List ljudstvu v pouk in zabavo. m terato naročnino, inserate in reklamacije. frtačujeed enostopne petitvrste za enkrat 24rfin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oglase primeren popust sferne beseda 5 vin. Parte in zahvale ršaka petittTsta 24 vhu, Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije s V oddelka „Mala so poštnine proste. m Položaj. Mareikde je imel veliko upanja, da bo kmalu Toda to upanje postaja vedno manjše. Cetvero-^Ofana, ki stoji popolnoma pod uplivom Anglije, node nič vedeti o miru, ampak želi, da se strašna «arija nadaljuje. Na boji£&h stojimo mi in zavezniki izborno. J&tmunija je v nagih rokah, izvzemši majhen kos ob Moldavi. Cefverosporazum stavi svoje upanje zopet i» sporni ad. V notranjepolitičnem življenju Avstrije se vsi aavodi pripravljajo na otvoritev državnega zbora, v ftiterem bodo njih zastopniki lahko svobodno pove-laft. fiesar si narodi žalijo. Proti miru. Cetverosporazumov odgovor, ki ga je dal ua m&t mirovno ponudbo, je znan. Glasi se odklonilno. Stodaj je odgovoril če tverospo razum s poslanico z dne 16. jan. tudi predsedniku se vero ameriških Zveznih friav, Wilsonu, ki je, kakor tudi znano, povabil vse cnjsknjoČe države, da si naj naznanijo pogoje, pod foforimi bi bile voljne skleniti mir. Cetverosporazum sedaj Wilscnu naznanja svoje pogoje ali svoje vojne cilje: Mi in zavezniki bi mu morali povrniti in popraviti vso napravljeno Škodo. Toda to bodo nam milostno Se le pozneje natančno naznanili. Za sedaj za-itevajo: Vrniti moramo: Alzaško-Lotrinško, Belgijo, Srbijo, Grnogoro in jim takoj plačati primerno od-Skodniio; nadalje moramo izprazniti zasedeno ozem-i|* v Franciji, Rusiji in Rumuniji ter tue zaradi novega vinskega davka, se je voditelj krščanskih socialcev Hagenliofer omejil samo na kratko izjavo, da je proti nakladi, voditelj štajerčijanske »tranke, ki ima tudi med vinogradniki pristaše, Or-ofg, ni prišel k seji. Kljub temu slovenski vinogradniki in njih poslanci niso opustili svojega boja proti rinslci nakladi. Naklade sicer niso mogli zabraniti, a dosegli so, da bo znašala doklada ta vino in vinski mošt, ki se rabita doma za pijačo, samo polovico, t. j. za vino 4.75 K na hektoliter, zavinskimošt S.57 K na hektoliter. Zakon stopi z dnem razglasitve v veljavo, bržkone dne 1. februarja. Priglasitev vina za naklado. Po novi postavi je vsakdo, .ki bo imel dne 1. februarja 1917 več vina kakor 100 litrov, zavezan do f> febr. v svojem jeziku (torej Slovenci slovensko) ■aznanifi na „deželni urad za pobiranje užitninske-ga davka v Gradcu" potom posebnega priglasilnega Tista, ki ga dobi brezplačno pri dncarju, koliko vina ima. Pri tej priglasitvi je treba tudi naznaniti, koliko vina misli doma porabiti in koliko prodati. Zu posestnike vinogradov so posebni predpisi. Vinogradnik, ki hoče, da se mu vino za domačo uporabo obdači le s polovico, mora še le vsaj do 1. maroa 1917 naznaniti, koliko (od dne 5, februarja naznanjenega) vina bo do dne 31. decembra uporabil za dom in koliko ga namerava prodati. K d o r do tega časa, do 1. marca, ne naznani, koliko vina misli, doma porabiti, izgubi pravico na polovični popust. Vinogradnik mora torej do 5. februarja priglasiti vse svoje vino, a odločiti, koliko ga porabi ali proda, se mu je letos treba še le do 1. marca. Ako se občine javijo pri deželnem uradu za pobiranje užitninskega davka, dobe priglasilue liste brezplačno na razpolago. Občine naj storijo občina-rlem to uslugo, kajti pot do dacarja je večkrat dolga !■ zamudna. Priglasiti mora svoje vino vsakdo, kdor ga ima. Ee onim ni treba priglasiti -sina, ki plačujejo držami užitninski davek, torej pred vsem krčmarjl,; v kolikor pa imajo vino za domačo porabo in ne za prodajo na drobno, isto množino vina pa je tudi treba naznaniti. Kdor si bo po 1. febr. kupil vino, ga mora v 3 dneh po sprejemu naznaniti v Gradec za naklado, če ga kupi vsaj 56 litrov. Ali bo za vse vino naklada. Do dne 5. febr, mora vsakdo vse svoje vino naznaniti užitninskemu uradu in sicer kdor ni sam vv nogradnik z dostavfcom, koliko ga misli popiti in ko liko prodati. Do 1, maroa mora vsak vinogradnik na-rnaniti isto vino, ki ga misli do konca leta porabiti ¿orna za se, za svoje domače in delavce, da dobi polovični popust. V Gradou se bo potem naklada predpisala Toda ne za vse vino, ampak samo za ono, ki ga namerava doma popiti. Ono vino, ki ga naznani, da je na prodajo, pa ostane naklade prosto. i .; Zgledi, kako se Je ravnati. Mihael Berglez je posestnik vinograda. Dne 1, febr. ima 10 polovnjakov vina v kleti, Berglez si bo torej pravočasno pri daoarju ali občini oskrbel pri-glasilni list ter naznanil do 5. febr. v Gradec, da i-ma 10 polovnjakov vina v kleti. Ker še ni preračuni1 koliko bo ga doma popil, še bo le v teku meseca februarja naznanil, kako se je odločiL Do 1. marca naznani Berglez v Gradec, da bo 3 polovnjake rabil SLOVENSKI GOSPODAR. « »„.v-*- »■■ Ivummoš ■ i -- -*. c»y ♦ «— 1 • i.. i. . • * . ... ... : :..:•'. f dema, ©d teh 3 polovnjakov en Stirjak letošnjega vinskega mošta, ostalo pa bo prodaL Predpisalo se bo mu torej naklada samo za 3 polovnjake in sicer za štirjak mošta po 3.57 za hI, za polovnjaka pa po 4.75 K za hektoliter. 2e sedaj se namreč sme vra-čuniti ona množina vinskega mošta, ki se bo še le pridelala in bržkone porabila. Janez PoČivavšek nima vinograda, a je vinski trgovec ter ima dne 1. februarja vina 50 polovnjakov v kleti. Od tega misli porabiti doma 2 polovnjiaka^ Do 5. februarja mora naznaniti, da ima 50 polovnja-' kov vina. da bo 2 popil, drugo prodal naprej. Treba bo mu plačati le za 2 polovnjaka naklade po 9.50 K na hI. Anton Previdnik ima 3 polovnjake vina in misli vsega popiti z družino in prijatelji. Naznanil bo torej 3 polovnjake do 5. febr., toda povedal bo v pri-giasilnem listu, da se hoče z daoarjem pogoditi glede davka. Zakaj? Ker Previdnik ve, da se bo nekaj vina tekom leta „vsušilo", kakor pravimo, za to ne bo spil 3 polovnjakov, ampak manj. In le to, kar se spije, si bo hotel obdačiti. Z daoarjem se bosta pogodila, koliko bi se ga znalo vsušiti. Previdnik bo tudi zahteval, da se mu kalno vino odračuni. Kazni. Kdor bi ne naznanil vina, ki ga ima, ah kdor bi pravilno ne naznanil, se bo kaznoval z globo 2— 200 K, oziroma z zaporom 8 ur do 14 dni. Kaj Je sedaj storiti. Sedaj si je treba dobiti priglasilni Ust ter- potem pravočasno in pravilno naznaniti. Ako še kdo želi kakega pojasnila, naj nam piše, da v prihodnji številki damo še vsa potrebna po-; jasnila. Na vsak način bomo v prihodnji številki še I govorili o polovični nakladi za domačo uporabo vina j od strani vinogradnikov in o nekaterih natančnejših določilih novega zakona. Sadni mošt, pikolit in vsaka pijača, ki zares nr vino, ni obdačena. Popisovanje m oddaja masti in masla. Novo avstrijsko ministrstvo za ljudsko prehrano je izdalo naredbo, po kateri se določa popisova-nle in oddaja svinjske masti (špeha, zaseke itd.) in surovega masla. Oddati se bo morala gotova količina masti in masla, ostalega dela prodaja se bo uradno uredila. Koliko surovega masla se bo moralo oddati v posameznih uprltvnih pokrajinah, bo urad za Pudsko prehrano z ozirom na število krav predpisal deželnim političnim oblastim. Deželna politična oblast bo to količino porazdelila na politične okraje, politične okrajne oblasti na občine, v občini bo pa župan določil, koliko mora posameznik oddati. Kar se tiče svinjske masti, se bo je moralo oddati pri vsakem klanju, torej tudi pri zasebnem in zasilnem klariju, in sicer sorazmerno s težo zaklane svinje. Kakor pri surovem maslu, se bo tudi pri masti oziralo na lastno potrebo posestnikovo. Ker se klanje svinj vrši okoli konoa leta, ima ta naredba svojo ve-liavo tudi za že izvršene zakole. Oddaja svinjske masti (špeha, zaseke itd.). Dosedanja oddaja masti se bo v toliko spremenila, da se bodo zaloge masti, špeha in zaseke popisale tako, kakor se popisujejo (rekvirirajo) zaloge ____18. januarja 19»?." žita in moke. Dunajski prehranjevalni urad bo določil. koliko masti te ali druge vrste se bo smelo uporabiti na dan za eno osebo, OdviSne zaloge špeha» i masti in zaseke pa se bodo morale oddati. Uradno i poročilo naglaša, da se bo moralo oddati tudi mast ! od svinj, ki so se zaklale zasilnim potom. Na vsak način pa se bo moralo posameznim družinam, ki pridelujejo mast, iste toliko pustiti, da bodo imele dovolj masti do zopetnega klanja svinj in sicer ne samo za se, ampak tudi za vse svoje družinske dane, in na posestvu ali pri hiši zaposlene delavce. Merilo pri popisovanju, oziroma oddaji masti bo pred vsem, koliko svinj se je zaklalo pri posameznem gospodinjstvu. Vladna odredba pravi, da se bo popisalo, oziroma moralo oddati tudi mast od svinj, ki so se zaklale v začetku te zime Kot glasilo kmetskega ljudstva že sedaj opozarjamo oblasti, da se naj za osebe, ki