Umetnost in vzgoja. Pi§e prof. Fr. Suher. (Dalje.) V. Pota k mnetnosti za Uudstvo. Brez dvoma ima našo bodočnost šola v roki. Tu so korenine našega narodovega drevesa. Tu se jim mora prilivati, da bode drevo rodilo. Šo!a pa vsega ne more storiti, če javnost njenih teženj ne podpira. Umetnost je last vseh slojev državne družbe. Rekli smo, da ni za vsako družbo vsaka umetnost. Ootovo pa je, da je za vsako družbo ena umetnost in to je domača, bodisi tedaj narodna ali vznikla iz naroda, ali pa tuja umetnost na starih nasih domačih tleh. To umetnost bi moral vsakdo najprej spoznati in se zanjo zanimati. Istotako bi moral vsak ceniti lepote v domačem kraju in jih primeroo upoštevati. Prirediti bi se morala v dosego teh namenov poljudna predavanja in poljudna razgovarjanja o domačih umetninati, kafcor nam je dal zgled Lichtwarck v Hamburgu. Ce je pri takrh prireditvah, ki bi se lahko vršile ob nedeljah in praznikih, še tako malo udeležencev, kaj dene to? Ce v vsaki župnijji vzgtfjimo enega gorečega čestilca umetnosti in domačih umetnin, — par ljudi ki imajo za nje zdrav razum — in še nekaj ljudi, ki vsaj ne nasprotujejo in ne hodijo slepi mimo njih, smo svoj namen dosegli. In to se bode zgodilo! Kaj ima naše Ijudstvo zmisla za lepoto! Ni lepšega nego gorenjska hiša s cvetočimi nagelčki, ki vise v dolgih girlandah nizdol po belem zidu. Cvetje v hiši, cvetje na vrtu, cvetje na klobuku mladenčevem in na nedrijah brhke kmetice je kras, s katerim se iponaša vse, kar hoče •biti naše. Le treba je še ta okus podpirati, okus krasočutja razvijati na vse strani! Olejmo, da pTidobimo vsakega papoinoma za to lepo stvar. Iskra, ki se je vžgala, tli v ljudstvu dalje, Če tudi morda tu pa tam ali pa češče p.od pepelom vsakdanjih skrbi. Rodila bode svoj plamen v doglednem času na pravem mestu. Umetnine borao torej motrili! Snov v opazovanju domačih umetnin se lahko hčrpa. Drug podavatelj bode odkril druge strani, druge lepote, druge zanimivosti. Ljudje sami bodo kazali, kar je lepega, česar jim ie treba. Od umetnosti bomo prešli na lepoto narave, od zgodovlne k naravntm pojavom. Lepoto domačih znamenitosti in pokrajin pa bomo šele tedaj vedeli prav ceniti, ko bomo videli tudi v tujlnt kai sllčnega. Ce bo torej Ie mogoče, bomo priredili umetniška potovanja z nekaterimi, ki se za to posebno zanimajo. Ko se vrnejo domov, bodo šele vedeli, kako smejo upoštevati svojo domovino. Kdor ve. kako tujci hvalijo Švico, Tirole, Somograško, Italijo, pa gre gledat krasote teh krajev, bo vzradoščen vzkliknil: »Lepo je to! Pa naše gore so tudi lepe!« Ko bode videl Dalmatinec tirensko obal in napelsko Pasjo in Modro jamo, bode z zadoščenjem šele hvalil lepote enakdh pojavov ob domači dalmatinski obali. Ko bo videl Slovenec kako na Bavarskem na vaseh in drugod kitijo doraove in y velikih mestih ulice s cvetjem, bo posvetil gojenju cvetic doma še večjo pozornost. Ni pa samo opazovanje umetnin, česar nam je treba. V vseh časih je zajemala umetnost iz narave. Ce hočemo umetnost razumeti in torej uživati, moramo pač prej poznati naravo. Spoznavanje narave v našo svrbo pa ni naloga naravoslovnega pouka, ampak če hočemo umeti umetnost, moramo opazovati naravo z umetniškega stališča. To je pa stvar risanja, modeliranja in umetniškega pouka, ki mora biti v ipopolnem stiku z ročnostmi, ki so podlaga umetniškega