LETNO POROČILO III. DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI ZA ŠOLSKO LETO 1936/37 0IKNAllJ4 mumt ■ 1 III LETNO POROČILO III. DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI ZA ŠOLSKO LETO 1936/37 V LJUBLJANI 1937 TISKALI I. BLASNIKA NASL.. UNIVERZITETNA TISKARNA. LITOGRAFIJA IN KARTONAŽA D. D. V LJUBLJANI / ODGOVOREN L. MIKUŠ Slovesna otvoritev in blagoslovitev novega šolskega poslopja. Naš zavod, ki je bil doslej le gost v poslopju 1. realne gimnazije v Ljubljani, je letos dobil svoje novo šolsko poslopje, ki ga je zgradila Kraljevska banska uprava za Bežigradom na severni strani Ljubljane na zemljišču, ki ga je v ta nauncn darovala ljubljanska mestna občina. Novo šolsko poslopje je bilo slovesno blagoslovljeno in izročeno svojemu namenu v nedeljo 18. oktobra 1936. Proslava se je začela ob 10 dopoldne s slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Sv. mašo je bral previzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rožman ob številni asistenci ljubljanske duhovščine in ob prelepem petju bežigrajskega cerkvenega zbora, ki ga je vodil komponist g. Ludovik Puš. Po cerkvenem opravilu se je ves profesorski zbor in vse dijaštvo, ki se je udeležilo slovesne službe božje, napotilo v sprevodu ob zvokih godbe glasbenega društva »Sloge« v novo poslopje, kjer so častni gostje zasedli sedeže v pritlični avli, vse druge prostore tu in v prvem nadstropju pa starši, profesorji in dijaki. V pritlični avli je bil na levi strani napravljen oder, na desni oltarček. Ob 11 je ravnatelj med igranjem godbe sprejel bana g. dr. Marka Natlačena in prevzvišenega g. knezoškofa dr. Gregorija Rožmana. Slovesnost v šolskem poslopju je takoj nato otvoril načelnik tehničnega oddelka Kralj, banske uprave g. ing. Skaberne Viktor, ki je izročil ključe novega poslopja banu g. dr. Manku Natlačenu. Takoj po uradnem sprejemu je ban g. dr. Marko Natlačen stopil na govorniški oder in s temle govorom izročil ključe novega šolskega poslopja ravnatelju Hočevarju Kunu: „Sredi ipolja jasen grad — sama okna...“ S temi besedami našega velikega pesnika bi mogel najbolje označiti zgradbo nove TIL. državne realne gimnazije, ki bo zdajle blagoslovljena in slovesno izročena svojemu namenu. Gotovo boste, dragi dijaki, primerjali svojo novo šolo z mračnimi, malo zračnimi hodniki zavoda, kjer ste študirali lansko leto, zavoda, ki je bdi zgrajen v dobi, ko arhitekti še niso tako upoštevali zahteve po soncu, svetlobi in zraku, kakor to delajo arhitekti .danes. Zato boste tembolj cenili lepoto in sončno jasnost novih šolskih prostorov. Zares, če za druga šolska poslopja rabimo izraz »šola«, bi morali to novo šolsko poslopje imenovati s pesnikom »jasen grad«. Ko se bo čez desetletja pisala zgodovina znamenitih stavb v Ljubljani, bo morda vzbujalo posebno pozornost dejstvo, da je bilo to poslopje zgrajeno prav v času, ko je nad našo državo in prav posebno še nad našo banovino ležala težka mora gospodarske stiske. Gimnazij- ska poslopja morajo v naši državi graditi banovini' in no država in v teh težkih časih je naša banovina žrtvovala nad 8 milijonov din, da se je zgradilo šolsko poslopje, ki ustreza zahtevani estetike in higiene v taki meri, kakor bi bilo zgrajeno v času največje gospodarske prospe-ritete. Naša banovina je pri tem pač ravnala po načelu, da ji za vzgojo mladega naraščaja ni nobena žrtev prevelika. Potemtakem smem reči, da je slovenski narod, upravno organiziran v dravski banovini, v tem slučaju storil do svoje mladine svojo dolžnost v odlični meri. Sedaj pa je vrata na vas, dragi dijaki, da tudi vi storite svojo dolžnost do naroda. Svoje dolžnosti do naroda pa, ne morete lepše vršiti, kakor če se vestno pripravljate za «voj bodoči poklic. Prihajali boste v te svetle prostore, v ta jasni grad in iskali bosite v njem izobrazbe. Ali ste že kdaj slišali, kaj jo n a j v e č j a izobrazba! Morda se vam bo zdelo nekoliko nenavadno, ako vam po vetrn, kaj je označil kot naj večjo izobrazbo eden največ jih pedagogov sodobne Evrope Förster, ki se je mnogo bavil tudi s socialnimi in političnimi problemi. Förster je zapisal klasične besede: Hvaležnost je največja izobrazba. Vi, dragi dijaki, se boste izkazali slovenskemu narodu hvaležne s tem, da se boste 'na vso moč trudili, da bo v tem jasnem gradu prišlo obilno svetlobe v vaše glave in obilno toplote v vaša srca. Filozof Pllaton je rekel, da so vse, kar je velikega na svetu, izvršili mladi ljudje. V mladem človeku je odločnost, je požrtvovalnost, je podjetnost, je živo stremljenje in želja, delati za svoj narod, za njegovo veličino in srečo, za njegovo rast in slavo. Tudi v vas, dragi dijaki, gori plamen ali vsaj tli iskra ljubezni do naroda in države. Mnogi od vas že gradite načrte, kaj boste velikega in koristnega storili za svoj narod. Eden od vas gleda morda sebe v bodočnosti kot velikega pisatelja, drugi kot državnika, tretji kot vzornega duhovnika, četrti želi na sebi pokazati, kakšen bi moral po njegovi zamisli biti idealen profesor, zopet drugi gradi v mislih železnice in ceste in mostove, ali uravnava naše reke in hudournike. Mi vsi starejši vam želimo uspeha v bodočnosti in bomo srečni, če se izkaže, da je nemara danes kdo med vami, ki bo svoj čas dostojno stopil ob stran tudi Prešernu, tudi Slomšku, tudi Miklošiču. A to je bodočnost — kaj pa, morate v ta namen storiti že sedaj? Ne morete storili lepšega, kakor če težite za tem z vsem svojim srcem in se trudite z vso močjo svoje volje, da se usposobite za resnične duševne delavce. Poudarek leži tu na besedi delavec. Ni lepšega naslova na svetu, kakor če si kdo more upravičeno prisvajati naslov »delavec«. Ta naslov je častite j si, kakor so bili plemiški atributi. Kdo je delavec1? Delavec, vreden svojega imena, je tisti, ki v svojem poklicu vidi v prvi vrsti delo, dolžnost in šele v drugi vrsti zaslužek. Delavec je tisti, ki dela iz notranje potrebe, iz želje po ustvarjanju, iz želje, da v trudu in znoju, polnem radosti, domu gradi slavo in čast. Pravi delavec je pripravljen za svoje delo tudi vse žrtvovati. Živimo v dobi silnih socialnih pretresov. V teh pretresih je včasih tudi inteligenca mnogo pretrpela pod pezo širokih plasti naroda, ki se ni čutil z inteligenco eno, ker se inteligenca ni čutila z njim eno, ker se inteligenca ni čutila sama kot del naroda in kot organ naroda v službi narodne skupnosti. Eno stvar, dragi dijaki, dobro pomnite: tisto inteligenco, ki pojmuje svoje delo tako, kalkor >seim poprej omenil, tisto inteligenco ima narod rad, jo spoštuje in uvažuje, meri tako inteligenco in narodom ni prepada in taki inteligenci sc tudi ni bati nikakih socialnih potresov. Naj bi torej izšlo iz 'te šole mnogo požrtvovalnih delavcev, ki bodo v življenju pokazali, da so si v tem jasnem gradu nabrali za svojega duha obilico jasnosti in širokega obzorja, za svoje srce pa toplote in ljubezni. Naj hi se v tem jasnem gradu izoblikovale množice kremenitih značajev, vsekdar zvestih svojemu narodu, svoji državi in svojemu kralju! S temi besedami izroča»» 'ključe 'te nove zgradbe Vam, gospod ravnatelj, s prošnjo in upanjem, da boste z božjo pomočjo znali to poslopje, zgrajeno z velikimi žrtvami našega naroda, čuvati in ohraniti tako, da bo vedno ostalo zares jasen grad, v katerem ne bo nikdar usahnil izvor svetlobe in toplote. Po govoru g. bana, ki so ga vsi navzočni z velikim navdušenjem sprejeli, je učenec n organi j Staut jasno in z občutkom deklamiral tole »Himno TIL realne gimnazije«, ki jo je zložil profesor dr. Lovrenčič •J oža: .. Novo se dviga «asa gimnazija v beli Ljubljani sredi polja, zbira nas v svojih svetlih prostorih, sreč blaži nam, vzgaja diuhä. Mi, ki smo pi-vi vanjo vstopili, danes prisegamo v zibom na glas, da se vsi bomo pridno uičili, da bo ponosna vedno na nas. Vse naše delo, vse naše Inude Rog naj obilo blagoslovi v blagor domovja in naše grude, ki j:i posvetimo svoje moči! Dvigaj se, dvigaj, naša gimnazija v beli Ljubljani sredi pol ja — zbiraj nas v svoj,ib svetlih prostorih, srce nam blaži, vzgajaj duha! Nato je ravnatelj Hočevar Kuno s kratkimi in prisrčnimi besedami pozdravil zastopnike posvetne in cerkvene oblasti, vse častne goste, profesorski zbor in mladino, se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali graditi nov prekrasni dom za vzgojo in izobrazbo »slovenske .mladine, in orisal zgodovino dosedanjih selitev 111. državne realne gimnazije iit borb iza zgradbo novega šolskega poslopja. Izvajal je: Velespoštovani g. ban, prevzvišeni g. škof, velespoštovane gospe in gospodje, dragi dijaki! Vesel dan je danes, dan slovesne otvoritve in blagoslovitve novega šolskega poslopja Til. realne gimnazije. Veseli se (narod, radnje se mesto, vesela je mladina, kajti vzrastel jo nov prosvetni dolin, v katerem bo maša mladina zbirala zaklade duha in srca, da se usposobi «a javno življenje v korist sebi, 'domovini In državi. Baš v tem šolskem letu bo preteklo 30 let od ustanovitve zavoda. Gimnazija je bila ustanovljena leta 1907. z odcepitvijo štirih nemških osnovnih razredov na tedanji I., sedanji klasični gimnaziji kot samostojna gimnazija z nemškim učnim jezikom. A7 naslednjem šolskem letu se je zavod preselil v najeto Waldherrjevo hišo v Beethovnovi ulici. Med svetovno vojno se je v šolskem poslopju nastanilo vojaštvo, gimnazija pa je dobila streho najprej v Kazinskem poslopju, nato pa v Virantovi hiši na sv. Jakoba trgu. Šede v šolskem letu 1921./22. ji* gimnazija zopet v poslopju v Beethovnovi ulici, a le z nekaj razredi, ker je 1. in II. nadstropje zasedla filiala Poštne hranilnice. Večina razredov je našla zavetje v poslopju ITI. mestne osnovne šole na Vrtači. Leta 1929. se je filiala Poštne hranilnice izselila v lastno palačo, razredi na A rtači pa so se preselili v Beethovnovo ulico. Po prevratu je število nemških dijakov stalno nazadovalo. V šolskem letu 1923./22. sta se v VIII. razred vpisala samo še dva nemška pirivatiista. Zato je šolska oblast odredila, da se gimnazija preosnuje v drž. realno gimnazijo s slovenskim in nemškim učnim jezikom, 16. julija 1924 pa je zavod postni popolnoma slovenski in dobil tudi svoje sedanje ime. Odslej je število slovenskih dijakov od lota do leta naraščalo. V septembru leta 1927. pa je učna oblast odredila, da se gimnazija postopoma reducira na nižjo gimnazijo in da takoj odide 52 petošolcev na II. realno gimnazijo. Ker pa tam zanje ni bilo prostora, so petošolci še nadalje ostali v poslopju, toda kot V. c razred II. realne gimnazije. V maju 1928 je učna oblast zopet vzpostavila prejšnje stanje. V naslednjih letih je število oddelkov še nadalje naraščalo. Prostori v Beethovnovi ulici so poslali pretesni. V poslopju je bilo samo 13 majhnih učilnic. Zato se je že leta 1930. pričela akcija za zgradbo novega šolskega poslopja. Banska uprava je dve leti zaporedoma postavila v svoj proračun delni znesek zn zgradbo novega poslopja, mestna občina pa je določila stavbni prostor. Te akcije pa je bilo konec 1. julija leta 1932., ko je bila gimnazija, ki je 'tedaj imela v 18 oddelkih 706 učencev, popolnoma ukinjena. V naslednjem šolskem letu so se dijaki ukinjene gimnazijo vpisali doloma na I., deloma, na 11. realni. Leto dni pozneje v avgustu 1933 pa je bila III. realna s kraljevim ukazom reaktiv i rana in nastanjena v poslopju I. realne gimnazije v Vegovi ulici. Učenci obeh gimnazij so imeli izmenoma dopoldanski in popoldan«!« pouk z vsemi nevšečnostmi in ne-prilikami. Ker je število učencev na obeh za vori ih rastlo, se je pričela nova akcija za zgraditev lastnega šolskega poslopja. Uspeli te akcije je otvoritev te 'bele ponosne palače. Pri tej priliki mi je prijetna dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so pripomogli, da je vzrastel nov prosvetni hram. Predvsem se zahvaljujem! banski upravi, ki je na svoje stroške zgradila to poslopje. Iskrena zahvala mestni občini ljubljanski, ki je dala zastonj na razpolago svoje najlepše zemljišče v svetokriškem okraju. Nadalje se zahvaljujem tehničnemu oddelku kralj, banske uprave, predvsem g. načelniku inž. Ska-bemetu in projektantu g. banovinskemu inž. arh. Emilu Navinšku, ki je izdelal načrte ter ob sodelovanju ostalih tovarišev ves čas nadziral gradbena dela. G. inž. arh. Navinšek je ustvaril povsem nov 'tip šolskega poslopja, ki bo zbudil pozornost in zanimanje v vsej kraljevini. Zahvala, pa gre tudi g. stavbeniku Emilu Tomažiču in vsem sodelujočim slovenskim obrtnikom in delavcem. Ustvarili so dela, ki so jim v čast in pričajo o njihovi veliki sposobnosti. Ti, draga mladina, pa izkazuj svojo hvaležnost z vzornim vedenjem in marljivostjo. Naj vam bo svetel vzgled naš mladi vladar, ki se z neumorno pridnostjo uči ne samo vseh gimnazijskih predmetov, temveč tudi več jezikov in drugih ved. Ključ ste mi izročili, g. ban, ključ do te lepe, mogočne in ponosne zgradbe, s katere pročelja se zlati napis 1 IT. državna realna gimnazija. To veličastno poslopje, ki je prvo srednješolsko poslopje v naši banovini, katerega smo dobili v svoji svobodni narodni državi, čaka, da sprejme jutri v svoje učilnice našo mladino. 