opravljajo težka kmetska dela, določi večja dnevna množina masti kot za mestno prebivalstvo. Pri težkih delih v vinogradih,. na polju, v gozdih itd., ljudje ne morejo vzdržati pri nezabeljeni hrani. Oddaja surovega masla. Koliko surovega masla bo treba v posameznih okrajih oddati, bo določil osrednji (dunajski) prehranjevalni urad in se bo pri tem oziral pred vsem na število mlečnih krav. Radi tega že sedaj opozarjamo, da naj ljudje pri štetju živine natanko razločijo, katere krave se prištevajo med mlekarice, katere so določene za vprego in katere radi brejosti ne dajo nič ali pa malo mleka. Okrajna glavarstva bodo na posamezne občine razdelile, koliko mleka, oziroma surovega masla bo treba oddati. V vladni odredbi je določena točka, da si sme vsak pridelovalec prihraniti za prehrano svoje družine toliko mleka in masla, kolikor ga neobhodno potrebuje. Tudi dosedanje pošiljanje mleka zasebnim strankam se ne sne ukiniti. Nakupovanje masti. Za nakupovanje oddaji določene masti se bodo nastavile posebne osebe, oziroma organizacije (mlekarske in druge kmetijske zadruge). Mast ia maslo se bo smelo prodati v določenem okrožju samo enemu nakupovalcu, ki bo imel posebno uradno poveril-nico. Cene za mast in maslo bodo sporazumno z u-radom za prehrano določila deželna politična obla-stva. Prodaja masti. Glede podrobne prodaje določa vladna odredba, da smejo deželna politična oblastva v potrebnih slučajih dovoliti, da se sme mast, oziroma maslo, ki se odda v domaČem kraju, tudi v domačem kraju na drobno prodajati tistim, ki nimajo lastnih zalog. Naše žrm za domovino. Mnogo rodbin žaluje za rajnimi vojaki. Potoki solz so že potekli. Posebno pa je srca pretresla pre-bridka novica, da je sovražna granata hipno uničila mlado življenje preblagega in vzglednega mladeniča. Ivana Es iz Mozirja. Lahko rečemo, da je bil med pridnimi najpridneiši. Telesno sicer bolehen, je bil duševno vrlo razvit in lepo vzgojen. Ogibal se je slabe tovaršije in razbrzdanega govorjenja. Rad je deloval v katoliškem društvu, rad je bil vesel, a vedno le pošteno vesel. Prišedši iz Srbije in Crne- ki v zraku in to puhanje črne zemlje na kvišku. Saj takrat še niti pojma nisem imel, kako grozen učineic ima tak oblatek, ako zaplava nad človeškimi glavami. Nekaj res očarljivega in za oči privlačnega je, ogledovati artilerijski dvoboj iz varne daljave. Seve, tedaj prvič na onih gričkih nisem ne Jaz pa tudi nobeden od častnikov ločil, strelja li naše ali nasprotno topništvo. Streljalo se Je mnogo sem in tja. Sam Bog bi naj znal, kje je prijatelj in kje so-rrag. Grom in buč topov je rezal in v bližini celo nadkrilieval prasket pušk in drdranje strojnic, kot bi vlekel koso po zraku. Ko ml je udarjal ta prvi bolni hrup na uho, so mi je dozdevalo, da poslušam vretje in godlanje ▼odo r ogromnem kotlu. Proti poldnevu je bilo streljanje rodno hujše in ljutejše. Naši častniki so kar neroljno cepetali, Češ: »Tovariši od drugih polkov že trgajo v gromu in boju lavorike odlikovanj, nas pa puste tukaj samo poslušati in gledati." Nismo več dolgo poslušali in gledali boja iz o-zadja, ampak točno od 12. uri smo prejeli odločno povelj«: „Nemudoma poseči v boj in podaljšati levo krilo ob železniški postaji Krasne I" Polk se je raztegnil in razvil v dolgo rižo, ta-fozrano bojno črto. Pomikali smo se naprej z raz-Tito, rihrajoČo zastavo, precej urnih korakov proti železniški progi. Jezdeoi s polkovnikom vred smo pa plodili, regimentu na konjih. Ob progi so nas pozdravili z glasnim: čink— pnf i prvi šrapnelski oblački. Vendar nikdo ni bil še ■adst, kor so se naboji razsuli in razpočili previsoko r «rak« Za progo se je vlekla še jedna brežaja, na to se je pa raztegnila na daleč mokrotna ravan. Brž ko smo prihiteli na to vlažno plan, nam je začelo gosto brundati in frčati mimo ušes, kot bi nas obletavali sršeni v divjem poletu. Moj konj Elko je bil prva žrtev jeklenega sršena. Zadrdnilo je v daljavi na strojnico. Žival je bolestno jeknila in se pijano opotekla na kolena. K sreči sem hitro spustil stremena, sicer bi bil čutil polomljenih kosti konjsko težo. Rdečekrvni curek je na dolgo brlizgnil iz neznatne rane na prsih in žival se je v smrtnih stresljajih zgrudila na hrbet Ta prizor na krvaveče, s smrtjo se boreče ži-vinče je osupnil vse ostale jezdece. Oberst je bliskoma skočil s sedla in zapovedal: „Konje za fronto in peš za menoj 1" Se enkrat sem se ozrl na v zadnjih vzdihljajih utripajočega Bika, ki me je tako milo pogledal v zadnji, za me nepozabni pozdrav. Naš cilj bila je postaja Krasne. Pred razločno vidno skupino hiš koncem planote je bil videti v dolgi vrsti drevored. Iz teh gosto nasajenih divjih kostanjev je bliskalo, pokalo, se kadilo in drdralo; o-stre jeklenke so se usule na nas gosto kot toča. Nikdo ni zapovedal, pa vsi smo polegli na tla in se tu vlekli naprej po trebuhu. Sovražna artilerija nas doL. go ni zapazila, ker smo rili naprej naglo in neustrašeno. Ruska pehota j« streljala kot zbesnela, a vse nemerjeno, previsoko: vsi projektili so šisteli nad našimi glavami. Gromska strela I Kako mo jo jezilo, ker sem bu-lil lazeč po trebnhu na prosto oko in na daljnogled, a nisem ugledal nikjer kletega Rusa. Gadino, zaro-?*ni so bili ▼ zomljo čoz glavo i« so ni jo zdelo, da siplejo nevidne moči po nas točo krogel. Naši fantje in strojnice so tudi počele pokati, a bogzna kam, saj cilja ni bilo uzreti prav nobenega. Par sto korakov smo menda tičali vsaksebi, oni so nas morali videti, a mi njih nel Tako bolj na slepo smo se streljati kaki dve uri. Le tuintam je kateri s pritajenim cvilom oznanil; da ga je ugriznila kaka jeklenka do živega. Naši fantje so kar besneli v to-goti in gorje Rusom, da niso tičali tako globoko v zakopih. Moštvo je v divji jezi drvilo naprej proti o-nemu drevoredu, ne meneč se za svarilne klice: „Na zemljo!" To prenagljeno junaštvo so siromaki po večini plačevati z življenjem, kjerkoli je potegnila v ravni Črt! morilna sovražna strojnioa. Med to večurno prasketanje in drdranje je pa nekaj s silnim pišom zašumelo od zadaja tresnilo ne daleč pred nas v veliko poslopje tik za drevoredom. Na več koncih je puhnil mogočen dim na kvišku. In plameni, so začeli lizati streho, kamor so zadele granate. Kmalu je bilo celo poslopje v dimu in plamena. Razlegal se je do nas iz iste smeri obupno-glasen krik in jek. NaSa artilerija je iztaknila ruske strojnice, ki so po nas kosile skozi okna mesteca Krasne. Obsula jo ta kraj z granatami in šrapneli. A tudi Rusi so se maščevali za ta dobro pogojeni cilj, začeli so soliti naše vrste Iz topniških cevi vseh kalibrov. Granate nam niso prizadevale veliko izgub, ker so po večini nerazjx>čene bunkale v vlažna mehka tla.. A prokleti Šrapneli, ti so prifrčali z ostro rezkim piskom od strani v nag« vrste. Po 1® do 2f mož je poškropil je-den na kri ali smrt. Ljudje so odskakovali in tulili, da so jo človoku kar potapljalo src© ▼ tugi in grozi. 18. jauoiu^a 191?. * 8MVBNSHI «W»OttAJi. gOre je po težki bolezni ozdravel, a rekel. m&ogo »j le* si sam želel a se j« zgodilo drugače; pozne-e se« pa spoznal da je bilo to najbolje, kar mi je bil Bo« «ktfoiiL Zato se popolnoma udam v njegovo 'trt je TStk« i« najti moškega, ki bi tako zaupal v bož.o eivItUiost, kakor Ivan. Njegovo truplo počiva .. asu pri Lokvici, njegova blaga duša pa plačdb u- Žalostno poročilo je dob la dne 7. prosiuea ro rfbina Franca Kune. na P o k 1 e k u št. 18 pri i o d sredi. Na tirolskih hribih je žrtvoval* svo.e Si -lieire pod sneženimi plazovi sin Franc v cvetu svoje mladosti, star 21 let. Izpolnoval je zvesto svo e «joBlB«sti za cesarja in domovino i22 mesecev), najprej v Galiciji, kjer mu je bila sreča mila. R.sjni je bil priden in povsod priljubljen ter vzgled mladeničem. Kako težko se je poslavljal od domačih, kakor sluteč, da so njegove ure štete. Prav rad je pisal ljubim staršem in sestricam ter vedno želel, da se zopet vedeli snidejo; a usoda mu tokrat ni bila več mila. Svoje še tako mlado in junaško življenje je iz-rotil Bogu. Ža domovino dal življenje si preblagi France ti; sladko spavaj v tuji zemlji, večna luč ti naj gori! Dne 9. januarja smo dobili žalostno poročilo, da je umrl v bolnišnici posestnik Peter Sedovšek p. d. 