POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Slosile_ Čebelarskega tltašfifti zaStorerellr u ffubljani Slciicnsla tcbclat $l.12 Ecccmbct letnik XXXVII Vsebina: f Lunarček Aleksander...........193 O medenju hoje na Dolenjskem 1, 1933 . . . 194 Letno poročilo op. postaj za 1. 1933-34 .... 196 Čtivo za začetnike.............199 Opazovalne postaje............200 Nekaj čebelarskih spominov........200 Društvene vesti..............203 Kmetijska razstava v Mariboru.......205 Vesti iz podružnic.............206 Drobiž..................206 Domač slovenski zavarovalni zavod je VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti V zavarovanje sprejema: 1. Proti požaru: 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje a) raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi na doživetje in smrt, otroške dote, dalje stavbe med časom gradbe; rentna in ljudska zavarovanja v vseh b) vse premično (blago, mobilije, zvonove kombinacijah. in enako; 4. Zavarovanje proti vlomu. c) poljske pridelke, žito in krmo. 5. Posmrtninsko zavarovanje Karitas. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu in steklo 6- Vse vrste zavarovanj nezgod, jamstva in kaska. proti ubitju. Zastopniki v vseh mestih in farah. Mali oglasi Kupim med, iztočen iz A.-Ž. panjev. Vzorec s ceno prosim na naslov »Dobrota« poštnoležeče, Slov. Javornik, Gerenjsko. Prodam manjšo ali večjo količino dobrega in zanesljivega pitanca po Din 12-— postavljen kamorkoli do postaje kupca. Pišite na naslov Lah Boris, Fram pri Mariboru. Naprodaj imam ajdovega pitanca od zdravih čebel. Cena po dogovoru. M. Sotenšek, šol. upravitelj v pokoju, Fram pri Mariboru. Pristnega ajdovca-pitanca ima na projdaj Bakan Štefan, Nedelica, p. Turnišče. SLADKOR Vse podružnice bodo dobile posebno poročilo o sladkorju, da bodo lahko o njem razpravljale na občnem zboru. Za danes obveščamo vse podružnice in čebelarje le, da je ministrstvo financ naknadno dovolilo še dva vagona sladkorja, ki bo denaturiran s 1/2 % paprike. Sladkor pride v Ljubljano koncem meseca novembra. Vsem naročnikom, ki so zadnjič dobili le en del naročenega sladkorja, bo društvo sedaj poslalo še drugi del. Obveščamo člane, da je paprika za čebele neškodljiva in da se tak sladkor brez skrbi lahko uporablja za pitanje čebel. Kdor želi imeti kaj sladkorja, naj ga naroči takoj, kajti ne vemo, kako bo spomladi, sladkorja pa bo ostalo le malo še na razpolago. Cena sladkorja za 1 kg je Din 7-50. Pošljite zaostalo članarino! Članarina (naročnina) znaša leino Din 35-— (za inozemstvo Din 46-—) sipotiisiu fthtiiir Urejuje: AVGUST BUKOVEC, Liubijana, Gruberjevo nabr. 14 Številka 12 Glasilo Cebelnrshega dtuštna za Slovenijo v liumjani Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma m denar v društvenih zadevah je naslavljati na »Čebelarsko društvo za Slovenijo« v Ljubljani, — Naslov za blagovne pošiljke vosek), naročila za čebelarske potrebščine: Društvena Čebelama, Ljubl ana, Pražakova ulica 13 Društveno tajništvo v Ljubljani, Poljanska cesta št. 13/1, telefon 38-38 17 £jublio rt o > i—i o rt B a a> > C/3 's -O o c rt '-5 (h Si. 'rt o O -D >n 3 O) >N d rt > C O >N -O >N 3 D >N > 2 c o. 3 »n O 3 m C rt O s c/3 r h 0) rt S a> 'rt" B "o O o. > u G rt i-i tu J! 's >o o s o e -O a; >u ■a b < 3 S o a s.) "3 "M C w o a -d" o ^ rt >-5 Jd "s >cfl -a rt uh o N -a rt c 0) (X c >o o s o a o c rt '5 o a o c rt -S 3 O a ^ h a J3 s b rt a) C rt M a CQ o < rt ,b -n rt O -o o 3 a _ * o 01 a a) >N U B rt >N o ■-5 _a h, o UH >o ►"5 "rt" >o s rt VI ai m -a rt m C > rt c 0) J rt rt -d -d rt rt rt rt -S ^ rt rt -M a> —3 Vi U Vi rt J! -O O "O -S -Q c -o a> rt ni I J -O w S -Q •o ^ -t-J CTt -S J5 rt -a a) m ■ m m ei S J i-l 3 O o o m in m O o in o in m O in o o o o m ro l vO a- co M co ■f vO T1 ro ro 00 Tf T (O in CM CM (O O O) ro in o o O) « *—< (N 3 a> a) c — -o K. M O > B .a o rt -o ;u k. b rt rt *73 rt t3 'rt rt -o rt -O 'rt* t—H , ; i—i i—i >—• •—i i ►-H •—1 i—i *—* > > > > t-H > > > > > > > > > > > > (M O vO o t— m m m a> o (N ro 00 T (N (N (N (NI CN CM —1 CM CM CM » CM CM CM (M iN CM CM O O in O O m O o o in o in O O in O O O OJ O) (N a- m o o cr* in r- CM CM m ' 1 CM CM ro ro CM ■>!< i oo m O O 1 o m m in in in o O O o m O O | Tf 1 m 00 o m CM .—1 vD o m vO 1 oo .—1 o o vO t- m o oo m o ro oo T—1 vO —i i CM CM co —< co —« T-H > > > 1-H > > > > > > > > > > > > > > 1—1 >—H 1—< ^ 1—( >—H 1—1 1—H 1—^ t-H 1—H 1—. H—I vO t- c^ CM CM tO (N vH TT a- m oo v£> < (M t ^ T-H ^ f—i ^ i CM T—« , ; i—5 »—i k—1 < >—t M t—« V—1 i—i »-> i 1-1 i—i t—i >—1 1—1 »—i i—i 1—1 1—H 1 < >—t 1—( H—( vO T ro f~ Tf OO CO ro ro TT ro ro vO CM vO ro \D ro (N CM OJ CM CM (N (N CM CM CM CM CM ■jdas-judB iqop -[od a a souop I}SIQ g BSOUOp Butzonqo bajj ai3(ua([ -qajj oiiu[od -od s }3\Zl tajj M 1—H t—t ( 1—H 1—1 t—t 1—H 1—H I—H »—i i »—i t—< t-H M l—H t—H TT ON O l> O ON T—1 ON ON vO »-H O oo CM T 00 CM 3 A nSEO UI3} A EqBJ0d BUAanp MdAOJ 00 CM o cm o n oo vO vO (N in cm m t 1 ro O in vO m TT CM CM 00 in 00 v£> 1 CM Tf oo m ro vO OO ro oo oo oa jein-jaqo}3[o iqop i^sujiz a pJJ a BqBJOcJ m o o m m o in m O m in in O m m o oo oo m o t- CM 00 CM vO oo CM ov m co m 00 00 00 ON o C— vO o vO a) rt rt Vi O > a rt t-. i> B O rt P > o rt N rt Vi a 0) O m >N 'C ■ •oe o Z >N rt O ^B "3 C/3 VH rt s 1 i Q a B rt o B >N O i-l rt -B 3 Q o G d) a > n U si > O -o rt H o Q O m J* C/3 a C/3 S > (A «+-» C/3 o a o > o> 'a rt N a> u u >u 3 h t rt 0 "3 T3 01 z rt i- rt u "3 »H 4) O o •of ai >i O > c/3 a> B o > o Z 197 lepših nad ... Pa je okrog 20. pritisnil jug in nam naklonil dežja na pretek, ves teden je izdatno deževalo. Odcvetela je borovnica, osula je črešnja svoje cvetove, padala je tehtnica in z njo naše nade. Omembe vreden donos v tem mesecu izkazujejo le tri postaje: Sv. Gregor pri Ortneku (3.4 kg), Skorno—-Novi klošter (3.7 kg) in pa Dob (4.25 kg). V splošnem pa nas je april močno razočaral, kar najbolj dokazuje tudi dejstvo, da pride povprečno v tem mesecu na panj komaj 64 dkg donosa ali dnevno samo 22 gramov! Prav zadnja dva dneva v aprilu so se začeli ponekod usipati prvi roji iz kranjičev. Pa tudi žnideršiči so bili krepko v razvoju in smo ponekod že nastavljali proti koncu meseca. Prav posebno dobro razviti panji so bili ravno te dni prestavljeni. Vobče se je nastavljanje in prestavljanje vršilo skozi ves mesec majnik. Le malo je bilo panjev, ki se niso povzpeli do tolike moči, da bi bili prestavljeni. Sadno drevje je bilo letos v najlepšem cvetju samo nekoliko dni in ga čebele niso mogle dovoljno izrabiti. Neprestano. deževno vreme jih je močno oviralo' pri izletavanju, vendar so panji imeli zadostno pašo. Zaradi tega so izborno napredovali in delali čebelarju hude preglavice. Dasi so bili po vseh pravilih pri nas uveljavljene čebelarske vede in po vseh priznanih zakonih prestavljeni, so hoteli po vsej sili rojiti. Posluževati smo se morali vseh »furtelcev«, da bi jim pregnali misel na rojenje. Marsikdo je v obupu uničil matico, nato izrezal do enega vse matičnike in tako obdržal moč panjevo za izrabo paše. Pa so bili redko sejani dobri pašni dnevi! Le nekoliko postaj je doseglo v maju čistega donosa nad 10 kg. Tri postaje so zabeležile celo upad teže. Povprečen dnevni donos je bil 175 g, kar je bilo za »ljubi maj, krasni maj« vsekakor premalo. Pašo na travniških cvetlicah in na kostanju so izrabili le malokateri kraji. Studenci pri Mariboru in Donačka gora pri Rogatcu so se pohvalili s kostanjevo pašo in deloma Le-skovec pri Krškem. Vobče pa so v juniju le opazovalne postaje imele čistega donosa nad 5 kg, zato pa smo imeli 7 postaj, ki so izkazovale upad tehtnice. Po košnji pa je postalo stanje naših panjev celo kritično. Marsikje so živeli roji dobesedno »iz roke v usta«. Dnevni donos je komaj zadoščal za sproti. Izmeni matic posvečamo še vse premalo skrbi! Naši čebelarji na deželi se menda še vedno ne zavedajo dejstva, da je od dobre plemenske matice — poleg