1218 dijakov bo jutri napolnilo >te prostore. Ob tem ključu do stavbe, ki je delo človeških rok, mislim na našo mladino in bi si želel še ključev do njenih duš, do njenih src, da bi naše prizadevanje in delo za njeno vzgojo in izobrazbo rodilo take uspehe, kakršne pričakujejo starši, domovina, država, človeštvo, Bog. Kdo nam da take ključe? Naš veliki vzgojitelj Anton Martin Slomšek nam kliče: »Sveta vera vam bodi luč, materina beseda ključ do zveličamske omike.« Da, s temi ključi bomo mogli do src in duš naše mladine. Ce je v starem Rimu zaklical Juvenalis: Nil diclu foedum visuquc haec limina langat, ,imter quae puer esit..., velja to še prav posebno v naših časih, ko prihajajo skrivoma tudi preko gimnazijskih pragov taki, ki bi radi zavedli mladino, da bi pozabila vse, kar ji je sveto, in molila samo zlato tele tor se rogala sle herni avtoriteti in jo rušila, kar bi pomenilo končno propast. Mi pa nočemo propasti, mi hočemo rast, zdravo, močno rast. Mi hočemo zdravo, verno mlladino, ki se bo mogla ogreti in navdušiti za ideale, vredne najboljših moči, vredne življenja. Tako mladino hočemo, v tako mladino verujemo, tako mladino ljubimo, in zato ji bomo nudili vse, da bo ponos našega novega zavoda in res pravi up domovine. V duši ji bomo vžgali sveti ogenj navdušenja za domovino, da bo ostala zvesta vsem svetlim tradicijam velikih naših genijev. Z našim Prešernom ji borno klicali: Mladenči............. ...........vi naš uip, ljubezni domačije noben naj vam ne vsrm'ti sirup! Ker po nas bode vas jo srčno branit klical čas. Tn nerazdružno s to ljubeznijo do ožje domovine bomo razvneli v mladih srcih mogočen plamen do širše domovine, do naše narodne države, ki je pefcvekovne borbe plod in uresničenje najdražjih sanj naših dedov in pradedov. S sveto oporoko borca za našo svobodo dr. Janeza Ev. Kreka: Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno, kako boste z vsem srcem im vso dušo posvetili vse svoje sile in moči skupini domovini Jugoslaviji, bomo pokazali mlademu rodu, kaj je njegova sveta dolžnost. S Ciceronom naj se zaveda: Cum omrnia rarbione ani-moque lustraris, omnium societatum null a est gravior, nuli a carior quam ea, quae cum re publica est uni cuique nostrum. Cari sunt pa-rentcs, cari liberi, propinqui, familiares, sed ornnes omniuim caritates patria una eomplexa est, pro qua quis bonus dubitet mortem oppetere, si ei sit profitu rus. Ko vse pretehtaš in premisliš, ni izmed vseh družb nobene, ki bi bila važnejša in dražja kakor tista, ki «mo z njo združeni v državi. Dragi so nam starši, dragi otroci, sorodniki, a vso ljubezen vseh združuje domovina sama, ki je zanjo vsak, ki je dober, pripravljen umreti, če ji more tako pomagati. S temi duhovnimi ključi, upam, bomo lahko prišli do src in duš naše mladine, ki bo potem sveto služeč sveti domovini zvesta in vdana tudi naj višjemu predstavniku države Njeg. Veličanstvu kralju in vzvišenemu kraljevskemu domu. Sledila je slovesna blagoslovitev novega šolskega poslopja. Bla-gosilovitvene obrede je opravil prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rožman ob asistenci gg. kanonikov dr. Opeke in dr. Žerjava ter- gimnazijskih katehetov in v spremstvu g. projektanta novega šolskega poslopja ing. Emila Navinška ter ravnatelja Kuna Hočevarja. Med cerkvenimi obredi je godba ves čas igrala pred poslopjem koralne pesmi. Ko so bili novi prostori blagoslovljeni in oficielna slavnost končana, so odšli gostje v avlo v drugem nadstropju k zakuski, ki so jo priredili stavbeniki in obrtniki. Med zakusko je godba glasbenega društva »Sloge« igrala prijetne skladbe. 0*i »tAt-A lil. državna realna gimnazija v Ljubljani Avla v 3. nadstropju I______I Ravnateljeva pisarna Profesorska posvetovalnica Telovadnica Telovadnica z odrom 1*3**£«&saslsiVi •;«,* Deški pevski zbor Moški pevski zbor ŠOLSKA POROČILA Nameščeno osebje. A. Izpremembe. Prosvetno ministrstvo je z odlokom Sin.br. 33014 z dne 11. septembra 1936 premestilo profesorja Kocbeka Edvarda z realne gimnazije v Varaždinu in profesorja Arka Cirila z realne gimnazije v Križevcih na III. državno realno gimnazijo v Ljubljani. Profesor Arko Ciril je nastopil službo na. tem zavodu dne 30. septembra 1936, profesor Kocbek Edvard pa 26. oktobra 1936. Prosvetno ministrstvo je z odlokom Snibr. 33016 z dne 11. septembra 1936 odredilo, da se vrnejo na svoja redna službena mesta: profesor Sajovic Oton na T. državno realno gimnazijo v Ljubljani, profesor Prosenc Radovan na državno učiteljsko šolo v Ljubljani, suplent Radič Ante na realno gimnazijo v Kranju. Službe na tem zavodu so bili razrešeni dne 25. septembra 1936. Prosvetno ministrstvo je z odlokom Snbr. 34520 z dne 11. septembra 1936 premestilo profesorja dr. Zavrtanika Petra s tega zavoda na I. državno realno gimnazijo v Ljubljani. Službe na lil. državni realni gimnaziji je bil razrešen dne 25. septembra 1936. Prosvetno ministrstvo je z odlokom Snbr. 34520 z dne 11. septembra 1936 premestilo profesorja Kanduča Rajka z realne gimnazije v Kočevju na 111. državno realno gimnazijo v Ljubljani. Službo na tem zavodu je nastopil dne 14. oktobra 1936. Prosvetno ministrstvo je z odlokom Snbr. 34520 z dne 11. septembra 1936 premestilo profesorja Molinara Ivana z realne gimnazije v Ptuju na ta zavod. Službo na 111. državni realni gimnaziji v Ljubljani je nastopil dne 6. oktobra 1936. Prosvetno ministrstvo je z odlokom Snbr. 33015 z dne 8. septembra premestilo suplenta Jesenovca Franca na realno gimnazijo v Murski Soboti, suplenta Popoviča Milana pa z istim odlokom na realno gimnazijo v Kočevju. Suplent Popovič Milan je bil razrešen službe na tem zavodu dne 2. oktobra 1936, suplent Jesenovec Franc pa je bil z odlokom prosvetnega ministrstva Snbr. 40505 z dne 17. oktobra 1936 dodeljen na službo ITT. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Kraljevska banska uprava in prosvetno ministrstvo sta, prva z odlokom IV. No. .17519/1 z dne 5. oktobra 1936, drugo z odlokom Snbr. 38742 z dno ‘28. oktobra 1936, odredila, da sc suplent Bojc Etbin z državne učiteljske šole v Ljubljani dodeli na službo temu zavodu. Službo na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani je nastopil dne 8. oktobra 1936. Prosvetno ministrstvo je z ukazom kraljevskih namestnikov Snbr. 44646 z dne 7. novembra 1936 ipremestilo profesorja dr. Pertota Ivana z državne učiteljske šole v Hercegnovem na državno učiteljsko šolo v Ljubljani, z odlokom Snibr. 37252 z u p CQ Opomba Na bolezenskem dopustu (S. n. br. 14518, 12. V. 1937) Predsednik društva „Dom in šola" Dodeljen kralj, banski upravi v Ljubljani (S. n.br. 31559, 8. VITI 1935) Druge šolske dolžnosti Vodja podružnice Počitniške zveze Varuh risarske zbirke A }flUpOJZE}J p 'II VIII. V.a uapaj bu jn fndnuf? l> i—i O (M O (M r-H (M Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden ze II.d/2, VII.a/2, VIII./2; zg IId/2, III.a/3, VII.a/3, VIII./3 fr VIII./3; la V.b/4, V.c/4, VII.a/3, VII.b/3), VIII./3 la V.a/4; sl III.a/4; sh IV.a/2, IV.b/2, IV.c/2, IV.Č/2, VI.d/2; ne III.a/2 ri I.b/2, II.a/2, II.b/2, III.a/2, III.b/2, III.c/2, III.Č/2, V.a 2, V.b/2, V.c/2, VI.b/1 Skupina in stopnja, v katero je napredoval, a še ne prejema plače,in datum napredovanja i Skupina in stopnja, po kateri prejema plačo, in kdaj jo je dobil III-1 2. febr. 1932 IV-1 26. dec. 1929 IV-1 9. jul. 1930 IV-1 12. febr. 1931 IV-1 1. dec. 1931 IV-1 15. febr. 1935 IV-1 18. jul. 1935 7,861 'IA I op iznjs lup Ul A9098 •am ‘joj ojf!jo}{ 331 8 m 281 8m 14 d 281 2 m 28 d 271 7 m 271 4 m 10 d 231 8m 15 d 201 2 m 27 d Glavna in stranska stroka latinščina grščina slovenščina latinščina grščina slovenščina zemljepis zgodovina francoščina latinščina grščina latinščina grščina slovenščina risanje geometrijsko risanje matematika fizika Značaj ravnatelj profesor = - Priimek i n i m e Hočevar Kuno Kobal Franc Stopar Franc Marinko Vincenc Raič Slavko Sh O • i-H * ^ O Čermelj dr. Lavo ‘d 1?Z - c^i 00 IÖ Honorarni učitelj na univerzi v Ljubljani (S. n. br. 4237Ü, 31. X. 1936) Privatni docent na univerzi v Ljubljani (S. n. br. 42437, 3. XI. 1936) .i (U O M _g-S Ih a 1 p >U M cc X3 o XI >o -O HH > i—H HH > > k—H > HH > 00 O 05 00 00 00 i-H O (M ▼H (M -ve II.a/2, II.b/2, II.c/2, II.č/2, II.d/2, III.c/2, III.č/2, VI.a/2, VI.b/2 ma III.a/4, IV.č/3, V.a/3, VII.a/4, VIII./4; fi IV.a/2 ma II.a/4, III.č/4, IV.b/3, VII.b/4; ze VI.a/2, VI.b/2 pr I.a/3, II.c/3, V.a/2, VI.a/3, VII.b/2; hig III.Č/1. IV.a/1, IV.b/1, IV.c/1, IV.d/1 ze IV.a/2, IV.d/2, V.b/2; zg IV.a/3, IV.d/3, V.b/3, VI.b/3 ze I.b/2, II.c/2, II.e/2, IV.b/2, VII.b/2; zg II.c/2, IV.b/3, VII.b/3 ke IV.a/3, IV.b/3, IV.c/3, IV.č/3, IV.d/3, VIII./2; ma IV.c/3 ma I.b/4, II.b/4, III.c/4, IV.d/3, V.b/3; fi VIII./3 V 26. apr. 1937 VI 26. apr. 1937 VI 24. okt. 1936 V 2. febr. 1932 V 28. nov. 1934 VI 3. dec. 1932 VI 30. apr. 1934 VII 30. apr. 1933 VII 30. jul. 1935 VII 29. jan. 1933 VII 17. apr. 1934 171 lm 19d 131 9m 111 9 m 101 2 m 15 d — £ T5 O o M IV. c Ud|)d) bu jn f«dn>|fj CO T*H 03 0 01 rH «M O (M o (M lO T-H Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden fr I.d/3, II.a/3, II.b/3, III.a/3, IV.a/3, IV.Č/3 ma I.d/4, II.č/4, VI.a/3; fi III.c/2, III.č/2, IV.c/2, IV.d/2 fr III.c/3, III.č/3, IV.d/3; sl I.a/3, II.a/3, IV.Č/4 sl I.b/3, II.č/3, III.b/4, VI.a/4. VIII./4; ne VII.b/2 ne III.c/3, III.Č/3, IV.c/3, IV.Č/3, V.b/3, V.c/3, VIII./3 fr V.a/3, VII.a/3; sl I.d/3, II.b/3, III.Č/4, IV.d/4 fr I.Č/3, II.č/3, II.d/3, IV.c/3, V.b/3, VII.b/3; ne VI.a/2 sl II.c/3, IV.c/4, V.c/4, VII.a/4 Skupina in stopnja, v katero je napredoval, a še ne prejema plače, in datum napredovanja Skupina in stopnja, po kateri prejema plačo, in kdaj jo je dobil VII 18. marca 1935 VII 7. marca 1930 VIII 30. nov. 1932 Vlil 17. febr. 1933 VIII 19. febr. 1934 VIII 4. apr. 1935 VIII 29. apr. 1937 priprav. 9. maja 1935 *1861 i IA. 'I op r/njs lup u| Aa;>as -ara *l3l03fn0;H — S "O 00 CD — G T5 [> 00 1> - Bt) I> CD !"• 71 lm 17 d 61 7 m 14d —.S-o CD CO 31 8m 18d 21 23 d Glavna in stranska stroka filozofija pedagogika etika, estetika matematika fizika •s a KJ KJ >•/, >■/. O Ö g “ 5 ° slovenščina nemščina nemščina slovenščina francoščina slovenščina francoščina zgodovina srbohrvatske književnosti slovenščina narodna zgodovina Značaj profesor 8 ; : • = suplent Priimek i n i m e Hribar dr. Mirko l Sivec Alojzij Mali Albin Trdina dr. Silva Arko Ciril Kocbek Edvard Kuret Nikolaj Mihelič Stanislav *ao;§ *dM'z CD rH tH 00 t—< oi t-H d o 1 IV. d III. c 17 18 18 17 24 18 18 pr I.d/3, II.a/3, II.Č/3, V.c/2, VI.b/3; hig III.a/1, III.b/1, III.c/1 ve I.a/2, I.b/2, III.a/2, III.b/2, IV.a/2, V.a/2. VII.a/2, VII.b/2, VTII./2 ve I.c/2, I.č/2, I.d/2. IVi/2, IV.c/2, IV.Č/2, IV.d/2, V.b/2, V.c/2 ne III.b/3, IV.a/3, IVJb/3, IV.d/3, V.a/3, VII.a/2 te I.a/1, I.b/1, I.c/1, I.č/1, I.d/1, II.a/1, II.b/1, II.c/1, II.Č/1, III.a/1, III.b/1 III.c/1, III.Č/1, IV.a/1, IV.b/1, IV.c/1, IV.Č/1, IV.d/1, V.a/1, V.b/1, V.o/1, VI.a/1, VI.b/1 ze I.d/2, II.a/2, II.b/2, IV.Č/2, V.a/2; zg II.b/2, IV.Č/3, V.a/3 ze III.b/2, III.c/2, IV.c/2; zg III.b/3, III.c/3, IV.c/3, V.c/3 priprav. 9. maja 1935 priprav. 16. jul. 1935 priprav. 13. jan. 1936 priprav. 7. marca 1936 VII 3. maja 1935 III-2 8. nov. 1930 IV-1 15. febr. 1935 21 23 d i 11 10 m 16d 11 4m 19 d 11 2 m 24 d 161 3m 19 d 311 8m 14 d 231 2m 22 d prirodopis kemija mineralogija verouk verouk nemščina slovenščina telovadba zemljepis zgodovina zemljepis zgodovina suplent r 8 učitelj veščine profesor 8 ol Ph Fajdiga dr. Viljko Košir Jožef Kieslich Karel Kovaljski Julijan Vazzaz Ludovik Kalan Venko 24. 25. 26. 27. 28. 03 (M 30. Opomba Dodeljen z Drž. uči- j teljske šole v Ljubljani | (S. n. br. S9114, 23. X. ! 1933) Dodeljen z Drž. uči- j teljske Sole v Ljubljani i (S. n. br. 39587, 22. X. i 1936) Dodeljen z Drž. učiteljske šole v Ljubljani (S. n. br. 37258, 29. IX. ! 