'frdogaj iz Lepenjive pri Mozirju. Rajni je Ml pozvan pod orožje meseca februarja lans t1 ga leta. T «čas je bil na soško-italijanskem bojišču; tam se Je nalezel bolezni, kateri je podlegel. Rajni ie bil umen sadjar in dober gospodar. Zapušča žalujočo ženo in več nedorastlih otrok. Umrl je dne 8. januarja in sicer daleč proč od domačega kraja. Žalostno so oznanjali zvonovi dne 27. grudnu, da je daroval svoje mlado življenje, komaj v 24. le tu irroje starosti, posestniški sin Martin Muzel i obfieznane Kokove hiše v S m a r t n u v R o ž n i d« IS n i. Hrabro se je bojeval na južnem bojišču že aad «no leto zoper izdajalskega Laha. kjer je tudi našel svoj prerani grob. Bil je tudi član šmartinske Marijine družbe. Dragi Martin! Menda si slutil svojo smrt, ker si se od svojcev tako otožno poslavljal. Njegove zadnje besede so bile: Z Bogom, domači in znanci, pa tudi ti prelepi rojstni kraj, saj mene ne bo nikoli več nazaj! Pogreša ga priletni oče in bolna mati, pa tudi njegovi bratje in sestre. Na božične praznike je došla iz severnega bn-;i£ta žalostna vesti da je žrtvoval svoje življenje za cesarja in domovino četovodja domačega domobranskega pešpolka posestnik Pavel Novak iz Sv, Lenarta v Slov. gor. Padel je pri izvrševanju svoje službe v Karpatih, zadet od sovražne mine. Padli junak je bil dober krščanski in slovenski mož. skrben in priden oče svojima otrokoma. Zapušča v-dovo in dva nedoletna otroka. Žalujoči vdovi bodi Vsemogočni tolažnik, padlemu junaku pa bodi tolika tuja žemljica! Na svidenje nad zvezdami! Na italijanskem bojišču je padel, zadet od sov-rain« granate, posestnik Anton Javernlk iz L a p o-rja. Bil ¡e še mlad posestnik, toda bil je vzoren go-spodar. Izgubili smo zopet pridnega farana in delavca Gospodovega, kajti bil je mož krščanskih načel. Kot mladenič je že bil dober organizator ter je rad podpiral katoliška društva. Marsikateremu je bil v pomoč in tudi v vzgled. Hodil je rad v cerkev. Že kot mladenič je rad prepeval v cerkvi. Imel je krasen glas za petie in tudi pozneje kot mož je zmiraj sodeloval pri cerkvenem petju. Mnogoteri faran ga pogreSa, ker ne sliši več njegovega glasu._ Padli zapušča mlado vdovo, ki močno žaluje za njim, kajti uživala sta v resnici zakonsko srečo, vezala ju je zastopnost in potrpežljivost. Tudi staršem je bil vedno vzoren sin ter je rad pomagal vsakemu sosedu, mu je le bilo mogoče. V daljnem kraju zdaj počivaj, dragi, a mi ne vemo kje. Boljše ure tamkaj vživaj, to so naših src želje! Dodeli naj pa Večni enkrat Ti. v rajski domovini se zopet videti. Žalostno vest so pred nedavnim časom dobili starši Antona Kodrič, p. d. Falentaš, v S t u d e n i-c a h pri P o 1 j Č a n a h, da je njih sin padel na bornem polju nekje na Italijanskem. Pri nas se mu je še tudi zvonilo. Bil je v svojih šolskih letih prav priden in točen rainistrantek, čeravno daleč proč od cerkve doma. Bil je mirnega in tihega značaja. Bil je edini sin, zato tembolj srčna rana in žalost staršev in sestric, Bog mu daj uživat nebeško radost, a domaČim pa podeli obilno tolažbo! — Dozdaj je, kolikor je znano, mrtvih v naši iari 27 vojakov. Anton in Janez Tesovnik iz župnije Rečica v Savinjski dolini sta b;la daleč naokoli dobro znana in priljubljena fanta. Rojena sta bila oba v prijaznem trgu Rečica. Bila sta tudi člana katoliškega izobraževalnega društva. Krepko oporo in velike nade sta stavila oče in mati v svoja ljubljenca, a usoda je zahtevala drugače. Leto po izbruhu vojne sta bila poklicana k vo>kom ter kmalu stopila v obrambno črto proti verolomnemu Italijanu. Starejši Anton je padel zadet od granate dne 21. julija 1916, 14 dni pozneje pa se je preselil v boljše življenje tudi Janez. Srčno sta hrepenela' po domači grudi, vi- deti Se «ukTat l_ube domače, priimioval* sta dopusta. Toda smrt ju je prehitela. • Ko sta došli porotili e, h,nni junaški smrt., so se pretresla naša srca. Zit-fiftvw»»,e domačih je nepopisno. Vsem slovenskim žrtvam m domovino naj bo {¡'».e» spomin! Rtzne politične vesu« Ministrski predsednik Klam-Martinio jo zaradi sklicanja državnega zbora razen nem-s. ih naconalcev in Cehov poklical že tudi Poljake k sebi. O Pol;akih se še ne ve, kaj so izvedeli, a nemški nacionalci so zadovoljni s Klam-Martiuiconi in hočejo blagohotno soditi njegova dejanja. To so razglasili tudi nasproti Korberju, na katerem pa niso našli pozneje, ko je padel, nobene zdrave dlake. Na n,ih bahahje, de bo Klam-Martimc izpolnil vse nji v.ov» zahteve, nič ne damo, fcer nas je v Avstriji več narodov iu vsi hočemo v iiue: živeti. Klam-Martinic je dober Avstrijec in kolikor nam znano, je nemškim nacionalcem povedal, da se bo v Avstriji marsikaj spremenilo, toda kako in kedaj, o tem se pa ni izrazil, Slovenski listi: „Straža", „Slovenec", „Edi-hosf in „Slovenski Narod-* So zadnji čas pričeli pri-•>V .ali članke, v katerih se razpravlja vprašanje «lede enotnega p u". t o p a n j a slovenskih strank. Dosedaj se je to gibanje, kolikor je nam znano, omejilo edino na časnikarska ugibanja. Stranke same in njih voditelji pa se še o tem niso posvetovali in sklepali, Nemci vedno bolj uvidevajo, da se je nam Slovanom v Avstriji in na Ogrskem godila dosedaj velika. krivica, ko se nas ie na različne načine ovira-i0 v našem razvoju. Sedaj se je oglasil celo nemško-liberalni poslanec Zenker, ki v posebni knjižici razpravlja, da je treba v obeh državnih polovicah rešiti narodnostno vprašanje tako, da fiodo Slovani prišli do svojih pravic. Zenker pravi, da se ne sme več trpeti, da bi Madžari iztrebljali južne Slovane. Ko bi vsi Nemci tako mislili, bi se mnogokaj lahko na bolje obrnilo. Hrvatski sabor, čegar zasedanje je bilo pred Božičem prekinjeno, je pričel dne 15. januarja zopet delovati- Zasedanje agrsko-hr|vatskega dr ž a v n e g a zbora se je dne 15. t. m, prekinilo do 20. januarja. V seji dne 11. t. m. je vlada predložil;» zakon, s katerim se ovekoveči spomin na vojake, 0-pozicija je zagnala hrup in klicala: „Dajte raje vojakom volilno pravico!" Ko se je predložil zakon o zvišanju davkov, je opozicija klica)a: „Zvišajte podporo vdovam in sirotam padlih vojakov!" Poslanec Rakovsky je vložil predlog, naj se razširi volilna pravica na vse vojake, ki so bili na fronti. V Varšavi se je sestavil poljski državni svet, kateremu je bil izvoljen za načelnika — kronskega maršala — Vaclav Nemojovski, za njegovega namestnika pa Mikulovski-Pomorski, Koliko stane svetovna vojska V 30 mesecih vojske: 360 tisoč milijonov kron. V Avstriji 42, v Nemčiji 65, v Angliji 80. v Franciji 66. v Rusiji 55, v Italiji 18 tisoč milijonov kron. Na vsakega prebivalca v Avstriji odpade 870, v Nemčiji 980, v Angliji 1740, v Franoiji 1790, v Rusiji 360, v Italiji pa 500 K. Navedene številke nam nudijo strašno podobo uničenja. Računalo se ie, da je bilo narodno premoženje držav, zapletenih v vojsko, vredno 1500—2000 milijonov kron, V dveh letih in pol je požrla najdražja vojska, kar jih je že bilo, petino vsega, kar si je prihranilo veliko rodov. Vse navedene ogromne svo-te se res niso izpremenile v dim: veliko je odpadlo na industrijo," na plače delavcem. A kljub temu je šlo veliko v dim. Vsaki mesec so se povišali izdatki za vojsko. Zdaj izdajo za vojsko vsaki dan nad 400 milijonov kron. Pri nas v osrednjih evropskih državah niso tako visoki kot v Franciji in v Angliji, a vendar v Nemčiji presegajo vsaki mesec 2000 milijonov mark; pri nas se pa že tudi bližajo 2000 milijonov kron. Skupen izdatek 360.000 milijonov kron, ki lah-ko doseže še 400,000 milijonov kron. bo potreboval za obrestovanje in odplačevanje vsako leto 20.000 milijonov kron. Obrestovanje državnih dolgov bo zahtevalo velikanske svote. a upati je le, da se bodo rane polagoma zacelile. Romansko bojišče. Glavna pozornost na rumunskem bojišču je sedaj obrnjena na dogodke pred rumunsko trdnjavo G a 1 a o ob Donavi (blizu reke Seret). Mesto je od cele spodnje strani obkroženo od naših Čet. Težki topovi bruhajo srdit ogenj na trdnjavo in mesto. Zavzeli smo žo dve utrjeni postojanki na iužnozaliodni strani Sereta: Mihalea in Vadeni. Stran 3. Ob mostišču h u ude ni ¿ob Seretu, severn»-vzhodno od RimiHonlrSaralaj so pričeli Rusi dne ift. januar.a s protiuieuzivo. V prvih sunkih se jim jena nekaterih mestih ¡osrečilo udreti v naše jarke, as« bili vrženi zo; et nazaj. Sovražnik jo imel ogromne izgube. Tudi v gorovju severno od mesta Foksani •jo se razvil hudi U>,'. Očividno hočejo Rusi pre-preč t, da ne bi :>aši dospeli v moldnvsko ravnino ob Seretu. Jjaši pred trdnjavo bal e. Po padcu Brajle in zasedenju Dobruče so s« naše, pred vsem bolgarske čete, lotile rumunske trdnjave Galae. Težki oblegovalni topovi že nad teden dni bruhajo z največjo srditostjo ogenj na to mesto, ki leži severno od izliva reke Seret v Donavo. Na južnozahodni strani Galaca so naše delti dne 14. t., m. zasedle mestece Vadeni, ki leži v kotu med Braj-!o, Donavo in Seretom in so se pomaknile tako blizu mesta, da je znašala tega dne razdalja med mestom Galac in našo bojno črto samo 6 km. Trdnjava Galae je za bodoči razvoj dogodkov velevažna. Ako trdnjava namreč pade. je ogrožena cela sedanja rus-ko-rumunska bojna črta ob Seretu. Sovražna armada se bo v tem slučaju morala od Sereta umakniti za reko Prut, ki meji med Rusijo in Rumunijo. Mesto šteje okrog 50.000 prebivalcev in ima zelo veliko trgovsko pristanišče. Vpad v južno Rusijo? Ruska poročila pravijo, da bodo Rusi trdnjavo Galao branili do zadnjega. Ruski vojaški strokovnjaki so namreč mnenja, če pade Galac, je Mackense-novi armadi odprta pot v južno Rusijo. Ruska ojačenja Rusko armadno vodstvo pošilja dan za dnevom nove čete na črto Galac—Oona (v rumunskem goro vju). Nizozemska poročila pravijo, da sta v zadnjih 14 dneh dospela na to črto že dva sveža ruska ar-madna zbora. 