vremenskih prilik seveda — odvisen ves uspeh ali neuspeh čebelarjenja. Mnogi prepuščajo še vedno čebelam samim, da prelegajo po svoji volji in potrebi. Prepuščajo to važno skrb zgolj slučaju! Morda res dobimo na ta način prav dober matični mate-rijal, vendar je ta pot najmanj zanesljiva in priporočljiva. Mnogi čebelarji se zopet poslužujejo rojenja, da dobe mlade dobre matice. Metoda, že od pamtiveka v navadi, vodi gotovo do prav dobrih uspehov, toda vse preveč dragocenega časa zamudimo pri tem. Ob rojevni so lepi dnevi z izdatnim donosom redki! Mnogi čebelarji zopet vcepljajo več ali manj godne matičnike iz izrojencev. Tudi ta način ne vodi vedno do popolnega uspeha. Malokdo si tudi vzame časa, da bi svoje matice zaznamenoval. Kontrola neoznačenih matic je zelo težavna in nezanesljiva. Menim, da bomo morali ravno točki izmene in kontrole matic v bodoče posvečati mnogo večjo pažnjo, če bomo hoteli žeti v modernem čebelarstvu res dobre uspehe. Švicarji se imajo za svoje uspehe zahvaliti v prvi vrsti le umni odberi domačih plemenskih matic! Edino upanje — ajda — je še ostalo. Na ajdova pasišča so prevozniki čebelarji postavili velike skladanice panjev. Njihov trud ni bil zaman. V nekaterih predelih je ajda tako izredno dobro medila, da podobnega ne pomnimo najstarejši ljudje. Ni čuda, če se je ponekod dnevni donos sukal med 2 in pol do 3 kg in še čez. Najlepši donos sta menda imeli opazovalni postaji v Nedeljici pri Turnišču in Leskovec na Krškem polju, kjer je 21. avgusta prinesel opazovani panj 4.5 kg, odnosno 4,6 kg. In vendar tam čebelarji niso srečni: ne vedo, kam z božjim pridelkom! Za slepo ceno ga prodajajo prekupcem ali pa ga hočejo predelati v medico.* Srečni bi bili čebelarji drugih pokrajin, da bi jim panji na ajdi prinesli vsaj zimsko zalogo. A mnogi niti tega ne morejo trditi. Vsi v skrbeh so gorenjski čebelarji, kadar se spomnijo na prihajajočo zimo, ki utegne postati pogubna za kmetiške male čebelarje. Denaturiranega sladkorja je premalo, za drugega ni denarja . . Pogled na predzadnjo rubriko priložene razpredelnice nas pouči o celotni letošnji letini v dravski banovini. Kažeta nam nekako bilanco letošnjega uspeha: Tri postaje so doživele naravnost katastrofo in bodo morale dodati vso zimsko zalogo. Drugih osem postaj se lahko ponaša z malenkostnim celoletnim Op. uredništva. Poznal sem človeka, ki si je v Ljubljani uredil gostilno. V kleti je imel samo izbrana vina. Kmalu je moral zapreti, nobenega gosta ni bilo. Kako neki! Saj nihče ni vedel za to gostilno, ne za izborna vina. Da, da, srečni časi, ko so pečene race kar same od sebe cepale v usta .. . 198 čistim donosom in jim bo treba zimsko zalogo le dopolniti. Opazovani panji treh postaj so vse leto prinesli ravno pičlo zimsko zalogo. Le štirje opazovalci so bili toliko srečni, da so več ali manj izdatno točili. Letošnje čebelarsko leto je bilo po vsej banovini slabo. Izvzeta so le prava ajdova pasišča na Krškem polju, na Dravsko-Ptujskem polju in v Prekmurju. Poleg opazovalnih postaj, navedenih v razpredelnici, so skozi vse leto delovale še postaje Do načka gora pri Rogatcu (vodi šol. upravitelj g. Stefanciosa Anton), Š m a r -j e t a na Dolenjskem (vodi g. Majzelj Ignacij, krojač) inValpča vas pri Semiču (vodi g. Kočevar Ivan, posestnik). Opazovalnica v Leskovcu pri Krškem, ki jo vodi učitelj g. Bitenc Drago, je imela tehtnico nekaj časa v popravilu. Med tem letom je prenehala delovati opazovalna postaja v Bučki na Dolenjskem. Vodil jo je vestno in nesebično tamošnji šol. upravitelj g. Resman Ivan. Letos junija meseca so uzmoviči udrli v njegov čebelnjak in mu poleg opazovanega panja odnesli še nekoliko drugih panjev! V teku letošnjega leta so bile na novo ustanovljene opazovalne postaje Barje (vodi g. Grčar Tit, šol. uprav.), Leveč pri Slov. Bistrici (vodi g. Černejšek Jožef, posestnik), Kozje (vodi g. Kunej Ivo), Z a kot pri Brežicah (vodi g. Grabnar Vinko), Š k o c j a n na Dolenjskem (vodi g. Malešič Janko, šol. upravitelj) in Mokronog (vodi g. Herbst Pavel, šol. upravitelj). Zelo dobra poročila je pošiljala tudi še ne ustanovljena postaja v Št. Vidu pri Stični, ki jo je nesebično vodil g. Jereb Anton. Končno se zahvaljujem vsem gospodom poročevalcem za neumorno vestno sodelovanje in jih prosim tudi v novem čebelarskem letu 1934/35 za dobra in pravočasna poročila. Bilo prihodnje leto boljše od opisanega! Čtiiro za začetnike Ludovik Puš — Ljubljana Mesec december je pri čebelah čas največjega miru. Vsaj letos bo tako, ko smo morali šele v novembru odpirati panje zaradi dodaje sladkorja. Takšno pozno krmljenje za družine gotovo ni dobro, ker jih moti in razburja že sredi zimskega »počitka«. Toda sila kola lomi. Bolj prav je vseeno bilo sedaj dodajati sladkor, kakor spomladi. Ako je januar proti koncu kaj lep in solnčen, se zgodnjaki že pripravljajo na zaleganje in jo često že tudi imajo. Takrat pa je zimskega miru konec, če- prav zima včasih šele pozneje (v februarju) prav pošteno pritisne. Kakor čebele, naj tudi čebelar lepo miruje v čebelnjaku in okrog njega! Če je živalca za zimo dobro preskrbljena, naj bo kar brez skrbi. Le če zapade sneg, ga pojdi odkidat in pogledat, ali ni zamedlo žrel. Sicer smo pa brade itak privili, kjer se je dalo, kar je prav tudi zastran mušic, ki so v sneženih zimah včasih zelo nadležne. Pri panjih, ki nimajo brade na tečaje, jih zastavi s kako deščico tako, da bo prišel zrak lahko skozi žrela, si-nice pa ne bodo mogle sedati na brade. Okrog čebelnjaka ne razbijaj, ne motovili po čebelnjaku. Vsak korak povzroča razburjanje, ki ga čebelam prav nič ni treba. Takole bomo na kratko rekli za december: Čim manj one-gaviš okrog panjev in čebelnjaka, tem bolj bo prav. V tem mesecu se udejstvuj raje na drugem mestu kot čebelar. December je v naši čebelarski organizaciji namenjen — podružniškim občnim zborom. Le resno se vprašajmo: kakšni pa so dostikrat ti občni zbori? Kaj so res občni? Ali ni še vedno v navadi, da se »zberejo« predsednik, tajnik, blagajnik in še ta in oni član odbora, pa imajo občni zbor? Vsi drugi pa znate vse leto po notah zabavljati čez podružnični odbor in čez upravo osrednjega društva, češ, nič ne narede! Sam sebe najprej primi za ušesa: kaj pa ti narediš kot član društva oziroma podružnice? Pa je vendar vse polno stvari, ki nam čebelarjem večkrat močno na žolč pritiskajo. Ni treba daleč nazaj segati! Letošnji sladkor! Čemu je to podobno, da smo morali dodajati takšno črno nesnago šele v novembru, ko bi bilo po vseh čebelarskih naukih to treba storiti že konec septembra ali zadnji čas prve dni oktobra? Prepričan sem, da ste se na vso moč jezili na osrednji odbor našega društva, pa po krivici. G. tajnik se je potil od samih vlog in posredovanj, vse je bilo pravočasno storjeno, sladkorja pa vendar ni bilo. Ko je pa končno zelo pozno prispel, ga je bilo premalo, več kot polovico premalo. Spet jeza. Ko smo pitali, so se nam pitalniki mašili z ogljenim prahom. O ti šment! Vse narobe. Nekje pač nekaj ali pa veliko ni bilo v redu. Nočemo tu o tem pisati. Samo to bi radi krepko povdarili, da čebelarjem takšnih stvari ni treba mirno in gladko pogoltniti. Sedaj bodo občni zbori podružnic. Vsi organizirani, pa tudi neorganizirani čebelarji na občne zbore! Tam je čas in mesto, kjer je treba to točno ugotoviti in po primernih sklepih dati delegatom naročilo za tozadevna vprašanja in predloge na društvenem občnem zboru. Tam naj se vpričo oblastnih zastopnikov in dele- 199 gatov podružnic iz vse Slovenije to vprašanje temeljito prečisti, ugotove vzroki in zahteva za bodoče odpomoč. Kolikor je meni znano, bo imel osrednji odbor v tem vprašanju lahko mirno vest — pa če bi je tudi ne imel! Organizirani smo zato, da imamo od organizacije gotove koristi zase in za čebelarstvo sploh. Še druge nevšečnosti so se pojavljale, ki bo treba o njih spregovoriti na občnem zboru, pa ni prostora o tem pisati. Imate tudi v