1936) Dodeljen z Drž. realne gimnazije v Murski ] Soboti (S. n. br. 40505, *0. X. 1936) Dodeljen s I. moške meščanske Šole v Ljubljani (S. n. br.39012, i 12. X. 1936) Dodeljen z Drž realne gimnazije v Mariboru (S. n. br 13110, 8. IV. 1936 Dodeljen z Drž. realne gimnazije v Kočevju (S. n. br. 47436, 1. XII. 1936) • Druge šolske dolžnosti Varuh učiteljske knjižnice Varuh pevske zbirke Poslovodja- tajnik Vodja Podmladka aerokluba A ^lUp3JZB^[ IV. a VI. a II. b uepaj bii jn [BCHUfs O (M O (M 05 i*H 00 rH O 41 10 m 5 d 31 3 m 21 d 21 9m 12 d Glavna in stranska stroka slovenščina latinščina petje glasba pedagogika filozofija slovenščina narodna zgodovina latinščina narodna in obča zgodovina zemljepis nemščina srbohrvaščina prirodopis fizika Značaj profesor : 5 = učitelj meščan. šole suplent Priimek in i m e Lovrenčič dr. Joža Schweiger Viktor Pertot dr. Ivo Jesenovec Franc Petelin Stanko Stanek Leopold Logar Stanko •A3JS 'tivy 00 CO CO CO CO \6 CO CD 00 CO Dodeljen z Drž. realne gimnazije v Celju (S. n. br. 47436, 1. XII, 1936) Dodeljen z Drž. realne gimnazije v Kranju (S. n.br. 47436, 1 XIT. 1936) Dodeljen z Drž. realne gimnazije v Celju (S. n. br. 2054, 20. I. 1937) Dodeljen z Drž. učiteljske šole v Ljubljani (S. n. br. 38742, 28. X. - 1936) Dodeljen s I. moške meščanske šole v Ljubljani (S. n.br. 39012, 12. X 1936) K a= K/l c. ? gcc> o — rS d) {T S5=2=5 2* ■**«> Dodeljena s I. ženske meščanske šole v Ljubljani (S. n. br. i 39012, 12. X. 1936) Poučuje 4 ure na I. drž. reali i gimnaziji v Ljubljani Nameščena na Drž. učiteljski šoli v Ljubljani, dodeljena IT. drž. real. gimnaziji v Ljubljani, dopolnjuje učno : obveznost Vodja Kola Trezne mladine III. b V.c O >—H 00 a> l-H 00 l-H iO l-H 00 t-h co l-H CD l-H t> fr II.c/3, III.b/3, IV.b/3, V.c/3, VI.a/3, VI.b/3 ma II.c/4, IV.a/3, V.c/3, VI.b/3; fi VII.a/3, VII.b/3 pr I.b/3, II.d/3; ma I.a/4, I.c/4, I.č/4 fil VIII./2; sl I.c/3, I.č/3, II.d/3, III.c/4 ri I.a/2, II.c/2, II.č/2, II.d/2. IV.a/2, IV.b/2, IV.c/2, IV.č/2, IV.d/2 sh II.b/2, II.c/2, II.Č/2, II.d/2, III.a/2, III.b/2, III.c/2, III.č/2 ma II.d/4, III.b/4; fi III.a/2, III.b/2, IV.b/2, IV.Č/2 ri I.c/2, I.č/2, I.d/2 VI.a/1 pe I.č/2, I.d/2 priprav. 20. avg. 1934 priprav. 20. avg. 1934 priprav. 20. avg. 1934 priprav. 26. marca 1935 priprav. 12. okt. 1936 priprav. 12. okt. 1936 priprav. 12. okt. 1936 postavlj. 8. apr. 1936 VIII 28. marca 1934 21 9m 12d — S -o (M05N l-H — B 'V C> jj 1 les, ,, 8. Suppe, Pesnik in kmet. Violino igra sedmošolec Kajfež Karel. 9. Harmonikarji. Igra skupina prof. V. Schweigerja. 10. Solivveiger, Rožca bla je razcvetena. Žirovnik, Venček na glavi. O. Dev, Veterček po zraku gre. Marolt, Leži, leži ravno polje. 11. Alex, Podoknica. Harmoniko igra sedmošolec Pogelšek Stanko. 12. P. Krizostom, Mamič in a roka. Deklamira drugošolec Suhadolnik Jožef. 13. Edv. Grieg, Nova zemlja. Moški zbor, solo, klavir. 10. maja: javni telovadni nastop ljubljanskih srednješolcev na vojaškem vežbališču pri Fužinah. 11. maja: celodnevna poučna ekskurzija vseh razredov. 12. in 13. tmaja: sv. spoved in sv. obhajilo. 14. maja: zavod je nadziral g. načelnik prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik. .15. maja: konec pouka v IV. in VIII. razredu. 17. maja: izlet moškega pevskega zbora v Tržič. 5. junija: konec pouka v I.—HL in v V.—VII. raarediu. 7. junija: klasifikacijske konference. 8. junija: popravni izpiti četrtošolcev in osmošolcev. 9. junija: pismeni nižji tečajni izpit. 10.—12. junija: pismeni višji tečajni izpit. 10.—14. junija: ustni nižji tečajni izpiti. 14.—21. junija: ustni višji tečajni izpiti. 25. in 26. junija: sprejemni izpiti za I. razred. 28. junija: niA !hia q’iA EIA 3 'A M 'A B ‘A P'A! 9'Al 3'Al g'ai E'AI ?‘l 3'I1T [ lOC# 50 r-t OS | o 03 00 I I o M o ’S rt C v o c > S) a> o c £> rt V c o : i_ * >o ÖJC c u N 3 V u o us m c u K/j 6 > .S rt -1 CJ o > ^ ^ CQ >N O V počitniških kolonijah šolske poliklinike je bilo 23 dijakov. V šolski kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije je dobivalo kosilo 15 dijakov, večerjo 2 dijaka, kosilo in večerjo G dijakov. b) Fond za zdravstveno zaščito učencev. Za ta fond je plačalo 1215 rednih učencev 24.300 din in 39 priva-tistov 780 din, skupaj 25.120 din, ki jih je ravnateljstvo oddalo Državni hipotekarni banki, da jih izroči fondu za zdravstveno zaščito učencev. IX. Ocenjevanje rednih učencev. A. Popravni izpiti v avgustu 1936. I. a razred. Izpit iso napravili: Budal Vladimir, De Pavl is Eyrik, Durini Emil, Kosmatin Mavrieij, Levstek Ivan, Marn Avguštin, Perme Pavel, Reberšek Valentin, Rus Anton, Smerajc Leon, Tesar Alojzij, Vilar Ivan, Žagar Oton. Izpita niso napravili: Murnik Kazimir, Ocvirk Rafael, Radovan Franc. Val Bojan. K izpitu ni prišel: Kahvedžic Krešimdr. I. b razred. Izpit so napravili: Bizjak Dušan, Cigoj Zvonimir, Danilo Ivan, Deželak Jožef, Gorazd Hotimir, Grad Valter, Ilolosan Franc, Jeransch Ivan, Koželj Bogomir, Lavrič Anton, Marn Julij, Nečemar Vekoslav, Pečlin Vojteh, Rodman Dragotin, Šum Rafael, Vesrter Slavko, Wenko Benon, Zalokar Boris. Izpita nista napravila: Kos Lavrencij, Kristan Bojan. L c razred. Izpit so napravili: Družina Boris, Grčar Anton, Holozan Karel, Makuc Drago, Masle Črtomir, Pečnik Peter, Petrič Feliks, Ženiva Adolf. Izpita ni napravil: Delorenzo Robert. K izpitu ni prišel: Mihelič Drago. I. d razred. Izpit so napravili: Arčon Ludovik, Batič Jožef, Dežman Peter, Golf Rajnold, Gradišek Janez, Jazbec Vladimir, Jereb Anton, Kneže-vič Nikolaj, Kovačič Anton, Kraner Ludovik, Krošelj Ivan, Pegan Marijan, Periš Jura j, Potokar Ludovik, Ropič Dušan, Štrukelj Josip. Izpita, niso napravili: Frece Milivoj, Kogoj Vladimir, Krega.r Vincencij, Roškar Aleksander, T arm o n Adolf, Završnik Maksimilijan. II. a r a z r e d. Izpit so napravili: Albrecht Drago, Bocak Jurij, Fink Leon, Merjasec Franc, Mihelič Jože, Pestotnik Bogdan, Prinčič Miran, Skušek Ivan, Spitzko Avgust, Svetlič Roman, Škufca Saša. Izpita niso napravili: Beravs Ivan, Cedilnik Bojan, Hočevar Slavko, Zvoljenek Rafael. II. b r a z r e d. Izpit so napravili: Butina Bori voj, Cvetkovič Zdravko, Cyranski Stanislav, Janovskv Ivan, Kavčič Marijan, Kos Franc, Kois Karel, Kozina Janez, Lešnjak Pavel, Lotrič Milan, Osolnik Rajko, Pokorn Alojzij, Pokorn Franc, Povh Franc, Ručigaj Heribert, Tomšič Franc, Tomšič Marijan, Vreček Aleksander, Zajc Daniel. TT. c r a z r e d. Izpit so napravili: Bergant Ernest, Bone Dušan, Kozoglajv Ivan, Krištof Leon, Nečimer Vladimir, Novak Miroslav, Petrič Maksimilijan, Račič Božo, Sclnvarz Dušan, Sili Ervin, Šimenc Marijan, Škerl Karel, Velikovrh Ivan, Zadnik Črtomir, Zule Josip. Izpita nista napravila: Bratož Henrik, M e vzel j Niko. III. a r a z r e d. Izpit so napravili: Arnavtovič Pavle, Frisch Herman, Jager Boris, Javornik Jožef, Kmet Janez, Luckmann