150 vagonov pšenic« zgorelo. V Brali so Rusi, predno so zbežali iz mesta, zažgali ogromno skladišče žita Zaloge so polili s oetrolejem. Zgorelo je baje 150 vagonov pšenice. tosko bojišče. Na severu so Rusi pred dobrim tednom pričeli med Naroškim jezerom in Rigo ofenzivo proti Nemcem. Dosegli so le nekaj manjših uspehov. V Karpatih se vršijo samo patruljni boji. Ruska ofenziva v Karpatih? Londonski listi poročajo iz Petrograda, da pripravlja Rusija v Karpatih novo ofenzivo proti Avstriji. Sedanja ofenziva na severu ima bate samo sle-pilni namen. Rnsi napadajo na severu na 100 Ion iaši topovi govorijo. Italijansko uradno poročilo z dne 15. januarja •pravi, da naša artilerija v Julijskih Alpah, t. j. na primorski fronti, živahno deluje in sicer posebno v prostoru vzhodno od Gorice in na Krasu. Kadorna hoče Trst Iz Kodanja se poroča, da je nastalo med Ka-ttorno in ostalimi četverosporazumovimi poveljniki veliko nesoglasje. Kadorna se drži svojega starega načrta, ko hoče izvojevati Trst. Cetverosporazumovi generali pa mu očitajo, da je Kadorna brezbrižen za druge velike četverosporazumove cilje. Rusija je baje posebno nezadovoljna, ker se Kadorna bori pred vsem za posest Trsta. Francozi proti Avstrijcem. Francosko armadno vodstvo baje namerava sedaj, ko Angleži na zahodni fronti nadomeščajo francoske čete s svojimi, poslati nekaj armadnih zborov proti Avstrijcem na italijanski fronti, Dogodki v Sredozemskem morju. Italijani so nam ugrabili dva podmorska eolna, izmed katerih je bil eden pri nas narejen, drugi v Nemčiji. — Kakor se sedaj izve, se je dne 11. dec. 1916 potopila v Sredozemskem morju velika italijanska bojna ladja „Regina Margherita." — Italijani so dat? 14. januarja dopoldne potopili v srednji Dalma ciji ogrsko-hrvatski potniški parnik „Zagreb." Podmorski čoln, ki je ladjo potopil, ni dal nobenega svarila, da bi se bili mogli ljudje rešiti. Potopilo se je 29 oseb. To grdo, nečloveško ravnanje si je treba t a^omniti. Francosko Na francoskem bojišču se baje pripravljajo velike spremembe. Angleži so že izurili več novih armadnih zborov, katere bodo v kratkem vrgli na bojišče. Prevzeti nameravajo večji kos francoske fronte, Francozi pa bodo baje svoje razpoložljive čete vrgli z vso silo proti Nemcem ob Mozi in v Vogezih. Angleži in ostanki belgijske armade bi torej pričeli z ofenzivo na zahodnem, Francozi pa na vzhodnem delu francoske fronte. Prihodnja ofenziva proti Nemcem bo baje pred vsem znamenita vsled izvanredno hudega artilerijskega ognja. Švicarski listi pišejo, da so Angleži in Francozi nagromadili za fronto o-gromno število topov in streliva* Zadnji čas krožijo tudi vesti o vojnih pripravah Francijo in Nemčije ob švicarski meji in o vpadu čez Švico. , Čez švicarsko ozemlje? Zadnji čas krožijo po Časopisju vesti, da bodo Nemci udrli čez švicarsko ozemlje francoski armadi za hrbet. Z druge strani pa se zopet zatrjuje, da se Italija in Francija resno pripravljata, da bi na severozahodni švicarski meji vpadli v Nemčijo, oziroma v Avstrijo. Listi nepristranskih držav pišejo, da stoji ob severozahodni švicarski meji že več franco-sko-italbanskih armadnih zborov, ki so pripravljeni, da odbijejo nenadni nemški sunek, oziroma, da čez Švico vpadejo na nemško in avstrijsko ozemlje. Koliko je na teh vesteh resnice, se še danes ne more reči. V zadnjem tednu se potopilo 90 francoskih ladij. Predsedstvo francoskega osrednjega mornariškega društva je opozorilo vlado na nevarnost, ki grozi obstoju francoske trgovske mornarice. V zadnjem tednu, t. j. od 7. do 14. januarja, so podmorski čolni potopili 90 četverosporazumovih trgovskih ladij med katerimi je bilo 20 francoskih. Ker francoske ladjedelnice svoje delo vršijo zelo počasi, se je bati, da bo francoska trgovska mornarica polagoma popolnoma izginila. Macedonsko bojišče. Južnozahodno od Bitolja iu sicer južno od Ohridskega jezera proti albanski meji se vrše resni boji za tamošnje avstrijske postojanke. iCetverosporazu-meve čete, pred vsem Italijani in Srbi, že več kot teden dni srdito napadajo tamošnja glavna oporišča uf:ših čet. Naši so sovražne sunke krepko odbili. — Tudi pri jezeru Prespa se vršijo večji boji. Severno od Bitolja« ob Črni in Strumi so pa le manjši boji. Italija bo baje poslala zopet 100.000 mož v Maeedonijo. 100.000 Italijanov v Maeedonijo. V italijanskih pristaniščih je sedaj živahno gibanje. V prihodnjih treh tednih nameravajo odposlati iZ Italije v Maeedonijo 100.000 mož, katere mislijo uporabiti pred vsem na črti Valona—jezero Ohrida, t. j. proti postojankam avstrijske armade v Albaniji. Vabila. Vse Slovence in Slovenke vabimo, da se naročijo na naš ist. Naročnina stane za Avstriji, Ogrsko, Bosno in Hercegovino /.a celo leto .... K 6-— za pol leta . . . * „ 31— za četrt leta .... list Za Nemčijo in druge zunanje 1-50 države stane za celo leto za pol leta za četrt leta K 8-— „ 4--„ 2— Za fía je naročnina zdatno »nižja. 2a voj^ktt znaša naročnina za celo leto . . . za pol leta . . . za četrt leta . . . K 4-2-r- Kdor pošlje naročnino, naj zapiše: ako je cev aaročnik. besedico n dne 15. avgusta 1916, dovoljenje za uporabo i-stega pa glasom določbe dne 18. oktobra 1916. 9arek na tovornine in železniške karte. S i fabraarjem se bodo povišale .na avstrijskih železni cah prevoznine za blago in obenem tudi cene za o« sebne karte na železnicah. V povišanju bo združen državni davek in obenem tudi povišanje cen od strani železnic. Na južni železnici se bo cena za vozne karte zvišala za 25%. Ako je n. pr. kdo dosedaj plačal za vozno karto n. pr. v Gradec 4 K, bo plačal odslej 5 K, Na stranskih in ozkotirnih železnicah to zvifianie ne bo tako veliko. Dljački kuhinji v Mariboru so darovali: F. S. Spindleur, župnik. Sv. Jurii ob Pesnici, 15 K; Ivan Pajtler, župnik v Sv. Rupertu v Slov. gor., 20 K; Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah, 50 K; družba v Narodnem domu v Mariboru po gospej De-epoldini Stelcer 8 K; Leopoldina Stelcer, hotellrka, Maribor, 10 K; dr. Ivan Klasinc, odvetnik v Gradcu, 10 K; Mohorjani v Ribnici na Pohorju, po g. A. Fišerju, 20 K; Anton Peršuh, c. in kr. vojni kurat, 15 K; Josip Pirnat, c. in kr. nadporočnik, 19 K; Martin Meško, župnik pri Kapeli, 15 K; dr. Franc Kruljc, dekan v Laškem, 10 K; Franc Močnik, župnik pri Sv. Štefanu, 5 K; Franc Pečnik, župnik v Podgor ,,u, 10 K; Alojz Soba, župnik, Zdole pri Vidma, 15 K; dr. Josip Georg, odvetnik, Šmarje p. Jelšah, 20 K; Rampre Franc, kaplan v Sevnici, 20 K; Rauter Jakob, župnik. Pilštajn, 12 K; Regvart Iv., trgovec, Pilštajn, 1 K; Staufer Franc, učitelj, Pil-Stain, 2 K; Strašek Anton, usnjar, Pilštajn, 2 K; neimenovan 6 K; četrto- in tretješolci c. kr. gimnazije ▼ Mariboru po g. prof. Fr. Voglarju 61 K. notiet. Gnilo» •skrbjjeiuu Za vinogradnike bo gotovo vesifl» vest, če jim javimo, da je dobila Štajerska od vlade za leto 1917 60 vagonov bakrene galice in pet vagonov Bosna-Paste, kar popolnoma zadostuje za vse vinograde. Toliko se je je namreč porabilo pred vojsko povprečno vsako leto v deželi. Tudi žvepla je vsaj nekoliko «asiguranega. Razpečaval bo galico kakor lansko leto „Verband" po okrajnih zastopih. Ker so se zlasti manjši vinogradniki, posebno v ptujskem okraju, pritoževali, da niso dobili od okrajnega zastopa naročene galice, jih opozorimo, da se po občinah pravočasno prijavijo okrajnim z as topo ni, Ce bi se kateremu odrekla galica, naj se takoj pritoži n« deželni odbor ali na c. kr. Kmetijsko družbo. Brezmesni dnevi na kmetih. Kakor izvemo, ,so polifčne oblasti naročile žandarmeriji, da naj na deželi nadzoruje, ali se ljudje držijo brezmesnih dni ali ne. Brezmesni dnevi so pondeljek, sreda in petek, Te dni se ne sme uživati nobenega mesa. Edino v sredo je dovoljeno zavživati ovčje meso. Ker o teh v-ladnib določbah ljudje niso povsod dobro poučeni, o-pozarjamo kmetsko ljudstvo, da se ob omenjenih dnevih vzdrži mesa, da se tako izognejo kazni. — Po našem mnenju bi se naj oblasti ozirale na to, da n. pr. ljudje, ako v torek zakoljejo, vendar ne morejo drobovine pustiti, da so pogubi, ko je sedaj v vojs-kinem času treba na vsak način paziti, da se nobena reč ne pogubi, ampak se vsaka troha živil skrbno uporabi. Nadalje se na kmetih itak zavžije le malo mesa. Mnogokrat pa, n. pr. ako ima kmet kopače v vinogradu, mlatiče itd., bi jim vendar moral dati krepke hrane. Radi tega bo najbolje, ako se občine in gospodarske organizacije obrnejo do namestništ-va s prošnjo, da se naj strogost tega nadzorovanja kolikor mogoče omili. Pred vsem se naj pusti n. pr. 14 dni ali tri tedne po kolinah prosto. da se bo smelo zavživati drobovino in slabše meso razun petka vsak dan. Ob enem pa se naj tudi dovoli, da se bo smelo težkim delavcem (kopačem, mlatičem, žanjicam, drvarjem itd.) tudi ob brezmesnih dnevih dajati vsai onrtMun doanait meso. Nainoimj&i poročila Avstrijsko poročilo» Dunaj, t". jammrjR. V/.hedttf» bajiMie. Fronta maršala Maekensena: Pri V a -d e n i j u so se prednje turške varnostne postojanke pred sovražno premočjo umaknile na glavno varnostno črto. Sovražni napad na postojanke kaka 2 km zahodno od Vadenija je bil po našem zatvornem ognju ustavljen. Fronta generalnega polkovnika nadvojvoda J o-ž e f a: Med dolinama C a s i n u in Sušita so pričeli Rusi in Rumuni močno napadati. Sovražniku se je posrečilo, da se je ustalil na neki višini, dočim je bil na drugih delih fronte odbit. Na Kraški planoti in v Vipavski dolini se je artilerijsko delovanje zopet oživelo. I« i^iisksgA poročila, Berolin. 