domači podružnici marsikaj, s čimer niste zadovoljni. Pravico imate in dolžnost, da kot zavedni društveniki zastavite svojo besedo, da se vse prav uredi. Pravico imate tudi, da od odbora, ki ste ga izvolili, zahtevate račun o njegovem delu, Pravico, da novemu odboru naložite določene naloge, ki se mora za njih uresničenje truditi, zavedajoč se, da boste terjali ob letu račun. Samo združenja, ki se njihovo članstvo zaveda dolžnosti in pravic, jih na pravem mestu uveljavlja in je tako s svojo organizacijo živo povezano, imajo v sebi kal napredka in bodočnosti. Koliko je še vprašanj, ki je treba glede njih zavzeti stališče! Že zadnjič smo poudarili potrebo, da se iščejo pota in načini, kako primerno spraviti v denar čebelarske pridelke, kadar se nam bodo čebele dobro obnesle, S tem v zvezi je še marsikaj, kair spada na po-družniške občne zbore; n. pr. domača reklama, splošna in podrobna propaganda; način, kako naj podružnica skrbi za prodajo medu svojih članov, ki ga doma ni moč spraviti v denar; zbiranje voščin ter skupno prekuha-vanje itd., itd. Čebelarjem je treba pouka; starejšim v ve-dnem napredku čebelarske panoge, mladim splošnega teoretičnega in praktičnega pouka. Pri nas je čebelarski pouk jako slabo organiziran. O kakih potovalnih učiteljih ni duha ne sluha; v Jugoslaviji sploh do sedaj ni bilo mogoče napraviti izpitov za učitelje čebelarstva, ker v vsej državi nimamo niti ene čebelarske šole. Kako umestno bi bilo, če bi se iz čebelarskih vrst vedno in vedno znova in zmiraj glasneje ponavljala zahteva vsaj po eni čebelarski šoli! Prav bi bilo pa, če bi — poleg drugih — tudi mi Slovenci imelo eno; tam naj bi bilo žarišče splošnega čebelarskega napredka v naši deželi, od tam naj bi se — primemo našim čebelarskim prilikam — širila temeljita čebelarska izobrazba, ki bi — posajena na naša tla — krepko dvigala to lepo in koristno gospodarsko panogo. O takšnih-le zadevah se pogovarjajte na občnih zborih! Če bi bila nevarnost, da vam zmanjka snovi, pa načnite še prevažanje čebel v pašo, ki je res zadosti pereče vprašanje. Tako boste tudi s te strani vse v redu opravili, kakor ste pri svoji mali živalci. Ko pa zašije spomladansko solnce, bomo z novim, še večjim navdušenjem prijeli za delo v čebelnjaku. — Vsem, ki ste prebirali letos to moje pisanje, želim, da bi se vas prijelo vsaj katero koristno zrnce; da bo letina našega čebelarstva vsako leto obilnejša. OpozmUiu postofe Julij Mayer — Dob pri Domžalah Oktober, prvi mesec zimskega počitka, nam je letos pokazal že pravo zimsko lice; poleg obilnega dežja in megle smo imeli tudi že slano in sneg. Vendar so čebele ob lepem vremenu še ves mesec izletavale. Posebno zelo so letele v prvi polovici meseca, ko so močno oblegale moštne stiskalnice. Pri tem je bilo mnogo čebel pokončanih. Pa tudi sicer so kaj rade stikale okrog sosednih žrel in pred čebelnjaki se je polagoma pa stalno množilo število mrtvih klatežev. Pravo močnejše ropanje pa se ni nikjer pojavilo. Tudi obnožino so še pridno donašale, na prisojnih legah še zadnje dni v mesecu. Srednja mesečna toplina je bila povprečno 9.3° C. Mnogi čebelarji s skrbjo gledajo na prihajajočo zimo. Letošnje leto je bilo po vsej banovini slabo. Če izvzamemo prava ajdova pasišča na jugovzhodu banovine, so povsod drugod panji premalo pripravljeni na dolgo zimo. Povprečno manjka na panj 2—3 kg zimske zaloge. Pri šibkejših panjih še več. Mnogi čebelarji so zato močno združevali. V splošnem pa so panji letos malo živahni. V treh primerih so čebele z matico vre«d zapustile z medom založeno plodišče in se preselile v medišče na prazno iztočeno satje. S seboj so sicer vzele nekaj popotnice, toda zadostovala bi jim komaj za »malico« do srede decembra. Kaj le jih je gnalo od polnih skled? Čebelarji so že pažili in pripravili vse, da zadelajo in gorko zazimijo panje, ko bo pritisnil mraz. V čebelnjake se polagoma seli zimski pokoj. Nekaj čebelarskih spominov Fr. Rojina — Šiška (Dalje.) Izpraznil sem torbo spominov na Janšo in »po vrsti, kakor so hiše v Trsti« bom nadaljeval zopet s spomini na čebelarjenje na učiteljišču. Kakor sem že omenil, je izročil razrednik profesor Linhart čebele v varstvo in 200 oskrbo meni. To zaupanje in menda prirojena ljubezen do čebel sta me bodrili, da sem se z vso vnemo lotil proučavanja čebelarstva. Linhart mi je posodil dvoje precej obširnih čebelarskih knjig, ki sem vedno tičal v njih ter delal izpiske, da sem v tistem času v šolskih predmetih jel vidno popuščati in sem ujel včasi tudi kako dvojko, kar se prej ni dogajalo. Ob lepem vremenu sem odhajal od doma že kar ob šestih zjutraj s trdnim sklepom, da bom na klopci pri uljnjaku še kaj ponovil in se pripravil za šolo, ali navadno ni prišlo do tega. Ako sem pa le poskušal učiti se, sem bil tako raztresen, da nisem vedel, kaj berem. Še sedaj, ako sedim pri čebelah, ne morem brati, niti vsakdanjega časopisa ne, ker mi uhajajo oči in misli nehote vedno k čebelam. Še boljša učiteljica kot čebelarske knjige, ki so mi bile takrat kot začetniku še vse pre- učene in v marsičem neumljive, sta mi bila sosed Jozelj in čebele same. Omenil sem že, da sta si bila kupljena plemenjaka enaka kot dvojčka: oba iste oblike in velikosti, oba iz-rojenca od prejšnjega leta, dodelana od konca do kraja, oba enako živalna in takisto živahnega letenja, da se sploh v ničemer nista razlikovala drug od drugega. Proti sredi maja sem pa le opazil, da prekaša eden v letenju že nekaj dni prav znatno drugega, ali v moje največje začudenje je nekega dne kar nenadoma popustil in letel tako slabo, da sem se ustrašil, če ni morebiti že rojil. Ves v skrbeh odprem zadaj panj, a mi je takoj odleglo, ker je bilo notri tako nabito polno čebel, da so se na odprto končnico kar posule. Ker sta panja močno prisedala, ju v poslednjem času zavoljo obilice živali nisem več odpiral, zdaj pa čebel nikakor nisem mogel spraviti nazaj v panj; čim bolj sem jih z nekim cvekom tlačil Mesečni pregled za oktober 1934 Kraj Višina nad morjem Panj je teže Toplina zraka Dni je bilo pridobU v izgubil v v mesecu čistih dkg največ pridobil najvišja najnižja srednja mesečna J3 'S deževnih snežnih oblačnih pol jasnih jfl C <0 .21 | vetrovnih | 1. 2. 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini dkg pri dobil 1 po | rabil dkg dne C« v H Blejska Dobrava . . 577 45 50 35 130 + 17 — 3 + 8 11 5 3 9 6 16 5 Breg-Križe..... 483 — — — - — — — — — — — — — — — — — — — — Virmaše-Škofja Loka . 361 — — — 30 30 25 — 85 — — +23 - 0 + 10-4 16 8 2 10 12 9 18 Tacen-Šmarna gora . 314 — — — 110 45 35 — 190 — — +24 — 0 + 10 15 9 2 16 5 10 7 Barje....... 289 — — — 40 35 15 — 90 — — +28 - 2 + 10 5 18 6 — 9 13 9 1 Dob....... 305 — — — 50 30 20 — 100 — — +22 — 4 + 8'5 5 8 1 17 11 3 9 Rova....... 350 — — — 55 25 15 — 95 — — +23 — 1 + 9'8 18 8 1 11 8 12 4 Škorno-Novi klošter . 450 — — — 45 45 15 — 110 — — +24 — 1 + 9'7 10 1 1 12 13 6 6 Sp. Ložnica-Zalec . . 252 — — — 15 15 20 — 50 — — + 18 — 4 + 81 17 8 1 8 18 5 19j Leveč SI. Bistrica . . 355 — — — — — 50 — 50 — — +20 — 4 + 8 6 6 4 20 11 — 4 Muta....... 387 — — — 40 20 40 — 100 — — +21 + 1 + 104 21 5 2 11 12 8 16 Sv. Duh-Selnica . . 536 — — — 65 60 10 — 135 — — + 24 — 1 + 10'2 8 5 1 1113 7 7 Studenci-Maribor . . 265 — — - 10 80 30 — 120 — - + 22 — 4 + 92 14 7 — 12 10 9 9 Podova-Dravsko polje 255 — — — 40 35 30 — 105 — — +25 — 2 + 10-6 19 11 1 9 18 4 28 Cezanjevci..... 182 — — — — 90 — — 90 — — + 23 — 1 + 10 7 10 — 16 12 3 17 Nedeljica-Turnišče. . 170 — — — — 25 — — 25 — — + 26 — 2 + 10 3 4 — 12 10 9 14 Donačka gora-Rogatec 397 — — — 50 — 60 — 110 — — +27 — 1 + 11'4 14 6 2 17 7 7 ,0! Kozje...... 307 +25 - 3 + 8-6 9 8 1 20 4 7 8 Leskovec-Krško, . . 186 — — — 60 50 40 — 150 — — + 20 + 1 + 13-6 17 6 2 13 11 7 9 Zakot-Brežice . . . 156 — — — — 30 — — 30 — — + 23 — 2 + 9'8 10 6 2 17 12 2 9 Škocjan-Dolenjsko . . 182 — — — 50 40 70 — 160 — — + 25 — 4 + 10-3 14 12 1 17 9 5 9 Krka....... 300 — — 35 15 20 — 70 — — + 23 — 3 + 9-5 7 6 2 20 6 5 13 Mokronog..... 