Friderik, Mihelič Ivan, Pačič Željko, Ronko Edvard. Izpita nista napravila: Medvešček Boris, Torelli Franc. III. b r a z r e d. Izpit so napravili: Baliderman Rudolf, Dover Jožef, Jeraj Franc, Klemenc Dušan, Križman Marijan, Porenta Marijan, Rogel Marijan, Rosshäupl Jožef. Izpita niso napravili: Furlan Rudolf, Podbevšek Zvonimir, Robič Marijan. III. c razred. Izpit so napravili: Djinovski Aleksander, Gebert Stanislav, Gostič Gregor, Lončina Josip, Masle Ivan, Nečemer Miloš, Podreka Ljubo, Koglič Stanislav, Švigelj Ivan, Tancik Miloš, Vovk Bogomir, Vrščaj Dušan, Wester Boris, Zabrič SreSko. Izpita nista napravila: Kos Martin, Lupše Bogomil. III. d razre d. Lzpit so napravili: Breceljnik Viljem, Košir Jožko, Kulnik Milan, Leskovic Milan, Pirnat Boris, Schiller Rudolf, Stoječ Saša, Turnšek Adolf, Žigon Sava. Izpiita ni napravil: Kralj Ivan. V. a r a z r e d. Izpit so napravili: Bajt Aleksander, Benko Dušan, Časar Anton, Čarman Slavko, Tomšič Leopold. V. b razre d. Izpit so napravili: Czerny Al'bert, Herman Karel, Marušič Agenor, Musič Miroslav, Polak Bojan, Vojnovič Branko. V. c razre d. Izpit so napravili: Jereb Igor, Pestevšek Anton, Žargi Miloš. Izpita nista napravila: Kuret Dušan, Turšič Dragomir. K izpitu ni prišel: Gonipec Marijan. VI. a razre d. Izpit so napravili: Adamič Miroslav, Andolšek Gregor, Berlot Viktor, Bežek Viktor, Dražil Branimir, Golia Pavel, Kogovšek Ivan, Kosec Miloš, Krečič Dušan, Lapanje Stojan, Prohinar Ciril, Prosenc Živojin, Weber Alojzij, Zorec Anton, Žlajpah Franc. Izpita nista napravila: Vilar Karel, Žont ar Janez. K izpitu ni prišel: Špur Janko. VI. b r a z r e d. Izpit so napravili: Benič Karel, Jašovec Leopold, Kranjec Ivan, Maj-del Ignacij, Nanut Radiivoj, Počkaj Drago, Snoj Janez, Spetič Andrej. VII. r a z r e d. Izpit, so napravili: Demon te Peter, Haszlakiewicz Valdemar, Jicha Zdenko, Leitgeb Vladimir, Okoren Franc, Srpan Ivan, Štefančič Pavle, Zal oker Maksimilijan. B. Razredni izpili po čl. 52. in 54. zakona o srednjih šolah. I. a r a z r e d. K izpitu ni prišel: Plevčak Srečko. I. c razred. K izpiitu niso prišli: Beravs Boris, Jankovič Savo, Štibemik Stanislav. T. d r a z r e d. K izpitu ni prišel: Kolman Stanislav. II. a a' a z r e d. K izpitu ni prišel: Vavpetič Karel. U. b raz ir e d. K izpiitu ni prišel: Musar Ciril. I L c raz r e d. K izpitu ni prišel: Seliger Avgust. Tli. b ra z r e d. K izpitu ni prišel: Doljak Boris. IIT. o raz ir e d. K izpitu ni prišel: Jelenc Lucijan. Izpita ni napravil: Schleicher Leopold. T TI. d r a z r e d. K izpitu niso prišli: Lončar Janez, Remic Bogdan, Saksida Benedikt. TV. a r a z r e d. K izpitu ni prišel: Vörös Viktor. TV. c raz r e d. K izpitu ni prišel: Majcen Janez. VIII. razred. K izpitu ni prišel: Janežič Lovrenc. C. Popravni nižji tečajni izpili v avgustu 1936. IV. a r a z r e d. Izpit so napravili: Bulovec Janez, Gojkovič Milan, Jugovec Edvard, Majcen Miloš, Nežmah Emil, Pavček Peter, Račič Marko, Rostohar Radoslav, Vagaja Josip, Wagner Nikolaj. IY. b razred. Izpit sla napravila: Pochyla Bojan, Uranič Dragomir. TV. c razred. Izpit so napravili: Čeplak Aleksander, Košir Zmagoslav, Vajda Bogdan, Jakopič Vladimir, Podrekar Franc. Č. Popravni višji tečajni izpili v avgustu 1936. Izpit so napravili: Dular Jožef, Gale Edvard, Janikole Vojko, Pepel Bogomil, Slokan Avgust, Tancik Rudolf, Torkar Miroslav. D. Ocenjevanje na koncu šolskega leta 1936/37. Imena odličnih učencev so debelo, prav dobrih razprto tiskana. I. a razred. Razrednik: prof. Mali Albin, a) Izdelali so: 9. Pip p D u š a n 16. Supančič Romeo 10. Pirc Dušan 17. Šuštar Janez 11. Plesničar Stojan 18. Tomažič 12. Pott Marijan Kazimir 13. P r e ž e 1 j 1!). Vovk Janez Vladimir 20. Vozelj Dušan 14. Eojc Janez 21. Zupančič Benon 15. R o11er Branko 22. Žnideršič Stanko b) Popravni izpit bodo delali: 1. Bajec Franc iz zemljepisa in pri- 13. Mlinar Lavoslav iz zemljepisa rodopisa 14. Petrušič Albert iz francoščine in 2. Brelih Branko iz francoščine in ma- prirodopisa tematike 15. Slabe Anton iz francoščine in zem- 3. Delorenzo Robert iz zemljepisa ljepisa 4. Dermaša Roman iz srbohrvaščine 16. Sotlar Anton iz srbohrvaščine 5. Duhovnik Janez iz zemljepisa in 17. Šorc Cvetko iz srbohrvaščine in prirodopisa francoščine 6. Golob Ivan iz francoščine 18. Škrlj Ivan iz francoščine 7. Janša Jožef iz francoščine 19. Šubelj Bogomir iz francoščine 8. Jensterle Jurij iz srbohrvaščine 20. Urbič Anton iz srbohrvaščine in 9. Kovič Milan iz francoščine zemljepisa 10. Laimiš Florijan iz francoščine in 21. Varšek Zdenko iz francoščine in matematike matematike 11. Lasič Boris iz francoščine in zem- 22. Vevar Stanko iz zemljepisa ljepisa 23. Zajec Andrej iz srbohrvaščine in 12. Mazovec Marijan iz prirodopisa zemljepisa 1. Bester Alojzij 2. Drobnič Anton 3. Frece Milivoj 4. Glavan Alojzij 5. G o r i u p S e r g' i j 6. Iglič Karel 7. Krištofič Miroslav 8. Nežmah Marijan 1. Jenko Vinko c) Razred bodo ponavljali: 2. Urbane Alojzij 3. Ziherl Jože I. b razred. Razrednik: prof. dr. Trdina Silva, a) Izdelali so: 1. Ahtik Vitomir 2. B1 a n č Janez 3. Bohinc Jedert 4. Conradi Egon 5. Furlan Janez 6. Gerdol Emil 7. Herbst Pavel 8. Jakil Andrej 9. Kralj Vekoslav 10. Krašovec Vladimir 11. Kržič Frančišek 21. 12. Malešič Velimir 22. 13. Naglič Jožef 23. 14. Omahen Jože 24. 15. Omerzu Ivan 25. 16. Pleskovič Dušan 26. 17. P o r e n t a Alojzij 27. 18. Prevc Edvard 28. 19. Rainer Aleksi j 29. 