17. januarja. V*kod*fl M J**» Skupina bavarskega princa Leopolda: Srditemu artilerijskemu ognju so popoldne sledili ruski napadi proti našim postojankam južno od Smorgona, ki pa so bili odbiti. Na ozki fronti vpadli sovražnik je bil odbit. Postojanka je ostala v naših rokah. Številni mrtvi Rusi pokrivajo napadalni prostor. Ponoči je bilo na več mestih več poizvedovalnih oddelkov in lovskih poveljstev, ki so prodirali proti nam, zavrnjenih. ,N«. .-vevi .. i MJT'V? List „Petit Parisien" poroča iz Vašingtona, da se smatra v Severni Ameriki sedaj po četverospors'-zumovem odgovoru kot izključeno, da bi se dosegel mir, vendar se še goji upanje, da so vrala za poga. janja še vedno odprta. Z napetostjo se pričakuje bodočega koraka predsednika Wilsona. Ruski car nezadovoljen, Petrograjska poročila pravijo, da se vršijo pri carju neprestano posvetovanja. Car je baje zelo razburjen. Napram rumunskemu ministrskemu predsedniku Bratianu je izjavil, da je Rumunija kriva, da se nahaja Rusija sedaj v tako neugodnem položaju. Rumunski kraljevski dvojici pa je rekel car: „Vaša bojazljivost in nepotrpežljivost je vso pokvarila/ Poulični nemiri v Pt tt ogradu V Petrogradu je prišlo zadnje dni do velikih pouličnih nemirov. V kazanski cerkvi so nameravali ruski duhovniki brati maše za pri nemirih padle dijake. Policija je vstop v cerkev zabranila. Ljudski množici so se pridruž li invalidi. Razvili so rdečo zastavo in vpili: „Živela svoboda!" Po ulicah so razširili na tisoče letakov, na katerih se poziva ljudstvo na boj proti vladi in vojni sili. Oklic končuje: Mi se v sedanji vo.ski ne borimo za našo domovino. za našo svobodo, ampak za Angleže, za angleš ke. francoske in belgijske milijonarje. Angleži nam ne- prinašajo svobode. Bratje, strnimo se skupaj! Živijo svoboda! Živijo mir!" Bnkviriranje sena in slame. Sen» sme posestnik za lastno živino obdržati za eu daa slede Če množine: Za vsako odraščeno glavo goveje ftvva» 10 kg sena in 5 kg slame, za malo živino 3 kg hi 2 kg slame. Ako vam hočejo več odvzeti, pritožiti se na glavarstvo in zahtevajte komisijo, ako to on izda. pa se obrnite naravnost brzojavno na cesarskega namestnika grofa Claryja v Gradec, Glavarst va postopajo po takozvanem češkem ključu. rzaa*¿p namreč obseg travnikov ter izračunijo, toliko sena je moralo zrasti, a za to se ne briga, koliko sena se j« v istini pridelalo. To je sicer lahko in komodno delo, toda na ta način se zgodi, da se hoče takim vzeti, ki nič nimajo, a takim se pušča, ki imajo pre več. V celjskem glavarstvu se je na Gomilskem flal kmetom nasvet, naj zaženejo živino na pašo. To je ravno tako, kakor ko je nekje glavar, h katerem» so se prišli kritožit zaradi pomanjkanja petroleja, svetoval, naj zvečer ne svetijo, ampak gredo spat Najvišje cene za goveje in telečje meso. Ges, namestništvo je določ.lo, po katerih najvišjih cenah &o sme izven Gradca prodajati goveje in telečje meso ter drobovina: Goveje meso: Za l kg gafte-jega mesa: prednje s pri vago 6 K, zadnje 6 K 44 v To meso se sme prodajati samo s privago, ki zna&a '/a meso prednjih delov 15%, za meso zadnjih delat 20%. Za 1 kg mesa za pečenko s kostmi vred, toda brez privage 7 K 20 v. Za 1 kg drugega, ne zgoraj navedenega govejega mesa 6 K. Za 1 kg gove4ega mesa 3. kakovosti so cene za 1 K nižje. — T e I » fije meso: Za 1 kg telečjega mesa za zrezke breas kosti 7 K. Za 1 kg telečjega mesa zadnjih delov $ K 40 v. Za 1 kg prednjega telečjega mesa 5 K. Za i kg telečje glave z jezikom in možgani 2 K 40 v. Za 1 kg telečje glave brez jezika in možgan 2 K. Za i kg osnaženih telečjih nog 40 vin. Za 1 kg drugega, ne gori navedenega telečjega mesa 5 K. — G o v e * ja drobovina: Za 1 kg pljuč 1 K 75 v, za 1 kg jeter, srca, slezene 2 K 40 v, za t kg govejih mo«-gan 2 K, za 1 kg ledvic 2 K 50 v, za 1 kg govejega jezika 4 K, za 1 kg kravjega vimena nekuhanega ! K, kuhanega 1 K 40 v, za 1 kg blekov osnaženih 70 v osnaženih in kuhanih 1 K. — Telečja dro-bovina: Za 1 kg telečjih pliuč in srca 2 K, za i kg jeter 3 K, za 1 kg možgan 1 K 80 v, za 1 kg jezika 2 K in za 1 kg ostale drobovine 50 v. Mesar mora imeti te cene javno nabite. Zoper tozadevne prestopke je določena denarna globa do 5000 K» aa pa kazen zapora do šestih mesecev. — Zanimivo je, ako primerjamo prodajno ceno za živino in ceno me-pa. Cene za govejo živino se sučejo med 2 K 10 vin in 3 K 50 v, torej je srednja cena 2 K 80 v. Razliki» ned ceno mesa In ceno goveje živine je torej več kot 3 K pri 1 kg. Se večja pa je razlika pri ceni telet in telečjega mesa. Teleta se plačujejo 1 kg žive teže po 3 K, meso pa 7 K. Ako upoštevamo 10 ali 20% odpadka pri zaklani živini, ima mesar še vedno pri 1 kg mesa najmanj 1 K do 2 X čistega dobička. Vfr likokrat pa se živina niti ne nakupuje po najvišjih cenah, & mesar se pri prodaji mesa stalno drži najvišjih cen. Živinske cene. Od mnogih strani dobivamo ob-vestila, da se živina pri prevzemanju zelo nizko Mini, navadno še nižje kakor jo je cenil prej živinski nakupovalec. Zelo potrebno bi bilo, da bi v vsaJto kratili prevzemni komisiji bil tudi zastopnik živinorejcev, katerega glas bi se moral poslušati. Sedaj pa ni v komisijah nikogar, ki bi branil koristi živinorejcev. Živinoreja je v krajih, kjer ni vina in )• sa, edin boljši dohodek za kmeta, kajti pridelovanje gotovih poljskih sadežev, n. pr. krompirja, žita, koruze itd., se pri današnjih obdelovalnih cenah dri* ko več ne izplača. Cena za svinjske kože. Mariborski usnjarski tovarnarji razglašajo po mariborskem okraju, da pla^ čujejo svinjske kože 1 kg po 3 K. Vzrok številnemu crkaniu prašičev je baje sol (kuhinjska in živinska), ako se jim jo poklada v prevelikih množinah. Vsakemu prašiču se je sme dati. na dan k večjemu po 4 do 6 gramov (ne dekagrsr mov). Pokladanje nad 10 gramov ali 1 dekagrama po mnenju strokovnjakov že zelo škoduje. V veliko.sl«-Čajih pa e vzrok crkanju preobilo krmljenje z rae-nimi mesnimi mokami, ki so navadno veliko preveč osoljene. Slinovka se širi. V mariborskem okraju Je vsč občin okuženih po kugi-slinovki. Treba se je strogo držati navodil, ki jih dajejo politična oblastva In ži-vinozdravniki, da se nevarna kuga čim prej zatre^ Iz okuženih občin naj nihče ne goni živine v drage občine. Sploh je strogo prepovedan promet z Živino med okuženimi in zdravimi občinami. Prezračevanje n snaga v hlevih je glavno sredstvo proti okuženjn. Lesne cene v Nemčiji. V Mannheimu, ki je največji lesni trg v Nemčiji in fakorekoč merodajen ea vse druge nemške lesne trge, je bilo popraševanje 30 deskah izvanredno živahno, toda blaga je bilo ta-fo malo, da so bile kljub visokim cenam vse zaloge esa v hipu poprodane. Cene za mehke deske so v-novič pkoskočile. Za 100 komadov dobrih desk debo-lo.sti 16' 12" 1'" so plačevali po 410 do 417 mark. to- -Sira» C i k 18. januMja «WÏ r»! »«verjetno visoka cena. Na lesnem trgu * Mo-ganciji je bilo popraševanje po mehkem lesu aelo A-vahno in (udi cene so bile izvanredno visoke. Na lasnem trgu v Ašaienburgu je bilo popraševanje po stavbnem lesu (hrastov, smrekov in bukov) zelo veliko, toda blaga je bilo veliko premalo. V Monako-vem so zelo popraševab po neotesanem mehkem lesa, toda tudi tukaj je primanjkovalo blaga. V Meminge-nu so bile cene za mehke deske ne glede na kakovost blaga zelo visoke, V Stutgartu je pa bilo popraSevanje po stavbnem lesu izvanredno živahno. Za kubični meter mehkega stavbnega lesa z običajnim robom so plačevali 90—96 mark, za blago boljše kakovosti do 200 mark. Na vseh nemških lesnih trgih se opaža naraščanje cen, blaga pa čemdalje vedno manj. mh i igt. .'}. Žganje zaseženo. Na Ogrskem je vlada, kakor poročajo „Novine", zasegla žganje in mu bo nastavila ceno. Potres zrušil 100 hiš, 300 oseb mrtvih. Iz jar ponskega glavnega mesta Tokijo se poroča, da je hud potres zrušil na otoku Formoza čez 100 hiš. O-krog 300 oseb je baje našlo smrt pod razvalinami. 