251 — — — 10 5 20 — 35 — — + 16 - + 6-9 12 6 2 22 5 4 30 Cerknica..... 575 — — — 25 35 30 — 90 — — +24 — 5 + 9 21 6 2 8 14 9 26 Sv. Gregor-Ortnek . . 736 — — — 30 35 20 — 85 — — + 17 - 5 + 8-6 18 11 4 9 8 14 19 Novo mesto .... 180 — — — 30 60 30 — 120 — — + 26 — 1 + 10 17 7 1 16 7 8 — Šmarjeta . ... 375 — — — 20 40 30 — 90 —• — +24 + 1 + 9'3 5 9 2 17 2 12 9 Valpča vas .... 280 — - — 30 20 20 — 70 — — +24 — 1 + 102 8 12 2 22 8 1 13 Vsi panji so A.-2. Sestava. 201 noter, tem več jih je lezlo ven. Podprem tedaj končnico z nožem, si prižgem cigareto ter puham v čebele, da so se polagoma umikale v panj. Tedaj pa zaškriplje pesek, in za mano se pojavi — Linhart! »Oho, tako tako, kadite! Od vas bi tega ne pričakoval!« — pravi osor-no. »Oprostite, prosim, kadim samo pri čebelah, kadar mi nočejo parirati« -— se hitro izgovorim, v resnici smo pa z malo izjemo kadili že vsi preparantje, skrivaj seveda. Gledal je potem, kako sem z dimom uganjal čebele v panj. Pri tem mi je cigareta dotlela, a čebel je bilo še dokaj zunaj, saj vsak čebelar ve, kako neokretne so, kadar sede za roj; da je bil pa panj za roj že zrel, je že itak uganil sleherni čestiti bralec. Lahko bi si bil prižgal drugo cigareto, a se nisem hotel izdati, da jih imam še skoraj polno škatlico, zato sem se rajši zlagal, da je škoda, ker nimam nobene več. Prosim torej Linharta, ki si je tudi prižgal smotko, naj še on popuhne nekoliko v čebele, toda ni se upal toliko blizu, temveč mi je dal — glej čudo! — kar trd portorike s pripombo, da naj jih rabim le pri čebelah. V teku časa mi je podaril v ta namen še marsikatero, a nosil sem jih domov očetu, da so se ob nedeljah malo postavili z njimi, pri čebelah sem si pa pomagal, če sem bil sam, rajši s cigaretami, ker so bile lažje. Ko sem Jozeljnu povedal, kaj sem pri omenjenem panju opazil, me je takoj poučil: »Kadar leti kakšen panj nekaj dni nenavadno močno, potem pa nenadoma očividno pojenja, tedaj je prav blizu rojenja; v dveh, treh dneh mora biti roj, le kar pripravi panj!« O tem daljnjem, oziroma bližnjem znamenju rojenja nisem bral še do danes v nobeni čebelarski knjigi in v nobenem čebelarskem listu, vsaj ne spominjam se tega. Pa močnejše letenje bi si človek že še kako tolmačil, le tisto pojemanje v letenju ene dni neposredno pred rojenjem mi bo ostalo zagonetka, ako mi je ne razreši kdo morebiti v »Čebelarju«; zelo bi mu bil hvaležen za to. Nekaj posebnega se pa v čebelji družini pred rojenjem pač mora goditi. Ali se mar čebele »posvetujejo«, katere pojdejo z rojem in katere bodo ostale doma, zakaj vsekakor je čudno, da gredo z rojem stare in mlade čebele — ne oziraje se na tiste še nerazvite mladičice, ki jih vzame s seboj val roja, in popadajo, ker še ne morejo leteti, pred panjem na tla — v panju pa ostanejo še prav take, kakor gredo z rojem, namreč tudi stare in mlade. Kdo, prosim, določi »prvi poziv«, kdo drugi itd. in zakaj ne izleti iz panja takrat vse, kar more leteti? Kajne, gospod urednik, da je najbolje pustiti takele probleme lepo pri miru, ker bi opravili pri njih toliko, kolikor tista mala Bohkova žabica pri lešniku. Nekaj pa bi iz lastnega opazovanja lahko trdil, namreč da pošlje bodoči roj še pred svojim izletom izvidnice ali kakor naj že imenujemo tiste čebele, ki imajo nalogo, poiskati zanj nov dom in ga po svojih skromnih močeh, ker jih je imalo, tudi počistiti. Ako čebelar roja ne prestreže, ga pravočasno ne ogrebe, tedaj mu uide naravnost v pripravljeni novi stan. V Šmartnem pri Kranju sem sedeč pri uljnjaku opazil, kakor čebele v neki prazen Gerstungov panj priletavajo in dfi izletajoče nekaj iznašajo. Pogledam zadaj v panj, pa vidim po vsem panju raztresenih kakih dve sto čebel, ki so škrbljale po stenah in stropu, nekaj jih je pa pobiralo z dna voščeni drobir ter ga urno iznašalo iz panja. Zaprem zopet panj, žrelo pa pustim še odprto, radoveden, kdaj se bodo čebele naveličale te prostovoljne tlake. Bile so neutrudljive do večera — najbrž niso šle domov niti kosit — in ker me je zanimalo, iz katerega panja da so, sem stra-žil in pazil prav natanko, kam bodo šle domov, kar bi mi bilo lahko dognati, ker so bile druge čebele že skoraj vse v svojih panjih. Malo pred mrakom so šele jele zapuščati panj; ali zopet presenečenje, kajti čebele niso bile iz mojega uljnjaka, ampak je vsaka, ki je izle-tela, napravila pred uljnjakom večji ali manjši krog ter se potem usmerila tja nekam proti Sv. Joštu. Drugo jutro, ko so domače čebele šele pri najboljših panjih začele polagoma iz-letavati, je bilo v tistem panju že vse živo snažilk. Gledal sem jih pri odprtem panju prav od blizu, kar jih pa v njihovem delu ni motilo. V panju je bil prislonjen nov satnik s satnico, in ker okvir ni bil poskobljan, so nekatere čebele celo tiste majcene lesne kosma-tine, ki jih pusti žaga, z vso vnemo odtrgavale in odgrizavale. In to je trajalo zopet ves dan, in šele pozno na večer so zopet izginjale neznano kam. Tretje jutro pa se ni vrnila nobena več in tudi čez dan ne, dasi sem šel dokajkrat gledat v panj. Nisem si mogel tolmačiti tega pojava, ob šestih zvečer so mi ga pa čebele same na čudovit in razveseljiv način. Sedeč pod brajdo pred uljnjakom zaslišim nad seboj neko šumenje, prav kakor bi bil roj. Stopim torej na piano in res zagledam velik roj, ki je valoval še precej visoko nad uljnjakom. Ni pa minila še ena sama cela minuta, je bil od solnca obsevani uljnjakov paž že poln čebel. Kadar je človek zelo presenečen in osupel, ne strmi samo s široko razprtimi očmi, temveč odpre tudi še usta. Tako se je zgodilo tudi meni, ko sem bil opazil, da se je naredila dol po pažu čebelna procesija, ki je na vso moč hitela s paža mimo nekega dunajčana naravnost v žrelo praznega panja, ki so ga bile izvolile izvidnice in ki je stal kot prvi v srednji 202 vrsti. Mudilo se jim je pa tako, da so bile v teku niti desetih minut vse v panju, do zadnje vse, dasi so naredile nad dva metra dolgo pot peš. Slučajno pride takoj nato, kakor bi ga bil poklical na pomoč, na obisk Lovro Konjedič, tedanji predsednik čebelarske podružnice za Kranj in okolico, ki mi pomaga vzeti panj z rojem iz vrste, da mu zunaj uljnjaka privzdigneva pokrov, mu vravnava na panjevo steno prislonjeni satnik s satnico in mu privesiva še sedem izdelanih satov. Ker je bil roj zgoden, in sem mu iz hvaležnosti za stalni poset zelo stregel, mi je še isto leto tik pred kostanjem rojil dvakrat. Prvemu vnuku, ki je bil prav lep, sem odvzel nekaj čebel in jih vrnil, da je bil potem tudi drugi vnuček dovolj močan za pleme; seveda s primernim negovanjem. Ta čebelarski rod je bil vedno izmed najmar-ljivejših, kar sem jih kdaj gojil. Ni vsakemu čebelarju dano, da bi se prepričal sam, kakor sem se jaz, o dejstvu, da čebele res poiščejo in pripravijo prostor, kamor bi se vselil roj, ako bi ga kdo ne ujel, in da store to še pred rojenjem, prav v tistih dneh, ko pojenjajo, oziroma znatno popuste v letenju. Za svojega priseljenca bi skoraj lahko prisegel, da je rojil prav tistega dne, kot se je priselil, zakaj ako bi bil rojil že takrat, ko so čebele prazni panj začele snažiti, bi po treh dneh rojeve čebele ne bile več tako site, da bi bile kar prosojne, kakršne so v resnici bile, na kar sem prijatelja Konjediča še prav posebno opozoril. Da poiščejo čebele novi »kvartir« za roj še pred rojenjem, se sklepa lahko tudi iz tega, ker na dan rojevega prihoda nisem opazil v praznem panju prav nobene čebele več; vse vodnice so bile pri roju, da so ga mogle, ko je bilo treba, dovesti naravnost v pripravljeno novo stanovanje, tako naravnost, kakor so mi nekoč v Kolovratu mojem prvem službenem mestu, speljale neki roj z veje v votlo bukev v tako premi črti, kakor bi ustrelil, o čemer bom pa povedal kaj več med spomini na svoje ondotno čebelarjenje. Vem, da je bila današnja snov zelo dolgočasna, ali zdelo se mi je potrebno opozoriti čebelarje na opisano zanesljivo znamenje rojenja, namreč da čebele prej vidno pojemajo v letenju, obenem sem pa hotel tudi dokazati, da gredo izvidnice iskat stanovanja za novi roj še pred rojenjem, in s tem ovreči nazira-nje, da store to šele med tistim časom, ko zbrani roj že kje sedi. Za novo leto, ki naj bo za čebelarje in čebele srečno — bom pa pripravil kaj bolj zabavnega. Društvene vesti Tečaj o kuhi voska priredi Čebelarsko društvo za Slovenijo v čebelnjaku Avgusta Bukovca v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Prijave je poslati naravnost voditelju tečaja, A. Bukovcu do 10. decembra t. 1. Dan tečaja bomo sporočili vsakemu udeležencu posebej, Prinesite s seboj delovno obleko ali vsaj predpasnik! Smrtna kosa je nemilo žela v zadnjih mesecih v čebelarskih vrstah. Zgubili smo v tem času zveste svoje člane, vnete čebelarje, ki so s svojim delovanjem mnogo koristili čebelarstvu. Meseca avgusta je zatisnil svoje oči g. Ivan Weiss v Predgradu ob Kolpi. Najprej je čebelaril na Češkem, potem v Predgradu. 