tvarjanja. (A podpirati mcra estetsko vzgojo ves pouk v vsaki šoli.) Ce pa narišeš, naslikaš, modeliraš ali izrežeš le list v jesenskih barvah, metulja, ptiča. — videl boš, da sicer ni lahko umeli, v kakem razmerju stojita narava in upodabljajoča umetnost. Če pa se odločiš, da bi rešil višje naloge in hočeš n. pr. uipodabljati pokrajino, človeka, ali ako hočeš ustvariti le preprost okrasek, čutil boš šele, kake težkoče je premagati vsakomur, ki se hoče povzpeti na višek umetniškega delovanja. Spoznal boš, da se narava ne da posneraati slepo in da ni dosti sama ročnost, ki pride tu v poštev, ampak je treba dosti duha, ki stopi na torišče, da izvrši tista odmišljaRja, ki so potrebna, da zadenemo bistvo, in da zopet napravi sintezo. Vsega tega je Ireba, da prihaja iz rok in stopi pred oči le prav zmerno estetičnemu okusu ustrezajoč tvor. — Zato je treba, da se seznanirno saj s početki umetniškega delovanja, če hočemo vsak uraotvor uživati. Ker igra v umetnosti človeško telo toliko važnost. seznanitl se moramo vsaj približno s človeškim telesom, da vemo, v čem ofostoji njegova lepota. Ki tako lahko to! Zlasti neoblečenega človeka ne bomo umeli, če nimamo niti pojma o anatomiji. Brez vsega tega znanja videli bonio pač le nagoto, ne pa lepote y njej. Zlasti nekaterih umetnikov, ki poiagajo velitoo važnost na anatomijo, izrazito upodabljanje vseh mišic na človeškem telesu. brez tega znanja ne moremo umeti. Pa tudi obleke ne moremo prav upoštevati in ne načina, kako se človek oblači, če ne poznamo draperije in življenja, ki se pojavlja v njenih gubah. (Seveda velja vse to le za izobražetica. Uuietnosti vsake vrste pa je toliko, da vsakdc najde svojemu okusu in svoji izobrazbi primerni umotvor, ki ga ume hi čegar se torej more veseHti). Potem bi bilo treba zibrati umetniško gradivio domovine, ga opisati pravilno in predočiti v podobah tako. da vzbude te podobe želje po motrenju izvirnikov. Iz tega gradiva ipa bi bilo treba šele izbrati, kar je za poedine slučaje potrebnega. To ibi bila učna sUka raznih stopen}. Zakaj imamo samo v iezikih antologije (gvetnike), za umetniški pouk pa ie nimamo? Bilo bi je istotako treba! Dali bi jo v roke najprej učiteljju, potem šele učencu, >kadar bomo v tej smeri kulturnega defovanja napredovalr. — In če je potrebno, da izda Mohorjeva družba novo »Staretovo občno zgodovino«, — in seveda je potrebno, bi bilo baš tako potrebno, da: b'i. se izdala »zgodovina umetnin in umetniškega delovanja na Slovenskem ali v Jugoslaviji sploh. Zakaj trohne naši umotvori v cerkvah neopazovafti, nemotreni, zakaj rnorajo spati pozabljfeni' naši umetniki v tesnih grobovih brez dostojnih spomenikov na pofeopališčih in v literaturi? Ce se danes piše mtiogo o strankarskih shodih, zakaj bi se v dnevnfkih ne poročalo o ipodavanjih v upodabijajoči umetnosti in bi se na ta načiri ne vzbujalo zanimanje za njo. Kakor se piše 0 gledaliških predstavah. tako bi se naj prinašala porocila o podavanjih upodabljajoče umetnosti. — Pa naši kritiki je tudi treba kritike. Tudi njej treba šole. Začeiek o umetniikem poročanju se je že itak storil. Treba bi bilo le še vztrajnega nadaljevanja in gos-tejših priredjjtev, kakor se vrše dati^ in kolikor megoče na licu mesta. V drugo vrsto umetniških prireditev spadajo šele muzejske zbirke: praz-godovinski artefekti, arheloški