ROG: razumljivejša besedila V današnjem času si vse de-lovne organizaoije prizadevajo uresničiti ustavna določila, to je, dati resnično oblast delov-nim ljudem, da odločajoo raa-merah, v katerih delajo, o sredstvih in o dohodku, ki ga v delovnem procesu ustvarja-jo. Odločilno vlogo imajo pri tem sindikati kot organ, kinaj bi dajal spodbude in predloge za reševanje posameznih pro-blemov, skušal uskladiti in uresničiti delavčeve interese v okvlru samoupravljanja. - V Rogu, tovarni dvokoles iz Ljubljane, so v posameznih delovnih enotah ustanovili šti-ri osnovne organizacije sindi-kata: in sicer kolesne proiz-vodnje, orodjarne in stranskih obratov, skupne službe in v cevarni Križe (pri Tržiču). Kmalu pa bodo organizirali še eno v Savljah. Pripomogle naj bi, da bi se obravnavanje raz-nih samoupravnih aktov, obli-kovanje stališč o bistveniii življenjskih in delovnih vpra-šanjdh delavcev ter odločanje v zvezi z izboljšanjem proiz-vodnje (s tem tudi dobodka) še bolj približalo delavcu v ssaključenih delovnih enotah. Cetudi so vsi delavci v Ro- gu člani sindlkata, le-ti ne so-delujejo pni odločanju ha sin-dikatoi ravni v taki meri, kot jo predvideva ustava. Vellka ovira je tradicionalna zaprtost delavcev, ki je največkrat plod nerazumevanja strokovnih Iz-razov, s katerimi so obreme-njena najrazličnejša polatična besedila Tako lahko tudd je-zik razdvoji delovne kolektdve na sloj, ki s tetni besedami »manipulira«, pa čeprav vdob ro delavskemu razredu, insloj, ki iz razliftnih vzrokov ni tako izobražen, da bi taka besedila razumel in sprejel za svoja. S tem je delavec potisnjen v podrejen položaj, v katerem se ne čuti soustvarjalca druž-braiega bogastva. Posledica te-ga je, da se ne zanima za de lo in odločanje. V Bindikatu Roga se tega globoko zavedajo in si priza-devajo, da temeljna samoup-ravna načela ne bi ostala le na papirju, ampak da bi jlh uresničdli tudi v praksi. Z raa-nimi seminarji, predvsera pa z neposrednim stikom oziroma pogovorom z delovnim člove-kom, se ta namen postopoma uresničuje. B. K.