45 let je oskrboval svoje ljubljenke, v 74. letu starosti pa legel k večnemu počitku. V Breznici na Gorenjskem, v rojstnem kraju Janševem, je umrl ondotni šolski nadzornik g. Egidij Schiffrer po dolgi, mučni bolezni. Kako navdušeno je pred letom pripovedoval o 200 letnici Janševi ter delal načrte za domačo Janševo proslavo! Usoda je hotela drugače. Medtem ko smo na Breznici proslavljali Janšo, je ležal g. Schiffrer težko bolan. Meseca oktobra ga je smrt rešila trpljenja. Brezniška podružnica je zgubila svojega delovnega tajnika, društvo svojega dolgoletnega člana. Meseca oktobra je umrl v Slovenski Bistrici g Leopold Viher, šol. upr. v pok. V Št. Janžu na Vinski gori je širil 16 let prosveto in pasel svoje čebelice. Priljubljen pokojnik je z veliko vnemo širil čebelarstvo in svojim čebelarskim tovarišem razlagal tajnosti čebelnega življenja. Bil je prvi v Št. Janžu, ki je preskrbel svojim čebelicam moderen, najpopolnejši dom — A. Ž. panj. Z besedo in dejanji je navduševal čebelarje za moderno in umno čebelarstvo, ki je sedaj že zelo razširjeno. Ohranimo ga v hvaležnem spominu! Potrti nad izgubo tako odličnih čebelarjev izražamo vsem sorodnikom pokojnikov ter prizadetim podružnicam svoje sožalje. — N. v m, p,! Obračun članarine za leto 1934 je tajništvo razposlalo meseca novembra vsem podružnicam. Mnogo je še neplačane. Ker gre leto h koncu, prosimo, da izterjajo podružnice nemudoma zaostalo članarino in jo takoj odpošljejo društvu. Letos smo imeli velike stro- 203 ške zaradi Janševe proslave, vseslovanskega kongresa in izdaje nove čebelarske knjige itd. Upoštevajte torej težak položaj društva, ki naj nudi svojim članom vse mogoče ugodnosti, ne ve pa, kako bo krilo izdatke, če ga puščajo člani na cedilu. Do sklepa tekočega leta morajo biti vse članarine poravnane. Hitite torej! Občni zbori podružnic naj bodo meseca decembra. Podružnični odbori naj ne stavijo na dnevni red zborov samo običajne točke (poročilo tajnika, blagajnika itd.), temveč tudi razne predloge o izboljšanju čebelarstva. Stavijo naj tudi predloge glavnemu odboru, zbirajo člane, sklepajo o delu, ki naj ga izvede odbor prihodnje leto, itd. Snovi je dovolj, treba je le živahnega delovanja in podružnica bo naenkrat oživela, koristi pa bodo uživali člani sami. Pole z novimi člani naj se s članarino vred po občnem zboru takoj pošljejo glavnemu odboru. Članske izkaznice bodo natisnjene na ovojnem listu januarske številke SI. Č. Veljavna bo le, ako bo podpisana od podružničnega predsednika in blagajnika ter žigosana s podružničnim žigom. Direktni člani dobe izkaznico pri glavnem tajništvu. Položnice za članarino bomo priložili januarski številki vsem naročnikom. Želimo, da plačujejo člani članarino le po svoji podružnici. Le tisti, ki niso v bližini podružnice, naj pošljejo znesek po položnici. Slov. Čebelarja za leto 1935 bomo1 poslali prvo in drugo številko vsem starim naročni- kom, nadaljnje številke pa le onim, ki bodo članarino plačali. To bomo naredili zaradi velikih zaostankov, ki jih dolgujejo člani na članarini. Žalostno je, da moramo seči po takih sredstvih. Naj vzamejo vsi naročniki to sporočilo v vednost, da ne bo pozneje kake zamere. Slov, čebelarsko društvo v Gorici je likvidiralo. Za nas je to prežalostna vest. Izgubili smo važno postojanko tam, kjer jo najbolj potrebujemo. O tem se je razpravljajo že pred meseci, danes pa prinašamo sliko zadnjega odbora tega društva. Čebelarski sestanki so vsak drugi ponedeljek v mesecu v poslopju Nabavljalne zadruge drž. železničarjev na Masarykovi cesti ob 20. uri. Tu se zbirajo čebelarji iz Ljubljane in okolice ter razpravljajo važna čebelarska vprašanja. Marsikaj zanimivega se tu sliši, da je vsak sestanek res zelo poučen in zanimiv. Čebelarji udeležujte se teh sestankov! Selekcijska postaja. Meseca septembra t. 1. je posebna komisija pregledala društveno se-lekcijsko postajo, ki jo vodi g. inšpektor Janko Babnik. Komisija je ocenila posamezne družine glede njihovega razvoja, delovanja, donosa medu in plemenske čistoče. Ocena je bila objavljena v novembrski številki med sejnimi zapisniki. Več o tem v posebnem članku. Izpiti za predavatelje. Dne 15. in 16. novembra t. 1. so bili izpiti za čebelarske predavatelje. Zanje se je prijavilo okrog 20 Odb or Slov. čebelarskega društva v Gorici pred solnčnim zatonom 204 kandidatov. Za jesenski termin se je prijavilo prvih 8 kandidatov, od teh pa so trije zaradi bolezni odstopili, tako da je izpit delalo 5 kandidatov. Komisijo so tvorili gg. dr. Leo Hribar, šef drž. Veter, bakter. zavoda, naš predsednik prof. Jos. Verbič, Henrik Peternel in urednik Avgust Bukovec. En kandidat je prestal izpit z odliko, dva z dobrim uspehom, eden je dobil ponavljalni izpit, eden pride na vrsto spomladi. Glede sladkorja berite objavo na ovojnem listu. Izvršena predavanja. Dne 6. I. t. 1. je predaval v K r a n j u g. Ma-jer o spomladnem čebelarenju in njega vpliva na razvoj. Navzočih je bilo 24 oseb. Dne 7. I. t. 1. je predaval v Naklem g. Bukovec o biologiji matice, obnovi satja. Navzočih je bilo 31 čebelarjev. Dne 21. I. t. 1. je bilo predavanje v Pre-d o 1 a h. G. Bukovec je predaval o matici, satju, prestavljanju itd. Navzočih je bilo 20 čebelarjev. Dne 25. II. t. 1. predavanje g. Bukovca v V r b n j a h pri Radovljici o kuhi voska. Navzočih 38 čebelarjev. Dne 11. III. t. 1. je predaval g. Bukovec na Jesenicah o pomladnem pregledovanju čebel. Navzočih 18 čebelarjev. Dne 18. III. t. 1. je bilo predavanje g. Peter-enla v Šoštanju o pomladnih opravilih. Navzočih 20 čebelarjev. Dne 19. III. t. 1. je bilo predavanje g. Gal-loba v Prevaljah o pomladnem opravilu pri čebelah. Navzočih 35 oseb. Dne 25. III. t. 1. je v D o 1. L e n d a v i predaval g. Peternel. Navzočih 20 oseb. Dne 25. III. t. 1. v S e v n i c i je predaval g. Bukovec o pomladnem delu pri čebelah, o maticah itd. Navzočih 20 oseb. Dne 22. IV. t. 1. je predaval g. Majer v S e -novem o pomenu čebel, podružnic in razvoju čebele. Navzočih je bilo 25 oseb. Dne 29. IV. t. 1. je predaval g. Peternel v Šmartnem ob Paki o spoznavanju in zatiranju čebelnih bolezni. Udeležencev 21. Dne 6. V. t. 1. predavanje g. Peternela v Ptuju in sicer o Janši in naprednem čebelarstvu. Udeležencev 25 oseb. Dne 27. V. t. 1. predavanje g. Ferjančiča v Selnici ob Dravi o vzgoji matic, izmenjava matic. Navzočih 30 čebelarjev. Dne 31. V. je predaval g. Gallob v Parne-č a h pri Slovenjgradcu o vrstah panjev, prestavljanju itd. Dne 8. IX. t. 1. je predaval g. Peternel v Rečici o zazimovanju. Navzočih je bilo 22 čebelarjev. (Dalje sledi.) POROČILO O ODBOROV1H SEJAH OSREDNJEGA DRUŠTVA XXXIX. seja dne 19. oktobra 1934. Tajnik je poročal o pravilniku za izpite za predavatelje, ki naj bi se predložil banski upravi v potrjenje. Poročal je tudi o čebelarskih predavanjih, ki naj bi se na predlog g. Milica iz Sarajeva vršila pri vseh sokolskih