predmeti, umetnine, umetna obrt, poseti teh zbirk in podavanja v njih. — Pa tudi tu bi bUo bolie, da bi motrili manj tunetnin, pa tiste z razurnom in neskaljenim užitkom. V miizejih in sličnih zbirkah naj bi vsaj rocni katalogi z razlagami skrbeli za to, da bi narod mogel to, kar naj gleda, tudi umeti in uživati. Tudi nam je treba našega Baedekerja. Tu sem šele spadajo umetniške razstave. Pač naj bi prinašale v pi"vi vrsti domačo timetnost, domaoo sliko, domači kip, reljef, domačo uinetno obrt. Pa že zaradi tega ne morejo izključevati, kar je novega, ker hočemo napredovati. Šele razlika ali kontrast med novim in starim dvigne vsakega pravo vrednost in irrae^ vanje. Vsak pojem se pojasni šele s protislavjem v razmerju s sorodnim ali nasprotnim, tako tudi pojem modrne in stare umetnosti. Kar je v razstavi, pa bi se mdralo na vsak način pojasniti, bodisi staro ali novo. Treba je. da se pride uimevanju gledalca naproti. Kdor razstave prireja, naj skrbi tudi za to, potem bodo šele dosegle svoi namen. Nihče ne more pričakoA^ati od navadnega opaziovalca, da bi se divil kubinizmu in eksimpresionizmu. Pa če bi umetnik v§aj z besedami stopil raz svoj vzvišeni piedestal in razodel svoj namen. ki ga boče doseči z umetnino, če bi vsaj kazal z nekaterimi gestami in blagovotjnimi podatki, da ljubi narod in hoče, naj bi ga razumel, bi mu bilo marsikatero razočaranje prihranjeno. Preveč je zahtevano, da bi se mogel človek, ki rnu sicer ni umetnost deveta briga, a ki živi v potu sviojega obraza bodisi od fizičnega ali duševnega dela, vmisliti y umetnikove ideje. Le diletant v umetnosti se more vsaj deloma zanimati za najskrajnejše pojave v tej stroki. Vsak pa to ne more ibiti ne v leposlovju, ne v slikarstvu in v glasbi. Zato nismo iznenadeni, če reče kdo: >Tega pisatelja moreš le umeti, če si pijan; kajti pisal je svoje delo v pijanosti.« Naši umetniki se včasih oddaljujejo predaleč od pojmovanja umetnosti, kakor si jo predstavlja narod. Zato bi morali i v literaturi i v upodabljajoči umetnosti narod k sebi pritegniti z ljubeznivim razlaganiem svoje umetnosti tako. da bi imel vsak nekaj od nje. Drugače umetnost ne bo vzgojno sredstvo, kar bi t?a morala biti. Naša mladina sicer obožuje umetnike in umotvore, pa to stori bolj zato, ker sluti nekaj božanskega v vsebini, pa ne ume, ker upa, pa nima pojmov o tem, česar upa. Jasnost pa je potrebna v vsem. tudi na poii k umetnosti. Še pri najboljsi volji in trudu do sporazumjenja med umetniki in narodom, bode ostalc mnogo nejasnega, ker končne abstrakcije pojmi/v ne more izvršiti v svoiem duhu nihče nego pravi umetnik. Ko bi se kazai umetniški materijal. bi se torej moralo tudi predavati. govoriti, popolniti z besedo. kar nevešči ne vidi v umotvoru, pa bi moral videti — LJmetniki tega ne odobvavajo po vsem, ampak hočejo, da bi se ljudstyo nemoteno vgljabljalo v umotvore in jih uživalo po svoje brez vsakega vpliva. — A vsakdanja izkušnja govori drugače. Ljudje zapuščajo nekatere razstave popolnorna nezadovoljn';. Pri nekaterih ljudeh se kaže ta nezac.)\olji!ost, da so tihi in se skromno odpovedo s samozatajevanjem vsak'. kritiki. Diugj majajo z glavo, tretji stiskajo U3inice.,_n zobe. Zopet drufci se smejejo :n _M_a_o šale, zabavljajo in dajejo duska svoii aezadovoljnosti z raznimi manj a^u^olj zasoljenimi lzrazi in dovtipl. ¦¦}.]!,.¦' (Dal.e nih.)