16 oseb utonilo. V bližini mesta Lyon na južnem Francoskem je med vožnjo padel velik tovorni avtomobil v vodotok. Utonilo je 16 oseb. Stara prepoved glede mesa. Ko je bil nastopil Nero na rimskem prestolu, je bilo rimsko ljudstvo že iako razvajeno; namesto nekdanje skromnosti starih Rimljanov, ki so bili zadovoljni z eno skledo ali rih-to, je imel že vsak priprost Rimljan v Nerovem času več skled jedi za večerjo. To je prepovedal Nero, U-kazal je gotove porcije jedi, ki naj se uvedejo za ljudsko prehrano. Prepovedal je, da bi kuhali in pekli v tabernah meso, samo sočivje in zelje so smeli prodajati gostom. Tako poroča rimski pisatelj Sue-ton. Od tiste prepovedi do današnje težave mesa Je preteklo 1900 let. Kdor ima slab želodec in težko prenaša maščobo dragega namiznega olja, naj si ogleda današnji insérât Ivan Dežmana o pripravi zdravilnega o-ba iz Caraghee islandskega morskega mahu. Isto je ravno tako okusno kot namizno olje in olajšuje prenavljanje pri Ljudeh, ki so bolni na želodcu. Maribor. Mestni policijski stražniki so dne 10. januarja po raznih hišah v mestu nadzorovali, ali se ljudje držijo brezmesnih dni ah ne. V več hišah so našli pripravljeno meso in druga mesna Jedila za obed. DotiČne gospodinje, oziroma gospodarji, bodo kaznovani, Ako pa bi policija dotične ob brezmesnih dnevih še enkrat zalotila pri mesnih jedilih, se bodo njih imena javno razglasila. Ob brezmesnih dnevih je dovoljeno uživati kašne, krvave in prešane klobase ter braunšvajgarice. Ob sredah je še izjemoma dovoljeno uživanje ovčjega mesa. To so kajpada sar mo skrbi za meščane, kajti, kmetje morajo kljub pre-mlevanim „sijajnim" dohodkom imeti vsak dan od — * nedelje do nedelje brezmesne dni. Sv. Križ pri Mariboru. Tukajšna mladina — šolska kakor odrasla — se kaj marljivo giblje. Dne Ui decembra p. 1. se je vršila Jako giuljiva in veličastna poklonitev šolske mladine našemu aovemu presvetlemu vladarju, cesarju Karelu I. Ob 8. uri je bila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo in cesarsko himno ob koncu. Potem so se zbrali šolski otroci in tudi odrasli v prav častnem številu v slavnostno okrašeni dvorani občinske pisarne, kjer je imel najprej g. šolski voditelj slavnostni govor, v katerem je v imenu šolske mladtne in vsega prebivalstva dal izraza čustvom naše neomajne zvestobe in otroške udanosti do novega presvetlega vladarja ln pre-liubljene habsburške vladarske hiše. Sledila je d«'1'-lamacija: „Živi svetli cesar naš!" Središče cule čanostne prireditve pa je tvorila vprizoritev i, maiorične slike: „Popotnik k Mariji", izborno posrečene pesnitve č. g. M. Zemljič, župnika pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Slika je zelo poučna in radi men-jujočih se deklamacij s petjem kaj prijetna. Vse deklice so svoje vloge rešile prav hvalevredno, za kar gre poglavitna zasluga naši vrli učiteljici, ki je imela z vajami mnogo truda. Zaključek je tvorila od v-seh. navzočih z navdušenjem peta cesarska pesem. Ker se :e vsa prireditev vršila v prid naši šolarski kuhinji, ki po neumornem prizadevanju č. g. župnika in šolskega načelnika F. Galunder prav vspešno deluje, je bila določena vstopnina, s katere izidom smo jako zadovoljni; v ta blagi dobrodelni namen se jo pri tej priliki doseglo lepo svoto 85 K. Na splošno zahtevo se je prireditev na praznik Sv. Treh kraljev po večernicah kot ljubka božičnica ponovila. Kako dovzetno je našo dobro ljudstvo za tako poučne prireditve, je jasno pričal še mnogoštevilnejši obisk. S pozdravnim govorom }e Č. župnik združil kratko predavanje do navzočih staršev o sodelovanju dom-a s šolo pri verskonravnl vzgoji otrok. Sledila je poklonitev otrok božjemu Detetu. Zaključila je slavnost zopetna vprizoritev slike „Popotnik k Mariji." Tudi od te prireditve je dobila blagajna šolarske kuhinje lep žnesek 72 K. Izrečeno še bodi odkrito priznanje cerkvenemu pevskemu zboru za hvalevredno sodelovanje' pod vodstvom č. g. župnika! Vsem dobrotnikom naše šolarske kuhinje bodi bož;I prijatelj otrok bogat pbičnik! Razranja pri Hofeth. Po sedenimesečae» tra-dapolnem bole h an ju je dne L januarja zatisnilu svoje trudne oči vrla gospodinja Kmetič Jožeta. Da je bila pri ljudeh priljubljena, pokazal Je pogreb, ki je bil dobro obiskan. Ljuba mati, špavaj v hladnem grobu mirno ui odpodij od svojega trpljenja! Večni mir ji naj sveti! Slivnica pri Mariboru. Dne 8. Januarja, ob 7. uri zjutraj, je vsled bolezni katero si je nakopal na bo.išču, v 36, letu svoje starosti umrl drag. straž-mojster Franc Lesjak. Rajni je bil po poklicu uslužbenec na davkariji v Gornjemgradu. Celih 14 mesecev se je hrabro bojeval za cesarja in domovino. Ko ;e bil dolgo časa bolanj si je srčno želel priti o Božiču domov. Njegova želja se mu je sicer izpolnila, toda vrnil se ui več na bojne poljane, ampak se preselil iz te tužne doline gromenja topov in rožljanja sabelj v kraj, kjer ni sovraštva in bojev. Njegove telesne ostanke smo izročili v sredo, dne 10. t. m., ob 3. uri popoldne, materi zemlji. Rajni je bil blagega in miroljubnega značaja. Kako je bil priljubljen, izpričuje najbolj njegov pogreb, katerega se je od blizu in daleč udeležilo veliko število ljudstva in vojakov. Rajni zapušča mlado ženo in otroka, ki sta izgubila skrbnega in ljubečega moža, oziroma očeta. Dragi France, na svidenje nad zvezdami! Sv. Peter pri Radgoni. Tukaj je umrl na Sv. noč Jakob Štelanec, p. d. Cinkec, v 87. letu svoje starosti. Bil je prejšnje Čase tukaj daleč okrog znan kot izdelovatelj opeke. N. p. v m. 1 Sv. Križ pri Ljutomeru. V letu 1916 je imela naša župnija 352 udov družbe sv. Mohorja. Pri razdelitvi družbenih knjig so Mohorjani darovali za dijaško kuhinjo 112 K. K tem darom je še pridjal naš vrli rojak poročnik g. Andrej Klemenčič 10 K. Ta skupna svota 12Ž K se je poslala dijaškim kuhinjam v Mariboru 72 K in v Celju 50 K. Bog povrni vsem darovalcem! St. Križ pri Ljutomeru. Nepričakovano naglo se je za vselej poslovila iz te solzne doline blaga mati, Marija Slavič iz Kl.učarovec. Dasi je dolgo bolehala na naduhi, vendar še ni nikdo mislil, da je njena smrt tako blizu. Komaj 56 let stara, je zapustila žalujočega moža. ki so ga otroci sedaj prvikrat videli jokati, in osmero otrok, od katerih sta oskrbljena samo eden sin iu ena hčer. Izmed troh sinov-vo;akov sta dva prihitela k mrtvi materi, tretjemu to ni bilo mogoče. Rajna se je odlikovala po svojem bo-goljubnem, vernem življenju ter bila usmiljenega srna do vsakogar. O tem vedo pripovedovati razni reveži, begunci in vojaštvo, ki je bilo svojčas nastanjeno v Kl.učarovcih. Naj sedaj pri Bogu uživa plačilo za svoja dobra.dela! Občespoštovani družini Sla,-vičevl pa izrekamo iskreno sožalje! Ljutomer. Bralno društvo za ljutomersko okolico ima v nedeljo, dne 21. jan., popoldne po večernicah, svoj občni zbor. Pridite! Ptujska okolica. Tudi od nas prihaja več žar lastnih novic, kakor veselih. Pokopali smo vzorno krščansko mater in gospodinjo Lizo Samperl iz Spu-bl ¡6, taščo našega državnega poslanca g. M. Bren čiča. Spremili smo k zadnjemu počitku vrlega Marijinega družbenika Franca Repič iz Velovlaka v 17. letu svoje dobe. Hitro za njim pa v 33. letu vobče priljubljenega mladeniča Janeza Ribič iz Grajene, ki je bil po lepem življenju in potrpežl, ivem prenašanju svoje bolezni vsem mil kakor krotko jagnje. N« svidenje nad zvezdami! bv. Jurij ut> jaž. £el Tufcajsue »Katolik bralno društvo« uprizori v nedeljo, dne 21. pro šinca 1917 popoldne ob uri v dvorani »Kr> toližkega doma« igro s petjem v 4 dejanjih »Fn-biola in Neža«. Četrt ure pred prestavo se vrši i a istem mestu občni zbor bralnega društva. — Ker je večji d ti čistega dobička namenjen v dobro delne vojne namene, ste domačini in sosedje pri-jazu o vr-bhoni' k •■«, ds» sestfltft'e jri «MUi ss»i»ik, du é» »«« îim oddak teae ¥am }« kik VT'dp'gafc« i* d* uiii}, *» m fwa 4« «aè «Anuu» u.mtt o j 2ive«Ut ta «• l» »»«J« (Soi*- e». *♦<*•(}• »»w» c«ïo /»'la-ï» iiajar k» Mipiwiti. tta n* SKbk« j>f»si»l». — MlaéoBk» iss hoia* àohut in 8>eli«e: pH bfi'Bio V«S <»;>!), M tola U» »•) !>» »«la 15». Vrcs a»«, piéiî» rt> k»j il-MBtj» - llika Zaloksr: ToAi mi ppav mo da w ariia-«èa kart« saiaj k* *> j* othSS <9 iito mk i» rwi m>n to, a aidait pia>i, èa la «Bfeaajf* »liatke kart« «aéi » àMv.if v »«liini. O tan» am* siaaii ¡m t *ada fc» s%S[>odi.rja.