župah v državi. Odbor bo podal svoje mnenje o tem na prihodnji seji, že danes pa odločno odklanja, da bi se pri nas uvajali novi panji, ki jih propagira g. Milič po svoji dopisni šoli, ker niso za naše razmere. S primerno vlogo bo obrazložil svoje mnenje »Sokolskemu Savezu« in naši banski upravi. XXXX. seja dne 25. oktobra 1934. Tajnik je prebral okrožnico glede čebelarskih predavanj pri sokolskih župah. Odbor je sestavil tozadevno vlogo, ki se bo poslala »Sokolskemu Savezu« in naši banski upravi. G. predsednik je poročal glede izpitov za predavatelje, ki so se morali zaradi državnega žalovanja preložiti na poznejši čas. Odbor je rešil še nekaj zadev D. Č, in društva sploh. XXXXI. seja dne 8. novembra 1934, G. predsednik je obvestil odbor o raznih intervencijah, ki jih je napravil pri banski upravi: glede sladkorja za čebele, glede strokovnih izpitov, ki so bili sedaj določeni za dan 15. in 16. novembra. Sestavil se bo pravilnik o izpitih za predavatelje, ki se bo predložil kmetijskemu ministrstvu v odobrenje. V vseh zadevah je g. predsednik pojasnil načelniku g. ing. Zidanšku stališče društvenega odbora ter dosegel posebno glede nabave sladkorja, da je intervenirala ponovno tudi banska uprava. Odbor je sklenil nakupiti nekaj knjig za razprodajo in Rotschiitzov listovni panj za društveni muzej. Tajnik je poročal o razdelitvi dveh vagonov sladkorja, ki sta prispela v Ljubljano dne 31. oktobra. Že v začetku meseca septembra pa je društvo prosilo za nadaljnje štiri vagone, a ni došla do danes še nikaka rešitev. Odbor je po predloženih računih odobril ceno 7.50 Din za kg. Tajnik je poročal o preiskavi čebel v Ptujskem in Ljutomerskem okraju z ozirom na dopis »Zveze« v Celju. Zadeva pride na sejo širšega odbora. Odbor je sklenil, da se bo vršila ta seja dne 24. novembra t. 1. ter je sestavil dnevni red. G. Znideršič je predlagal, da bi se odbor začel zanimati za čebelarske izraze, kar se bo obravnavalo tudi na seji širšega odbora. Dalje je g. Znideršič predlagal, da bi odbor započel akcijo za širjenje medečih rastlin. O tem bo odbor razpravljal še na prihodnjih sejah. Kmetijska razstava v Mariboru Dšura Ivan — Radvanje Od 29. septembra do 4. oktobra t. 1. je bila v Mariboru kmetijska razstava, ki sta se je udeležili tudi čebelarski podružnici Maribor ter Selnica-Ruše. Prirejena je bila v Union-ski dvor&ni ter je bila razdeljena na več oddelkov. Oddelek za čebelarstvo je zavzemal tri police v skupni dolžini 16 m. Na teh policah je podružnica za Maribor in okolico razstavila en opazovalni panj, vse čebelarske potrebščine, ki jih potrebuje napreden čebelar pri čebelarjenju in ki jih podruž- 205 niča prodaja v Čebelami na Meljski cesti št. 12 v Mariboru (Kmetijski družbi). Na sosednji polici so bile razstavljene starinske končnice kranjičev, starinski panji — iz lesa izrezljan lev, ki ima žrelo pri nogah, medeni kis, vosek. Poleg teh predmetov smo tudi razstavili čebelarsko kjiževnost, slovensko, hrvatsko in srbsko. Izmed razstavljenih čebelarskih knjig je bila najzanimivejša prva slovenska izdaja Janše »Popolni nauk o čebelarstvu«, ki jo ije priredil čebelar Janez Goličnik, župnik v Grižah, ter 1. 1792. izdal v Celju. Poleg knjig smo še razstavili posamezne številke »Slovenskega Čebelarja«. Jako okusno je bil urejen oddelek za med, ki smo ga razstavili v društvenih steklenicah (žal, da so predrage!). Na vsaki je bil napis vrste medu in ime razstavljalca, Imeli smo ga tudi v lončkih. Razstavili smo cvetličnega, kostanjevega in ajdovca. Razprodajali smo cvetličnega po 18 Din kg (v steklenicah po 30 Din!), kostanjevega po 15 Din, ajdovca pa po 14 Din kg. Poleg medu smo še razstavili sate, in sicer nazorno, kako nastane iz satnice popolnoma izdelan in zadelan sat. Nad razstavljenimi predmeti smo obesili slike moder- nih čebelarstev pa tudi več slik o ogrebanju rojev. Podružnica Selnica-Ruše je razstavila v posebnem oddelku samo med in vosek. Pred oddelkom smo še razvrstili po tleh panje; slamnate koše, kranjiče, ameriški panj, 2 A. Ž. panja, plemenilnik ter prašilnik za matice. Razstavili smo tudi točilo na 4 sate in stiskalnico za vosek ter velik čistilnik za med. Razstavljene predmete so ' dali podružnici na razpolago člani podružnice za Maribor in okolico, mnogo pa jih je tudi dala Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Vsem najlepša hvala! Razstava je bila jako dobro obiskana. V oddelku za čebelarstvo sta dve osebi obiskovalcem tolmačili razstavljene predmete ter piodajali med. Posameznim kupcem je bilo treba večkrat do najmanjše podrobnosti pojasniti in pokazati, kako pridobivamo med iz košev in kranjičev (prešanca) ter kako ga pridobivamo iz A, Ž. panjev s točilom. Uspeh razstave je bil za našo podružnico jako zadovoljiv, ker smo razprodali skoraj ves letošnji med ter s tem tudi pridobili večji krog kupcev za prihodnje leto. Vesti iz podružnic Podružnica Selnica-Ruše vabi vse svoje člane in nečlane, kakor tudi druge prijatelje čebelarstva na svoj redni letini občni zbor, ki bo dne 8. decembra 1934 ob 9 v osnovni šoli v Selnici ob Dravi. Člani, odzovite se vsi, da boste natanko poučeni o delovanju podružnice v preteklosti ter si obenem skupno napravimo načrt za prihodnost. Pokažite, da so zavedni čebelarji tudi tukaj ob severni meji naše ljubljene domovine. Naj od 52 članov podružnice nobeden ne manjka, temveč naj jih bo še več, ker ravno sedaj je potrebna sloga in čvrsta organizacija v vrstah čebelarjev! Zaupajte mirno v vodstvo svoje podružnice, ki se trudi na vso moč, da kolikor mogoče ustreže vsem svojim članom brez izjeme. Kar pa ni bilo mogoče do sedaj, to se bo zgodilo prihodnjič, ako bo vsak posamezen član izpolnjeval svoje dolžnosti. Podružnica v Središču ob Dravi vabi na svoj letni občni zbor, ki se bo vršil dne 9. dec. t. 1. ob 2 popoldne v gostilni g. Lepšina na Grabah. Dnevni red je običajen. Člani, udeležite se občnega zbora polnoštevilno, pripeljite tudi nečlane in ne pozabite na članarino za prihodnje leto. — Odbor. Podružnica za Ljubljano in okolico bo imela občni zbor v nedeljo, dne 16. decembra 1934 ob 9 v salonu gostilne »Pri Nacetu« na Šmartinski cesti v Ljubljani. Dnevni red je običajen. K obilni udeležbi vabimo vse čebelarje člane in nečlane. — Odbor. Ljubljanska podružnica bo imela prihodnjo od-borovo sejo v torek, dne 11. decembra ob 8 zvečer v običajnem lokalu. Udeležba naj bo polnoštevilna. Tajnik. Drobiž "t" Rečaj Josip, šolski ravnatelj in predsednik Pčelarskega društva v Vukovaru je umrl dne 19. novembra t. 1. Pokojni ima velike zasluge za napredek hrvatskega čebelarstva. Bil je mirnega in blagega značaja. Njegovi čebelarski tovariši ga bodo zelo pogrešali. — N. v m. p.! Značilnih slovenskih čebelnjakov starega sloga je vedno manj. Novi čebelnjaki nimajo več tistega prijaznega, preprostega, toda arhitektonsko izredno lepega lica, kakor so ga imeli stari čebelnjaki. Novodobni čebelarji kar tekmujejo, kako bi zabrisali sleherno sled slovenske izvirnosti pri čebelnjakih in postavljajo hišice, paviljone in podobne »zgradbe«, ki so žalostne priče o našem slabem okusu. Po navadi so prav potratno izdelani in na-šarjeni, toda kaj malo praktični, četudi so stali mnogo denarja. V mestu in njegovi neposredni okolici se taki čebelnjaki še nekako podajo, toda na deželi, kjer je slog starejših stavb še kolikor toliko enoten, pa naravnost kvarno vplivajo na okolico in žalijo preproste lepoite željno oko. 206 Ravno pri novih čebelnjakih se kaže, kako malo smisla imamo za preprosto, toda resnično lepoto narodnega stavbnega sloga. Vsi novi čebelnjaki so neovrgljiv dokaz, kako pomanjkljivo vzgojo imamo za tiste stvari, ki bi nas morale še prav posebno zanimati, za naše kulturne spomenike, med katere spada brez dvoma tudi čebelnjak nekdanjih čebelarjev. Krivda, da se je pri gradnji novih čebelnjakov glede sloga doslej tako zelo grešilo, je na strani čebelarjev samih, oziroma na tistih, ki