20. Rath Heribert 30. b) Popravni izpit bodo delali: Rotor Z d e n k o Schneider Peter Sedaj Ladislav S e u n i g Ivan Slovenc Ivan Šikovc Milan Šubelj Lovro Tarman Ivan Urleb Franc Vouk Hubert 1. Cuj.ec Anton iz zemljepisa 2. Gallien Marij iz francoščine 3. Jakopič Janez iz francoščine in zem- ljepisa 4. Jilek Zdenko iz francoščine 5. Keber Sava iz francoščine 6. Košir Mirijan iz prirodopisa 7. Milovanovič Bojan iz francoščine 8. Nussdorfer Brunon iz francoščine i.n matematike 9. Šlosar Silvester iz zemljepisa in prirodopisa 10. Vrolih Štefan iz francoščine in ma- tematike 11. Završnik Maksimiljan iz prirodo- pisa 12. Žitnik Rajko iz francoščine in matematike c) Razredni izpit po čl. 54. dela: Sever Marijan č) Razred bodo ponavljali: 1. Košir Dušan 3. Meden Viktor 2. Lajovic Dušan 4. Počkaj Bernard 5. Smrekar Janez I. c razred. Razrednik: supl. Rojc Etbin. a) Izdelali so: 1. Bajc Jožef 8. Jordan Jožef 15. M a ganja Dušan 2. Bohinc Janko 9. Kačar Alfonz 16. Malgaj Nikolaj 3. Dular Peter 10. K o r i t n 'i k Ivan 17. Mavračič 4. Godec Rupert 11. Kiirner Oskar Ladislav 5. Ham Drago 12. Leban Radoslav 18. Mlakiir Bogomir 6. H r o v a t Jožef 13. Lukas Oton 19. Müller Ivan 7. Jamnik Davorin 14. Maček Cvetko 20. Pečnik Anton 21. Peitler Marcel 25. S a j e v i c 28. Upel j Stanislav 22. Pleterski Emil Vekoslav 29. Varl Ivan 23. Podobnik Silvester 2(5. Serša Frančišek 30. Zupan Ciril 24. Premelč Franc 27. Šabec Rafael 31. Zupančič Cvetko b) Popravni izpit bodo delali: 1. Albreht Janez iz srbohrvaščine in 6. Klemenčič Zoran iz matematike zemljepisa 7. Lenardič Ciril iz matematike 2. Beravs Boris iz zemljepisa in ma- 8. Ogrizek Marijan iz srbohrvaščine tematike 9. Rozman Vladimir iz francoščine in 3. Cerar Ivan iz francoščine in zem- zemljepisa ljepisa 10. Sparhakel Zvonko iz francoščine 4. Gallasch Egon iz zemljepisa 11. Stepančič Franc iz francoščine in 5. Klemenčič Dušan iz zemljepisa in zemljepisa matematike 12. Verbič Silvo iz matematike c) Razredni izpit po čl. 54. dela: Rojšek Franc č) Razred bodo ponavljali: 1. Avbelj Radovan 2. Vizjak Savo 3. Zorman Marijan d) Pravico do rednega šolanja izgubi: Škraba Andrej I. č razred. Razrednik: suipl. Kuret Nikolaj. 1. Ahačič Anton 2. B o 1 e Milan 3. Bostner Vladimir 4. Brčan Alojzij 5. Costa Viljem 6. Fišinger Franc 7. Goršič Jožef 8. K e r n c Ivan 9. Krejči Fedor 10. Kristan Bojan a) Izdelali so: 11. K u n c Marija n 12. Leder Milan 13. Mahkota Rudolf 14. Merlak Vinko 15. Mrak Ljubomir 16. Pekle Vladimir 17. Pibernik Peter 18. Repotočnik Marijan 19. S i v k a Alojzij 20. Šivic Benon 21. T a v č a r Stanko 22. Veber Anton 23. Vidmar Frančišek 24. Vlacliy Adam 25. Vlacliy Silvester 26. Z o b a v n i k Matevž 27. Žlender Anton 1. Birtič Pavel iz zemljepisa 2. Doljak Venceslaj iz srbohrvaščine in zemljepisa 3. Gačnik Drago iz zemljepisa 4. Herman Viktor iz francoščine in zemljepisa 5. Jevnikar Janez iz srbohrvaščine b) Popravili izpit bodo delali: 6. Kozjek Janez iz francoščine in risanja 7. Majcen Franc iz srbohrvaščine in zemljepisa 8. Prelovšek Leopold iz srbohrvaščine in zemljepisu 9. Rus Anton iz zemljepisa in matematike 10. Štern Marijan iz francoščine in zemljepisa 11. Šti/bernik Stanislav iz zemljepisa in matematike 12. Toni Uroš iz srbohrvaščine i:S. Valjan Vladimir iz matematike c) Razred bodo ponavljali: 1. Jeločnik Janez 3. Skubic Franc 2. Krašovec Alojzij 4. Slivar Konstantin 5. Urbančič Franc I. d razred. Razrednik: prof. Sivec Alojzij. a) Izdelali so: 1, Badiura Dušan 13. Kumer Cvetko 23. S in o 1 e Egon 2. Balaša Franc 14. Kunaver 24. Smrekar Karel 3. Bremšak Franc Dimitrij 25. Somrak 4. Brodt Lavoslav 15. Lenassi Julij Vladimir 5. D o v j a k Ivan 16. Magister 26. Šlibar Dušan 6. Drnovšek Jožef Marija n 27. Š p a r o v i c Dušan 7. Grgič Silvo 17. Modrijan 28. T i r š B o ž i d a r 8. Herman Viktor G o r a z d 29. Toni Vinko 9. K o 1 in a n 18. Murn i k Kazimir 80. 'Prošt Boris Stanislav 19. Peča- CO i—< 00 H w co »O i-i CO CM co 02 05 co ... . (N N H N 00 00 CD CO 05 th (M 00 00 N (M 00 »O vH «M 00 c CM > bD ed O tO CO CM 00 Oi o t> co > >' > > CL B« °> _o ‘P- O ’ ■55 cO s 'S a~l : 3 & s-5 >73 . a ‘p a> c O S o "S O)"-1 fl 03 ^3 I jfl ‘P O c; y »In o . a> o bü 3 d) C/3 a-q o g*« i 5T r‘ a T3 k O ‘S 3 O • >-} p 0) o a o -* o cd cd a > *-Z3 o o a cd -4-» CD p cd -4-t JÜ cd bß 0) M CA Statistika učencev po uspehu. A33U33I1 u|;a3)S oitou -dnifs po °/n 5,27 20,76 43,41 69,44 20,18 0,49 0,66 8,24 0,99 100.00 jcdn^g 3 252 527 843 245 CO 00 100 (M rH 1214 ed co 05 29 tH 1 1 1 1 1 rH -* •dn^s 25 5 ' 69 00 T—t 1 1 rH 1 00 00 VII Si (M »O H o CM t'- CO o 1 1 1 1 3 a CM O rH 20 32 T—1 rH 1 1 rH 1 s •dn^s CO GO rH 42 89 >o rH 1 1 (M rH rH 00 > Si rH 25 tH i—t i i (M rH 05 CO dn^s »O CM 50 82 CO i i GO (M CO CM rH ►> o CO~ co co rH ~a> ”* y—i 00 i i CM 1 ~05 CM Si co 00 o CM T—1 co »o rH i i rH 2? Cd rH T* T—< I -rH 32 00 i i »O rH CO •dn>js 05 »o lO (M rH »O co rH 1 (M CO 26 rH 1" rH CM TJ CM T—< co (M 05 co 1 1 1 CM 1 5 >0 1 co T—< co CM ▼H -V 1 1 1 CO rH 00 O l> 26 co 1 1 »o 1 'rji Si 1-1 co T* 1 1^ T* •dn5[S 00 co o L'- 05 O tH o lO rH CM 2.3 CO 88 rH >o co 22 CO o rH 1 1 co S» III. o (M t> co r-1 CM CM (M !-H C1! o rH 1 1» JQ rH co rH co rH I- (M rH 1 1 00 1 58 rt -t 00 *dll5fS CO t- co 99 05 (M CO CO TH rH CM CM T3 T—1 co 25 05 (M rH 1 1 rH ~W >o 1 00 co TH 26 CO ▼H rH rH l> 1 S8 O 00 »o rH t- (M CO t-H 1 1 CM co 2? Si 00 o (M CM co (M rH 1 CO 1 2? ed o rH rH (M 35 l> 1 »o 1 2? •dri5[s o rH co lO (M l> \0 rH 69 (M 05 rH rH 236 Ti r-1 1 - »O CO 05 1 1 CO i T* >o (M 10 lO rH O «M CO tH I 1 lO 1 3 O «d M CU p-Q O Q 0) “O N Q. N 'S cd M CL O o- .ti o o. -s» N ö a "~o a> M N ca CC .tl o ! I 'S cd OS «3 'O k ■ ed >-< o G -O ^ed 0- OJ N 's a 0> O o JQ "O >w o ti ed Sl i CA) £ Oznanilo za šolsko leto 1937/38. Popravni in razredni izpiti bodo od 24. do 31. avgusta. Prošnjo za dovolitev popravnega 'izpita je nasloviti na ravnateljstvo in jo obenem z izpričevalolm prinesti k izpitu ter oddali razredniku. Spisana naj bo na celi poli. Kolkovana mora biti z 10 din in po K) din za vsak predmet. Vpisovanje dosedanjih učencev bo 2. septembra v učilnicah po raz poredu, ki bo v začetku šolskega leta objavljen na deski v veži šolskega poslopja. Za vpis naj prinese vsak učenec s seboj zadnje šolsko izpričevalo (za vpis v V. razred je potrebno izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu); polog lega mora prinesti potrdilo pristojnega davčnega oblaetva o velikosti neposrednega davka roditeljev (očeta in maitere) in učenca, če je temu davek predpisan. Prvi dan rednega pouka bo vsak učenec oddal razredniku dve prijavi. En izvod bo treba kolkovati s 50 din. Šolnina. na srednjih šolali po finančnem zakonu za I. 1937 38.: Za vsako loto plača šolnine, kdor plača na leto davka dinarjev za 1.—IV. razred din za V.