* — Jarklo?f er Pri^ t ¿ha liwit? tlwiioîj* joîljii* a» a kr $l»ra.rptïc u „t, (U,.Bi tu ti aa e k>. nsaitatnijo. — Podvfk, Sa^jiia* iB'iifat.' gUti D« V'»ii obéiai *» a ht. okiftjRO (kraritro ùa »te »au. tué m- poaag», ■apcavt* mtej* aa jpo&cial ftcbor pri «■ fer. «•>raj»i. f<»éani. r%drogajte ^«¿sa*, kai ja * ralHi'ij pmiaj». -- f r. ) » t « »•. SA«*, g i r. : O a«rt.i t*V|r> œladfo:è» aoMi 4e parniali aj*sic.» dr^pmlii». M»rija Bneiiia. fet llj t 81 o t. gor. in itarilii; priticidiijié. ALA NAZNA i Va!ed imm aa o-da alnžba «rja o'sta In tarkv«>IV.a pri Beua-dikto t V3ot gor. Nastop ob S»«4-niei Oglaait m js pri iapavm orada »toa»m >6 Lopo posestvo m pr> dej, m*r 6«s 7 oraio? t d,)b»< m iintsu. Na-alo* v upavaiitTB pod ,Pc«aittos itav. 16 «a lapa gorlsa z motim «a-atdoiu. NatioV: Jagerbof, faid M la;te Su hlod», lt»ake TBfca laôea kopi ?o «aj»ii i aaui Kare; Cimpa jwk. tffOTaa t fermHi tb __ Žaga in alio * debaa j*omit»am ki6j» «e *di» p'd >jr*dRiMi pe-yaji y as jam. Batsžn b ima »èa-aoTasj« in hiert wa wjw'afo. kako» tudi a»mli». SiMif-p po 6o-fOTOTO. Refleta»«« mj aa ckrnaja ¿i apravaiitTfc 8!ov. Ge8i>od»ija pod šifra ., Zadeto ét 87." Pri alabortik t s;«d ita-oaii in it-žaTsb v »alodan ft kaajak eiišžaa (d»« ! tau«) 'z «t»!aja * aa it tao atelatij »ma kat saibaljis ar d t"« en d>%o *Tljtnj» ic »jadtaj«. Poiilj j« «v rtekliiiiae, ki »«obujajo i pO litre 13 lat staro g* koajak» fxamko a» 40 kron. »letafga koalska, indaftdobro oa-peigjoie »edstao a» Tdrg*}enje pri tigaa|« *žJcBiiib4, pol-iitr>ke itakkaie» 3 i K, Prodaj» se tudi rinn Od 6S litrov «aprej. 3t>«li rialiag it) rifii biriuad«c liter po 3 K 60 t. Benedikt Hurtl, »eleposestoik, jer»d €K li* pri Ko-d-itak, Ptejenkn. 1 Riaar. Rlladtnka z 16 lati TBtepiii t kako t,£ vin* a d<-ž*lniini pridelki kt« n'enk». Kari«*: Nefa Horvat. Videm «h Sars. a« Ponudba. Imam itiri j on t. fct s>a pn>iiaj p* 1 V, leta atnre Vai sinpaj tehtaj« 1400 kg. Knp«c Jiaj aa nbrae ca J« ž fa Prt žar», kiaata G1 bol», t- S^ d^Due fri Poljžaatb 20'etaa «atakarioa, dobra iitilja, razumna por» taafeam dragem deln tzaa« tudi goatiaio na račnn. Cenj. ponudbe do l. srečana na Drsga Majer, Cerirrenitrg Ste t. 4, Cel j-. _ Dekle-žlvllja iMa i rmerna alnibe, ▼aj«'.a r«eg» kHnega iela, ima »atelje do trgotine. Nasto»: Ana Filipič, 8otjak it. Uit, Sv. Jurij «b Sžaniioi. ____ 44 Dam takoj v mjein poststvo, aa katerem ae lahko redi 8 kr*v» iu ima tudi lahko gostilno. Prodne »t ima loteo a i tonik Izte se natančno pri Joief Dmikotifu v 81«»eaj«m Gradcu 49 Zlat Sčipilnik sa ja našel t Ua riboru. Kdor ga je iigabil naj se og asi t «pravniku 8iot. Gospo d «rji _47 M 4en in pridan pskotiki oieneo >e apreime pr«' g. Kotuik pekf.ro. M r t«: r Tfgetioff eta nI. St. Taki ki soseži niili ima o prt dno*». M H iSnih" krec oirok s* takoj aprejiaa. Vpraša s* Maribor Biamarkfuta 18 I nadstri/pje trata 6. »1 h Stila sesalla i t t popolno priprato, 34 m dolge mecsnvte četi, in atidračna o-mats, »e saaeira za roa «ena, alane ali ita vosor» »telje.. Po-jascala t piasrni kru»tij k» p'» l druintoa Marik.r, šiler jeti> ce-te ' It. 8. 52 Prida» vinlžarsk« (ihittij ali aa-iemniki (afcrji) «e » rejw. Vf-rala ae pod A Sak, Maribor, Kaiserfeld ulica IS, trsta H. a. S»1 Zakon k k i brea otrilk alf kak» «amostojDa oiel>« a® sprejme kot biiuik. Vprsia ¿e t gostilni ,p:i meilteda", Mvlieko. eaata kt. 8, Martbor. stara Iti let, želi stopiti v kake, trgovino kot učenka. Vajena jo tadi domačega dela. Jkfdov: Ja4 Vokafi, Šcfttaričeta ulifta *t 1K, Studenci pri Maribor«, Posestvo »e da t najem, trea Sivine in goitpodarskega orodja. Si it in gospodorako poslopje je dano in prosserto. Njite, travniki, aadonofbik, g< s di so v lepem *tan«, Redi ae lah'*« en par vpr«žat> rine, Itiri krate, osem do des«t svinj. Mfttančpeji pogoji se uteka pri Bolf&uka Put lavec, župan eb- iiu» Hermtnec p. 8v. Miklstl pd Oimoin. H Nov Slngerjev šivalni «troj ne predi. ManOi r. Edminnd 8abm;d-oa» nliea 8 ( W*iog6tl.) 3* Kdo taj ?e' Pogrela »a Fib? Palitj ki je tla žil pri e, in m treaski (l\ti*yj tojna pol; a it. 146. Od meafa junija lflle' t>i »'i nobene:;» gjj-aa (<3 «jg" Kdor kaj ve od uja-ga. saj p, ve ali piša Tereaji Pal-cič, Vičaoci. p Velika Nedelj», i Šiajarsttn i. » 18, jat oarja lftf. SWCTBWSi« fHISFMMM, Straa L ., t CMsrUabB Številk«. T*st, dne 10. januarja 1917: 9 U U 49 M »■M«, dno 13, junuarja I916r 77 4 62 68 28 MALA NAZNANILA. . . , »inirier, petitvrsta 18 vin. Mrtvaika oznanila t» ^¿T^P^T Iz j »t« in Poslano 88 Mm Z. v* uatuo objavo nuatoa popust. Inserati se sprejemajo 1« proti predpla iüo Zaduji čas u spwjamanje ¡»Saratov tarek opoldne. fflia v mariborski otohei se pro br0* Pr»ku- ^ P"" nripravoa sa penaioniste. Cona ¡2 000 K. Vprai. w: V Krčevini pri Maribor« St. US. 8 sreja, 9 let stara 16 pesti moka, ta Ts&ko dalo up« «obča In d roj« ¿r«tal, «a irebček in ena žrebička, po 7 mm« stara, se iknpno za l«M K prodajo. Da se potreb» o peiave se pike na »Priložnostni kap 9 K" polu Ljutomer. « Mož! Samec, 40 let star, poštenega in troaaoga značaja, slovenskega m *en&ega jezika sraofeat t govora in pisari, fceli stopiti t službo za go spotacskega vodnika, r gostilno, trgovino, na graš&nsko posestvo ali drago večje podjetje, kjer ni gospoda. Zrno-torn jo tndi knjigovodstva. Vstop takoj. Naslov pore apravniitvo Slov. gosp. pod Stifro „Gospodar 9t 2.4 Rože naknpnjemponajvigjihdnev-uib cenah od ko a, dihurjev, podlasic, lisic, zajce», ovc in Brn itd. Ovčjo volno prevzemam za «entral - z a vcloo c. kr. pol jedelskega mini - trstva K. iJrftuitz, Maribor Gosposka uliea 7. 8 frfanist, neožecjen, »edaj vojsžži ne popol ioma oproSčen, želi službo takoj, tndi začasno nastopiti. Spričevala na razpolago. Naslov- pri uprevniätvu te ¡(a lista pod „Organist 32«." Krojaškega pomočnika takoi sprejme stalno na dsio. Ivao Partiii, krnjaSkl Mojster, Studenci pri Mariboru, Okrajna cesta 8. 26 ▼pokajeni «skrbnik želi vstopiti r službo. Baanme se na vinegrad-«liko in poljsko delo; tndi pri kn-povanju vina Najljubše bi mu bQo, kjes ai 5»sp udarja, da bi pomagal pri gospoisretvu. Star čez 60 let, vojs&iae prent Naslor pri «prav-aiStn lista ped „Oskrbnik »t. 7«. Zanesljivega, treznega, hlapca, ki bi vozil tndi kruh proti dobri plači in hrani sprejme takoj Janez Böhm, «dinar in pek t Frainu (Frauheim) pri Mariboru. 9 Vojafte ure «iklaste ali le jekla E 10--, U-— in 18 K, s radia» svit-lobne plelčo K U- 181— 22., ■ Ia kolesjem K 34'— 80-—, ■ radiem svitlebne ploičo K 28' 82"—, 88*—, e precizijtkim kolesjem K tO'—, srebrna ni» s eategljive zapestnico K 26 —, 80-—, zlata ura ■ nategliivo ■apostnie« K 99—, 100--.sW no jamstva. Zamenjava dovolj«», ali pa deaar nasaj. Poli ij» se piki povzetja; na bo-jiiče preti prednje»« uku9i danmga poleg 80 v n poitmiao. Prva tovarna ur Ivan Konrad, e. i. k. drsni dobavitelj v Irftn M na Ceikem. a D Polten slovenski mladenič -invalid želi kake primerne službe bodisi kot sluga v kaki pisarni, ali oskrbnik na posestvu. Ser ina po-Ikodovano samo levo roko, lahko opravlja večinoma vsa lažja dela. Razume se dobro na kmetijsko gospodarstvo. Vstopi lahko takoj. Ponudbe na uprava. 8L Gospodarja pod „Invalid". 778 Krojaški nčenec se sprejme pri Frane Zverlic, Tegethof-ova ulica Stev. 38. Maribor. 778 Proda se po oenl eaonadstropn» hiia z gospodarskim poslopje» v trgu, z lepim posestvom, 5 njiv 8 .ravniki in gozd. V hiii je bila peprej dobro idoča trgovina ia pekarij», Proda se z vso pripravo Več se izve pri g. Iran Baumse, posestnik v trgn Studenice pri Poljčanah. lft Sprejmem učenca, kateri bi imel veselje do kolarske obrtL Fran« VarjjMon, Oven pri Ljntomeru. 28 2 kevaška učenca takoj sprejme Anton Ferenčok, vozovni in podkoval kovač v Brežicah ob Savi it 11*. »27 || r •i I 50% ceneišu: • Ameriika gospodarska kava, risa- ; koaromatiSna, izdatna in varčna, 8 kg za poskujinj« v vrečk», > potrebnim sladkorjem vred same 28 K po poštnem povzetja po&ilj» A. Sanira, razpešiljalnia* kav« «88, JOßreke). »30 Stolpne j ftamske) ore opravlja in poprav-ßa Jesenek Marti», Šmarje pri 807 ■ ! I Kože!! Th. Braon. Koroika cesta 18 v Maribora plača po sajbeljli ceni svinjske, ovčje, srnske, zajčje, Ii »ižje, dihnrjeve in drog« kože. 808 Jako dober ml i s aa stalni vodi (ki nikdar ne «amrzae in je v sni! ne zmanjka) se proda, oziroma da v najem Jurij Skrsinisk, Breg pri Ptujn. 829 Lepe posestvo se proda, pripravno za penzi«nista Hram s i sobami, 1 k ohlaja, velika klet, veranda, drvarnica, studenec z dobre vedo, lep velik vrt za zelenjavo ia s sadnim drevjem ter trsjem, par miant od cerkve, i»]« in peite v Hočah pri Mariboru Cena »600 K. Več se i«ve pri Jožefn Štorm v Noriva»« pri Marikora, Spodnja Radtajnska cesta H. 24. 11 Kder rabi kmetak« dekle za kmet-sko in gospodinjsko delo na Slov. Štajerskem, naj pile na moj naslov: Iva« Merasolja. Tace«, peita 8t Ttt nad Ljnbljane.t 788 Iprejm» se aiesec s primerno solate izobrazbe ia pitane kiie v trgovine s meiaaim blagom, pri M Oset, Mata ob keroiU teles. | (Štajersko.) 806 Kdor ima posestva za v najem, i rabi potteae begunske dražiae, I aaj sf ebme aa A. Pangos, Za-i ™01t Žifko, Melje Trgovina g. Korenta, Klostergasse (baraka.) Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag- dalenski cerkvi). Trafika Nerat, Frauc Jožefova cesta 31. Brežice: Trgovina g. Antona Uraek Celje: Papirna trgovina Goričar & Leskošek-Trafika v Narodnem Domu. Knjigama gosp. Adler. Celovec: Trgovina g. J.Vajncerl, Ve!ikov§ka cesta 5. Sv. Duh«Loče: Gosp. Josip Zalar (organist). Dobie pri Planini* Trgovina g. Amalije Tržan. Fram: Trgovina gosp. Janeza Kodrk1.. Fohnsdorf: Trgovina gosp. Jurija Gajšek. Go nia Radgona: Trgovina gosp. Antona Korošec „ Franca Korošec Gradec: Zeitungsstand A KJdckl, Jakominiplatz. GuStani (Koroško): Trgovina g. Vinko Brunduia it lli v Slov. gor.: Organist g. Anton Rozman (stara šola). Sv. Jakob v Slov. gor.: Trgovina g. Prid. Zimuier. Jurklošter: Organist g. M. Hvaleč. Sv. JurU ob iui. 2el.: Trgnvina g. Janko Artmana Kozle; Trgovina gospoda DruškoviCa Sv. Lenart v Slov. gor. Trgovina gosp. Antona Zemlji Ljutomer: Trgovina g. Alojzija Vršič Lufe v Savo dol.: Posestnik g. Franc Dežman Muta Trgovina gosp. Miloš Oset. Novacerkev pri Cellu: Trgovina Marije F Okrožnik. Petrinla: (Hrvatsko). Gosp, Stepan Škrlec. Ptuj: Papirna trgovina g. J. N. Peterštf. Podlehnik pri Ptulu -* Trgovina gosp. Mateja Zorko. Ry$e pri Mariboru: Organist g. Ivan Nep. Slaček. V Slov. Bistrici: Prodajalna g. Roze Piči Slov. Gradec: Trgovina g. Bastjančič. itnri trg pri Slov. Gradcu: Gosp. Ignac Dršič. yr Smartin na Pohoriu * Trgovina g. Janeza Kos. Šoštanj: Trgovina g. Ane Topotnik. Sv* Trojica v Slov. gor» Trgovina g, Terezije Cauf3 Sv. Tomaž pri Ormožu Trgovina g. J. KegeL Sv. Vid pri Ptuiu« Mostninar g. Anton Kraetec Veržel Trgovina gosp Marije Knroia. Volnik« Trgovina g. A Brezovnik. Žetale: Trgovina gosp Mat Berlisg. Slovenski Gn^n^idftr« izh^ia V8ak tetrtek 111 s[*ne ^ „OlUVCUSIki uusp juar |et0 6 K, za pol leta 3 K, za četrt leta 1*5« K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-nlitTo „Slov. Gospodarja", Maribor. Ci,.izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« „O«znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2 50. Naslov za poSiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža", Maribor. Kdor Se n' naroden na »Slav. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču vsaj za četrt leta! Ako bočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«. jsat ML )]uuur)i JU?. _ Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju regiitruvana zadruga z »eom. zaveza sprejema talilne i\w oi mun ii jll sbresiij« p« 4°lo. Za nalaganje denarja po poŠti so na razpola gope-ložnice C. kr. poštne hranilnice na Donajn St. 92.465 Rentni davek plačuje zadraga sama Posojila daje članom na vknjižbo, na poroštvo in zastavo pod zelo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in drugo zemljeknjižno izpeljavo izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka plača le koleke. ure vsak delavnik od 9 do 12 ure dopoldi» 16 Hotel Beli »ol", Graika (cesa Ja Viljema) cesta it 9. Hleko kupujem po najvišjih cenah vsako množino. Posodo za prevažanje mleka sam preskrbim. Mesta za zbiranje mleka uredim na lastne stroške in v vsaki ok lici. Cenj. ponudbe in dopise sprejema A d o 1 f Bernhard, I. Mariborska mlekarna Maribor, bo reška ulica 10. *i Kadno zelje in rep kupuje IVI« Berdttji, Maribor. Kupim vsako množino kostanjevega, orehovega, čreš-njevega i« hrušbvega lesa. Plačam po navsofjAi « eni. Jo»ip Zžjdftoik, trgovec, poŠta Št. Jernej pri L-čah. n ICisl belo Ije repo, kupuje trgovina Pos, Maribor, Koroška cesta 20. Î0 U VII 1246/16-18. V imena Njegovega e»wrja ! Obtoženi Fran« Wru», rojen leta 186B na Pesniškem brega r. k. oienjen posestnik in trgovec z msianim blagom v Gkrnji 3v. Kungoti je kri t, da se je t Otrnji 8*. Kangoti kot trgovec z meianim nla (»m, torej kot obrtnik. ki se peča z občno prodajo k vsakdanji, p«-trtbščinam spadajoči ga blug» 1. kmalu p« 12. apriln 1616 branil iz roditi Jalij»ai Tomitsch sladkor, 2. dne 9. junija 1916 branil izročiti Ivani Sek cker moko, da Je s tem da je ¡¿hteval 1 1». aprila Ie 16 od JnK;a»e Tcmitach z» 1 kg t ruine moke 70 v, 2. 12. julija 1916 od Julijane Hamet sa 1 1 petroleja 64 v, 8. 16. julija lfll* od Lovrenca Kohl za 1 kg kuhar -.i e moke 80 ▼ in 4 16. julija 1916 od Marije Fla.-us za 1 kg krušne moke 68 v, v izkoriščanju od vojsk« pov-«rečeaih isvanrednih raim»r zahteval za neobhodno potrebua živila o«;roma reči očividno previsoke cene On je stem zakrivil k. I. prestopek navijanja cen po § 14 ces. odredb« od 7. julija 1915 drž. iak. it 228 ia se zaradi tega v smislu zadnjenavedenega postavnega d.i ločila in § 267 k. z. kaznuje aaen t e d e « zapora in na tristo (3i0) kron denarne globe in za slučaj neiztrljivosti na àaljn h 30 dni zapora in v smislu § k. p. r. v povračilo strošktv kazenskega p« stopanj«. Ob «nem se po § IV na reden« cesarske «d-r»dbe odredi, da se ima ta razsodba brez razlogov obj&vitti na utroSke obtoženca v časnikih „Marburger Zeitueg" in „Sliveaikj Gvapodar" kakor taii pribiti v občini Gornja Sv. Kung 'ta v občini v vpogled. C kr. okrajna s dni j« v Mariboru, odd. Tli., dn« 11. decembra 1916 Î6 Dr. Otwatiseh 1. r. i Cement proá»je Zadruga v Kt&èali« «4« t apijici za BYije. Cena 1 stekiemce je 1 K. C dobrem ch:?dK ' -vanju teh kapljic imam mnogo priznalnih' in av-ovalnih pisem. F. PfUll* mestna lekarcs. s. ks. orlu" Maribor, Glatroi trg št t& Zahvala. Nisem verjel, da bi t« kapljice kaj pomagale. Sedaj ko i«» »-jrepričaL da re« pemagajo, Vam izrekam !«po hvalo t«r pripor te »dravilo tmh irinjerejceia. Praii, poiljit« ni »vin jakik k»i îfta za rdečico in sicer hitro kakor Korjanc. Ivan Ski Srednja vaa, dn» 6. avgusta 191« hvalo t*r pri p vinjak morete 6 stekleni«. 8 posdiav** Nobenega zobobola več. Nobenih neči brez spanja. 8redstvo „Fides" zmanj iaie bol pri votlih znbovih, kakor tudi pri najbolj trdovratnem, revmatičnem zobobola, kjer so I« rti druga sredstva bila zaman. Ako nI uspeha, as poil|e «•■ar nazaj. Cena K 1B0, 8 ikatljice K 4 —. — Nobenega kamu» aa zobovih več I Snežnobelo zobovje se doseže s sredstvom „Elta zobu Fl*id." Takojšni uspeh. Cena 2 E; S steklenice K 6 Kumenj, Košicr (Kaschan), I. Postfach 12/Z 10, Ogrsko. 2 E. Scb Najcenejše namizno olje Iz islandskega mahu, si na najpriprostejši način in brez nadaljnih stroškov in pridatkov napravié, ée »i kupiti Cara$hee - morski islandski mah: zavitek za napravo 1 litra nan iznega olja veija K t" ; zavitek iste količine prvovrstnega, garantirano Iz-branega Caraghee-mahu za 1 h ter olja K 1*30; zavitek za 2 litra olja iste najfinejše kakovosti K 2 40. Za različne salate (aelj»j te, krompir.ere, fižolov«, mešane itd. )e to olj« okusnejše »d čragega jedilnega olia i:t zato v porabi že »kern v vseh restavracijah In hotelih Isto ima blagodrjen vpliv a» človečki organizem, ker pospešuj« prabavljsnje in »e zato uporablja mnog« v zdratilstu IVI poštnih nar čilih naj doda naročnik še 20 vi», z» manjši, uzir. 30 vio. za večji zavitek m pošlje denar v naprej; jamč; s* samo za rekomaudirano pošiljate»; koor to želi, naj doda še n* daljnih 26 vin. Poštna naročila hi dsnarne pošiljatve naj •« pošiljajo na sanlov IV*N DEŠM*N, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6,; Tigovvi d«b:}» na zaktevo reklamno tablo in precejšen popust.: ! Vsako nmožiao vree kupi veletrgovina Anton Kolenc, Celje. Stare caiM* in cwe|« kupuje po visokih cenah, vsako množino, Jaako Artman, Št Jnr ob jnž. železnici. 7W 'mm MUZEJ Slov. zgodovinskega dspštva, Maribor, Koroška ce*f& 10 Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, oso bito vojne spomine kupuje vsako množino vedne fo vižjih cenah nego prekupci Kože se tudi sprejemajo v delo. Tovarna za us/ije Herman Ber^ Maribor, Usnjarska uliea (Lederergasse) št. 8 ob Dravi, blizu novega državnega mostu ii Spodnještajerska ljudska posojilnica y Mariboru \ r. z. z n, z. obrestuje od 1. januarja 1 y 17 napre) do/ preklica 1 naiadne hranilne vloge po 4%, Tloge proti trimesečni odpovedi pa po 4v*%. Maribor, 27 novembra 1916. Naiestvo. I m O priliki sm*ti mojega ljubega in blagega brc ta Mihaele Kumers ki j-i umrl na bojiSiu, mi je dožlo to liko sožaljnih izjav, da se ne morem vsakemu pssebej zahvalili. Zato se tem potom vsem iskreno zahvaljujem s prošnjo, da mojeg- ljubega rajnega brata ohranite v spominu i«i molitvi Prihova, dne 14. jan. 1917 Karol Komer, tupa;k. 48 Žalujočim srcem naznanjamo, da so nam oaš ijubljeai oče, dragi mož, stari oče, stric, btai Vinko Bai man, posestnU v Malni v starosti 66 let, dne 6. januarja 1917 mirno v Gospodu zaspali. Najsrčnejša nvaia domačima č.g, duhovnikoma, zlasti f. g župniku za tolažilne besedi v bo lezni. Pred V3em č g. župniku 1». Kapler o i Sv. Jakoba v Slov gor za vodstvo pogreb», nadalje č. g. V. Lor< nčiču iz Ož-balt», č. g. kaplanu V. Kraner iz Št. Petra pri Radgcni, vsem pevcem za prekrasno petje doma in - a grobu, ter vsem sorodnikom in znancem, ki so se udeležili pogreba. Najlepša hvala! Sv. Jurij v Slov. gor., dne 10. januarja 1917. Žalujoči Ostali. m M^^Sto iSešaM2a tritosra mHS.Ts, m*i& SU»itB«fc5 a*, iBta&e v m