so bili poklicani, da varujejo domačo lepoto pa niso imeli smisla zanjo. Naše društvo je po prevratu sicer poskrbelo, da so bili objavljeni načrti za tipični slovenski čebelnjak za A. Ž. panje, toda pri tem je ostalo. O kaki propagandi za ohranitev starega sloga pa ne moremo govoriti. Še je čas, da posvetimo tej zadevi malo več pozornosti. Apeliram na razumne čebelarje po čebelarskih podružnicah, da opozarjajo tiste, ki si nameravajo postaviti nov čebelnjak, da naj nikar ne grade izumetničenih in neokusnih paviljonov, marveč naj imajo za svojo prvo dolžnost, da skrbe, da bo stavba nosila čiste oblike starega sloga. Naj reče kdo kar hoče, čebelnjak domačega sloga je še vedno neznansko lep zaradi svojih preprostih linij, izredno prijazne oblike in primernosti. Tudi zelo poceni je, cenejši kakor moderne spake in praktičen, ker ga vsak količkaj dober kmečki tesar lahko napravi. Pripominjam, da tudi načrti slovenskih čebelnjakov, ki so bili objavljeni pred leti v »Slov. Čebelarju«, v Janševem »Popolnem nauku« in v »Našem panju«, niso napravljeni strogo v narodnem slogu, ker je risar okrasil stranice in vrata čebelnjaka s »križi«, ki jih pri starih tipičnih čebelnjakih nikjer ne najdemo. Odbor osrednjega društva bi storil lepo rodoljubno potezo, ako bi dal napraviti nove načrte, ki bi se naslanjali strogo na izvirni tip slovenskega čebelnjaka. Potem bi pa morali skrbeti, da spravimo staro obliko čebelnjaka do časti. To bi pa bila častna naloga naših podružnic. Lažje je čebelam jemati kakor dajati! Še vedno je precej čebelarjev, ki jih mine ljubezen do čebel, kadar so jeseni suhe. Nič ne rečem, če so naše žene takrat slabe volje. Z ženskami je v tem pogledu sploh velik križ. N. pr. gospod Pivko ima ženko, ki ne predstavlja pri družini samo treh hišnih voglov, ampak kar vse štiri. .. Kadar je dobro čebelarsko leto, ima — žena — polna usta »ljubih, sladkih in zlatih čebele«, kadar je pa polom, pa o čebelah sploh ne govori in godrnja od jutra do večera, da »on« samo pred čebelnjakom stoji in meglo z očmi preganja .. . Nič ne pomisli, da potrt človek mora nekam obračati oči. Časi so taki, da si že ne vemo drugače pomagati, kakor da pričakujemo čudežev z neba! Letos je bila marsikje taka situacija, da je bila rešitev odvisna res od čudeža. Žepi prazni, letina tako slaba, da ni bilo kaj prodati, vrh tega pa še čebele suhe nič kako. Kaj storiti? Vestni čebelarji so število panjev zmanjšali do skrajne mere, brezvestni so pa prepustili lačne panje usodi, da so že jeseni pomrli od lakote. Poznam čebelarja, ki je imel štirideset takih, pa so mu začeli začetkom oktobra ob hladnem vremenu rojiti — zaradi lakote. Sam je pravil, da bo ohranil kvečjemu štiri. .. Takih primerov je bilo več. Dokler se bo to dogajalo, ne smemo govoriti o splošnem napredku našega čebelarstva. Kdor živi v takih razmerah, da ne more preskrbeti svojih čebel ob slabih letinah z zadostno zimsko zalogo, naj čebelari le s tolikim številom panjev, kolikor jih more pošteno preskrbeti, tudi kadar jim narava odreče vsakdanji košček kruha. Šele kadar bo to načelo brezpogojno uveljavljeno pri vseh čebelarjih bomo lahko trdili, da smo napredni čebelarji, ki smo se otresli srednjeveških čebelarskih načinov. S papriko denaturiran sladkor za pitanje čebel je ravno tako dober za čebele, kakor črni sladkor, ki je denaturiran z ogljem. Papriko kot denaturacijsko sredstvo so uporabljali že pred vojno in je tak sladkor za pitanje primeren. Tudi je mnogo bolj čist kakor črni sladkor. Paprika čebelam prav nič ne škoduje. Pred leti je veljala kot dobro nadomestilo za pomladansko obnožino. Čebelarji so jo čebelam nastavljali kje v bližini čebelnjaka, pa so jo pridno brale in odnašale v panje. Ko vsipamo papriciran sladkor v vodo, ostane zgoraj domalega vsa paprika in jo potem lahko posnamemo. Mnogo jo pa izmeče raztopina tudi med kuho. Papriciran sladkor priporočam prav toplo, ker je res dober in mnogo bolj snažen za pitanje kakor črni sladkor. Le predsodkov se moramo otresti, pa bomo rajši pitali z njim. Tudi se ni treba nikomur bati, da bi z njim satje onesnažili. Žveplanje satja je nekaterim čebelarjem prešlo skoraj v kri in meso. Jeseni ga žveplajo večkrat, spomladi pa še bolj pogosto. Za tistega, ki so se mu vešče v satju že zaredile, je žveplo res najpreprostejše in najučinkovitejše sredstvo za pokončavanje tega mrčesa. Pogosto žveplanje ima pa tudi svojo slabo 207 stran. Žvepleni dim razjeda žeblje v satnikih, pa tudi žico, ki smo z njo zažičili satnice. Satje dobi neprijeten vonj, za med v satju je pa žveplo — strup. Če bi čebelarji spravljali satje bolj umno, bi ne bilo treba tolikokrat žveplati. Vsak umen čebelar, ki ima nad 20 A. Ž. panjev, bi moral imeti za spravljanje satov primerno omaro. Moje so tako narejene, da so v njih kvačice kakor v panju in je med sati centimeter presledka. Zapirajo prav tesno, pa ne samo -s ključavnico, marveč tudi s škrnjaki zgoraj in spodaj, da res ne morejo vešče v omaro. Satja nikdar ne žveplam, niti jeseni, niti pomladi. Maja meseca, ko ga devljem v panje, je še vedno čisto. Le tu pa tam najdem kak sled »pajčevine« in še to le v posameznih celicah. Večje previdnosti je treba le v posebno toplih pomladih, ko črvi že zgodaj začnejo svoje pogubno delo. Takrat moramo satje vsaj vsak teden pregledati in morebitno zalego izbrskati s šilom. Vsa skrivnost, da mi ni treba žveplati, tiči v tem, da jeseni ne poberem praznega satja iz medišč toliko časa, dokler ga čebele obse-dajo. Tem prepuščam varstvo satja do novembra meseca, včasih pa še dalj, ali pa manj, kakor pač vreme nanese. Šele ko se čebele same potegnejo v plodišče, ga poberem in spravim. Potem imam mir pred veščami. Tisti, ki jeseni iztočenih satov ne vrne panjem, da bi jih osušili in jih kar spravi v omaro, bo seveda imel že jeseni sitnosti z veščami. Vsako jesen, ko urejujem plodišča za zimo, odvzamem odvisne medene sate iz me-dišča in jih spravim v omaro, da jih potem potočim. V omari so kvečjemu 14 dni, toda v marsikakem se medtem že pokažejo prvi sledovi vešče. Letos n. pr, sem v posebni omari združil vse nedodelane sate in satnice, torej samo nežno belo satje. Tega se vešča kaj nerada loti, ker žive črvi od »srajčic« in trebeža, ki ga pušča čebelna zalega v celicah. Zaradi tople jeseni so se kljub temu pojavili črvi in začeli riti po satnicah in mladem satju ter mi napravili precej škode. Da bi jih...! Kdor nima omare, mora na satje še bolj paziti. Glavno je, da je vedno na hladnem in, če le mogoče, na prepihu ter da ni tesno skupaj zloženo. Pa večkrat ga preglejmo! O tej zadevi bi imel še marsikaj povedati, pa bi nastala predolga kača, Za kratek čas, Janez Petrin je bil čebelar po božji volji. Malo jih je, ki poznajo življenje in delovanje čebel tako globoko, kakor ga je poznal on, ki je bil poseben ljubljenec in maziljenec čebelarskih bogov. Čebelarsko življenje pa mu je grenila njegova zakonska polovica. Bila je sicer vzorna gospodinja, toda imela je to cesarsko napako, da je vse, kar je bilo v zvezi s čebelami, gledala s pisanim očesom. Pri tem pa ni bil izvzet niti dobričina Janez. Kakor podmornica za sovražno ladjo je švigala leta in leta okoli njega in z veliko vnemo in vztrajnostjo spuščala nanj torpede, da je bil na starost od njih preluknjan v svoji notranjosti kakor sito. Zlasti mnogo je prestal, kadar je kuhal vosek. Vsako poleno, ki ga je izpulil iz skladanice za hišo in ga hotel skrivaj odnesti v kuhinjo za vosek, je spremljala ploha očitkov in zbadanj. Nekega dne pa je bilo Janezovega potrpljenja nenadno konec. Imel je zopet opravka s kuho voska. Že prejšnji večer je, rekel bi, nakradel lastnih drv in jih skril v kuhinjo. Toda »podmornici« ni ostalo to prikrito. Z vso besnostjo je navalila zjutraj nanj ter se zasidrala prav pred vhodom luke — kuhinje — in začela spuščati torpede. Naš dreatnought — oče Janez — je baš imel v rokah precejšen lonec mrzle vode. Ostal