-VIII razred din cela polovična cela polovična nad 800 do 1.000 75- 37-50 100 — 50 — * 1.000 rt 3.000 112 50 5625 150 — 75'- W 3.000 n 5.000 150- 75 — 200 — 100'— rt 5.000 v 6.000 262 50 131-25 350 — 175 V 6.000 •n 7.000 300'— 150- 400 — 200 — V 7.000 v 8.000 375 — 187 50 500- 250— , n 8.000 9.000 487 50 24375 650- - 325 — V) 9.000 10.000 600 — 300 — 800-— 400 — 10.000 n 12.000 750 — 375 — 1.000 — 500'— 12.000 15.000 1125- 562 50 1.500-— 750 — 15.000 20.000 1.500- 750 — 2.000 — 1.000'— yy 20.000 25.000 1.875'— 937 — 2.500'— 1.250 — 25.000 V 30.000 2.250 — 1.125-— 3.000 — 1.500 — 30.000 40.000 2 625— 1.312 50 3500- 1.750 — 40.000 V 50.000 3.000- 1.500 — 4.000 — 2.000 — Nad 50.000'— dinarjev davka se na vsalkilh začetnih 1.000'— dinarjev plača še ipo 10 dinarjev več. Osnova za plačevanje šolnine je seštevek neposrednih davkov roditeljev in učenca. Privatni učenci morajo plačati pred opravljanjem izpitov trikratno šolnino, predpisano za eno šolsko leto. Za učence državnih in samoupravnih (ten o vinskih in občinskih) uslužbencev, ki se jim razen prejemkov ne predpisuje druga davčna oblika (davek na rente, na nepremično imiovino in ostalo), izdaja potrdila o velikosti davka urad (državni ali samoupravni), kjer prejemajo roditelji plačo. Ce je tem uslužbencem predpisan davek po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi potrdilo prišito j nega davčnega oblastva o velikosti davka. Ako plačuje uslužbenec samo usluž-benski davek, mora na drugi strani potrdila na svojo odgovornost izjaviti, da za obdavčenje nima nohene druge knovine. Šolnina se plačuje pri vpisu v gotovini. Plačevanja šolnine so oproščeni učenci, katerih roditelji ne plačujejo nad 800 din davka na leto. Za učence, katerih roditelji imajo več otrok v šolah, se plačuje za prvega otroka popolna šolnina, za ostale otroke polovica šolnine. Vpisovanje učencev v I. razred bo dne 2. in 3. septembra po raz porodu, ki bo objavljen na deski in v časopisih. Učenoi naj prinesejo s seboj rojstni list, šolski »Izkaz« s poltrdi lom o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu in potrdilo davčnega oblastva kakor zgoraj. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo dne 4. septembra od S do 12. Pri vpisu plača vsak učenec poleg šolnine še 20 din za »Zdravstveni fond«. V 1. razred se bodo vpisovali učenci, rojeni v letih 1924., 1925., 192(5. in 1927.; pri vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17 in v VIT. razred ne starejši od 19 let. O izjemah za V. in VIT. razred odloča kraljevska banska uprava, alko nima učenec več kat dve leti nad predpisano starostjo. Prošnje za izpregled starosti je vložiti pri ravnateljstvu do 1. avgusta; kolkovati jih je z 10 din in jim priložiti rojstni 'list. Dne 14. septembra ob 8 bo v cerkvi «v. Cirila in Metoda otvoritvena služba božja. Začetek rednega pouka ho 15. septembra.. Seznam knjig za šolsko leto 1937/38. bo nabit na šolski deski. Disciplinska pravila veljajo tudi zai velike počitnice. Direktor. Ob sklepu šolskega lela je dne 22. junija 1937 izdihnil svojo blago dušo član učiteljskega zbora III. drž. realne gimnazije v Ljubljani profesor Franc Kobal, odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje, z redom sv. Save IV. stopnje ter z zlato kolajno Rdečega križa. Blagega tovariša, vzornega vzgojitelja in učitelja bo zavod ohranil v trajnem spominu. i I . . Vsebina letnega poročila. Slovesna otvoritev in blagoslovitev novega šolskega poslopja................" I. Nameščen o osebje. . . . .................................15 A. Izpremembe............................................................15 B. Učiteljski zbor ob koncu šolskega leta 1936/37 ....................IS C. Služitelji ........................................................24 II. Š o I s k i letopis.................................................. , 24 III. N a c i o n a I n a in državljanska vzgoja.......................28 IV. N a 1 o g e iz narodnega jezika v v i š j i li razredih . . . 2‘) V. Dijaška društva, šolski fond in društvo „Dom in Sola“ 30 a) Podmladek Rdečega križa...........................................30 b) Podmladek Jadranske straže........................................31 c) Sokol kraljevine Jugoslavije......................................32 č) Podružnica Počitniške zveze.......................................32 d) Kolo Trezne mladine...............................................33 e) Podmladek Aerokluba............................................. 33 f) Šolski fond.......................................................34 g) Društvo „Dom in šola“.............................................34 VI. Učne knjige, ki so se uporabljale v šolskem letu 1936/37 36 VII. K n j i ž n i c e in zbirke.............................................40 a) Učiteljska knjižnica..............................................40 b) Dijaška knjižnica............................................... 41 c) Zemljepisna in zgodovinska zbirka..............................41 č) Prirodopisna zbirka...............................................42 d) Prirodoslovna zbirka............................................ 42 e) Kemijska zbirka...................................................42 f) Risarska zbirka..................................................4"i g) Pevska zbirka.....................................................43 Vlil. Z d r a v s t v e n o stanje učencev....................................44 a) V splošnem ambulatoriju drž. šol. poliklinike se je zdravilo ... 44 b) Fond za zdravstveno zaščito učencev.............................45 IX. Ocenjevanje rednih učencev....................................45 A. Popravni izpiti v avgustu 1936 ................................ 45 B. Razredni izpiti po čl. 52. in 54. zakona o sred. šolah................47 C. Popravni nižji tečajni izpiti v avgustu 1936 48 Č. Popravni višji tečajni izpiti v avgustu 1936 ........................ 49 D. Ocenjevanje na koncu šolskega letu 1936/37 ......................... 49 E. Nižji tečajni izpiti v juniju 1937 .................................. 66 F. Višji tečajni izpiti v juniju 1937 .................................. 69 X. Ocenjevanje privatnih učencev...........................................70 A. Popravni izpiti v avgustu 1936 . . .............................. 70 B. Privatni izpiti v juniju 1937 ...................................... 71 XI. Statistika.............................................................73 1. Številčno stanje učencev............................................73 2. Statistika ocenjenih učencev na koncu šolskega leta 1936/37 .... 73 3. Statistika učencev po uspehu..........................................74 XII. Oznanilo za šolsko leto I937/3S...........................................75 , ■ '