je kakor vkopan in strmel v »njo«. Pa se je v njem nekaj zganilo. Roke so zadrhtele in brez Janezove volje — kakopak — vrgle vodo iz lonca podmornici naravnost v periskop. In je postala tudi noga živa ter brcnila v vrata, da so se s silnim itruščem zaprla tik pred nosom sovražnika. Pa še zapah je naglo sam od sebe zavaroval vhod v »luiko«. Janez je še dolgo poslušal bobnenje pred vrati. Obraz mu je postajal od samega zadovoljstva širji in širji in roka je mehanično segla po pipi in tobaku in kmalu so se po kuhinji vili gosti oblaki dima miru. Janez je potem zmagonosno pripovedoval, kako je z »njo« obračunal za vsa leta nazaj in kako ponižna je potem postala, »Veste, nalašč sem šel še trikrat po drva, pa je bila kar tiho,« je pravil in se ves srečen hahljal. Na to strahovito maščevanje je bil čebelar Janez potem zelo ponosen. Prepričan je bil, da je od takrat pri hiši hlače nosil edino on. Oh, pa jih ni, le videl ni, da imajo ženske še daljše! »Podmornic« ne bo konec, dokler bodo čebelarji na svetu, tako stoji zapisano v čebelarskem svetem pismu. Končno, saj jim čebelarji niso tako zelo nasprotni, dokler niso v akciji. Le kadar se dvignejo iz morske globine in zatuli njih sirena, potem, potem ... Vesele in zdrave božične praznike želi vsem cenjenim sotrudnikom in vsem čebelarjem — uredništvo, Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik: Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč. Leto Stran — navodila za umno izvrševanje 1899 21, 38, 53, 66, 84, 98, 106, 114, 122 — nekdaj in sedaj 1915 10, 34, 50, 66 — njega uredba na kmetih . . 14 20 — njegove koristi ...... 28 1 — o naprednem 1898 4, 10, 18, 27, 43, 52, 61 — o njega povzdigu . . 12 192 — poezija kmetijstva . 1901 15 12 142 — pri ljudskih šolah..... 05 25 — red in nered v njem .... 25 151 — strokovni pouk o njem . . . 12 107 — uspešno in neuspešno 1926 55, 86, 97, 114 — v Ameriki 1921 58, 68, 83, 99, 101, 132 — — in pri nas....... 24 65 — v Bohinjski dolini .... 03 24 — v Julijski Benečiji . . , 29 53 — v Kamniškem okraju 1930 1, 20, 36, 53, 66, 98, 114, 129, 163 31 4 — v Kranjskem okraju 1932 81, 103, 115, 130, 162, 179 — vi. 1900—1910 1915 68, 96 — v okraju Cerkno na Goriškem 16 39 — v Slovenjegraškem okraju . . 29 20 — v svetovni vojni...... 17 102 — v Šentjernejski dolini . . 29 183 — v Zedinjenih državah SA 1923 5, 19 — vzorno in razstave .... 13 4 Čebelnjak A. Žnideršičev . . . 01 12 — kam bodi obrnjen ... 19 66 — kranjski........ 24 91 — lega....... 1898 63 21 107 — na solnce ........ 23 187 — notranjščina ....... 12 45 — red in snaga v njem .... 02 154 — šolski......... 13 .115 — — koristi od njega .... 26 178 — ureditev praktična 1911 21, 40 — zakaj vidimo toliko praznih 01 51 — vzorni — pomen za čebelarstvo 12 138 Čemerika 1920 121, 122, 153 Čistilnik za med....... 31 84 Črnagoj Frančišek f..... 26 145 D Dadant Charles f....... 02 163 Dajnko Peter........ 22 125 Degeneracija......... 23 21 Delavka........... 02 95 Delo jesensko v panjih 1901 115 28 137 — razdelitev pri čebelah . . . 11 57 Detelja hubam . . . . 1923 157 25 83 Dom čebelni......... 03 25 Leto Stran Donos v panjih ....... 13 88 Drory Edvard f....... 04 158 Družina čebelna....... 26 179 — — koliko nanese tekom leta 22 66 — —- prisilno razmnoževanje 22 38 ---v naravi 1923 193, 199; 1924 22, 88 Družini dve v enem panju 26 117 Dzierzon Joannes dr. f 1907 9, 18, 35, 51, 67, 84 E Eksport čebel........ 32 146 Esparzeta . . . 1900 14, 22 F Facelija...... 1904 3, 62 16 9 G Gerstung Frančišek 1900 17,26,38 — Ferdinand dr. f...... 25 67 Gerstungovec — ali dopade našim čebelam ...... 02 81 Gnezdo zimsko — lega 1925 11, 39, 40 Gniloba 1901 97; 1904 135, 148, 162; 1905 5, 31,77; 1911 151; 1914 26, 38, 60, 76; 1915 13; . 1924 137, 149, 165, 181; 1925 104 28 150 — in nje zatiranje..... 14 171 — o varstvenih sredstvih . . . 09 37 Gorkota ..... 06 21 Griža 1904 24; 1906 35; 1910 43, 63; 1921 152, 165 24 57 — kaj jo povzroča . . 1924 25 31 116 — vpliv na matico . . . 23 144 H Hoja....... 20 122 Hrana čebelna .... 1916 89 31 113 I Imenstvo čebelarsko..... 15 1.12 Invertiranje sladkorja in mravljin- čna kislina........ 17 53 Izlet prvi pomladanski .... 27 71 Izmetalnica....... 99 73 Iz prakse...... 18 20 Izrazi čebelarski . 1903 priloga J Janša Anton — rojstni kraj in hiša 06 39 --slaven kranjski čebelar 1906 91, 104, 122, 138, 150, 168, 184 — — oživljen...... 18 3 — — »Podvuzhenje« odlomki iz njegove knjige . 1901 65, 76 Jelka — kje in kako medi 1914 9, 22 Leto Stran v IV Kadilo najboljše....... 19 80 Karbolinej in gnila zalega . . . 19 116 Kis iz medu......... 98 95 Kletka panjeva . . 1904 94, 108 Kmet — čebelar....... 30 115 Koledar — cvetni....... 04 40 Končnice — barvanje in slikanje 16 7 Kožica — zaklopna . 1918 172 19 79 Kranjič.......1914 61 22 25 — in eksportni panj..... 19 27 — izdelovanje........ 29 67 Krmljenje čebel...... 04 54 — — s sladkorjem 1916 53, 65 17 54 — — z moko........ 14 24 Krpelj čebelni........ 26 50 Kuntsch Janez -j-....... 20 72 L Lampe Ivan f........ 20 137 Les za izdelovanje panjev . . . 29 3 — za panjove — pripravljanje . 00 5 Limonada medena...... 23 116 Lipa — kaj je z njo..... 20 125 Ljubezen do čebel — temelj um- nega čebelarstva...... 22 27 M Matica........... 02 77 — ali piči?......... 11 113 — izguba pozimi....... 10 5 — izmenjava........ 19 131 — kako jajčeca leže..... 04 146 — kako se izleže...... 12 109 — mlada.......... 21 21 --zakaj oboli..... 32 50 — nezgode pri prašenju .... 99 82 — prašenje......... 02 152 — preleganje 1926 85; 1927 86; 1928 18, 115, 151 — s pristriženimi krili 1924 4, 34, 35, 69 29 26 — stara — ali tudi poje pred rojem 1926 161; 1927 56, 66 — — obnova v A. Ž. panju . , 23 70 Matice........... 29 153 — kaj se opazi pri pregledovanju 10 127 — odbiranje 1901 146, 162; 1913 131; 1922 124 — odgoja 1905 71, 88, 104; 1906 100; 1916 22; 1920 73; 1923 56; 1927 22, 38, 97; 1928 6, 104 — reja ........... 16 72 — označevanje ....... 26 81 — rezervne — kako si jih pre- skrbimo ......... 28 24 Matici dve v enem panju 1909 148; 1919 14 25 105 Matična buba........ 28 129 Matične odgoje priprost način 23 52 Leto Stran Matičnjak Kleinov...... 22 139 Med 1904 75; 1913 103; 1915 94 23 153 — kako so ga stari narodi cenili 1932 53, 69 — kaj storiti, da ga več pridobimo 25 121 — zapovedi deset za pridobivanje 07 86 -— navodilo o odjemanju . . . 99 107 — kako ravnati z njim .... 02 114 — trgovina z njim 1905 161; 1923 144; 1924 50; 1925 84, 87, 97, 118 — pospeševanje prodaje po po- družnicah .......... 13 32 — naša grenkost....... 31 149 — redilnost........ 98 35 — barva in okus nekaterih vrst 02 126 — kateri je zrel in zanesljiv . 11 114 — pravi in ponarejeni 1915 4, 32 — kristalizacija....... 20 139 — hranilo in zdravilo 1899 35, 52; 1904 78, 79; 1905 7, 24, 42; 1909 179; 1912 149, 174; 1914 147; 1916 135; 1917 17; 1919 15, 31; 1920 51; 1922 84, 99; 1923 6, 88, 172; 1924 8, 23, 24; 1925 102; 1931 102, 129, 161; 1932 53, 69 — kitajski ......... 04 150 — pitanec ......... 06 163 — temen — ali je manj vreden . 12 19 — listni .... 1915 46, 73 — hojev......... 28 132 — jelkin in prezimovanje . . . 20 123 — pridobivanje trcanega iz kranj- skih panjev........ 15 83 — v satovju — pridelovanje 1924 36, 53, 73, 87 — kontrola 1932 84, 118, 133 — in pravilnik zakona o nadzor- stvu nad živili....... 30 145 Medarji — razširjevalci gnilobe . 13 29 Medica 1911 163; 1921 75, 103 25 120 Medstene — pritrjevanje pri kra- njičih........... 13 73 Melisa........... 23 114 Miller C. C. dr. f....... 23 90 Miš in rovka — pozor pred njima 23 171 Mlejnik p. Angelus f..... 31 177 Moč čebelne družine..... 28 68 Mokrota v panjih pozimi 1915 123; 1924 105, 156 25 100t N Nakupovanje čebel...... 28 22 Napajalnik . 1907 5; 1913 118 19 ;95 Napake glavne čebelarjev-začet- nikov ........... 10 — v čebelarstvu 1920 153, 175 Napredek v čebelarstvu in uči- teljstvo.......... 22 28