OBISK PRI UČITEUU DRUGOŠOLČKOV NA OŠ KETTEJA IN MURNA
NAŠ TOVARIŠ
Franri Zoifco |e ede« redkih ¦čHdjev, Id so seodločiliza delo v odeiku podU^iuicgi MrHqa. Od febraafja ietas je zaposlea na OŠ Ketteja n Mnnu. Za seboj ian pribino *ve leti oalc-Ijevaaja, čeprav še nima dplMK prednetBega ¦dtelja, kajti štiMfija slovcri&M in srMraSčne n Pedagošlri akademiji še ni dokoneal, saf se |e naj odiodl šde potea, k« Je ie imcl za seboj tcgovsko in sreda}»kwDeKialiio šolo. A peUc učitdjs. ga je vescffl že od Mkdaj.
Nekateri menijo, da je za uspešno delo z ačenci, še zlasti s listimi v nižjih razredih, potrebno predvsem precej potrpežljivosti, pa seveda tudi delovmh izkušenj. Franci Zorkopa jc še mlad. Rodil se jc leta 1954 v Rtičfli pri Breži-cah na Štajerskem. Njegove de-lovne izkušn je so še skromne, ima pa veselje do dela z otroki, razu-mevanje za njihov svet. Ne usmerja jih le pri učenju, teraveč tudi pri igrj, kajti učenci ga vedno povabijo, naj si jino- pridniži.
Ko sem stopila v učilnico 2.a razreda, se je dvaindvajset parov otroških oči zasvetilo v pričako-vanju. »Tovarišica,« je vprašal neki deček, »ste pnnesli s sebo blok in svinčnik, da boste zaptsal vse, karvam bopovedal naš tova-riš?« To, da sem prinesla foto-grafski aparat, so opazili že prej. Kljub temu. da je bila ura že tri popoldne -~ torej čas, ko se konča podaljšano bivanje v šoli in se otroci odpravljajo domov — niso bili prav nič nestipni. Zato, da bi bili na sliki skupaj s tftvari-šem, so bili prav vsi pripravljeni brati in reševati še tako zapletene naloge.
' Medalj, zaradi katerih sem pravzaprav obiskala Franrija Zorka, sprva nisem opazila nik-jer. Bile so namreč spravljene v omari, kajti če bi bili otroci z njimi nagrajeni vsak dan, ne bi imele več vzgojnega pomena. Tiste dneve pa, ko so učenci ne-mirni in premalo sodelujejo pri učenju, vzame tovariš medalje in jih obesi na tablo. Potem učenje ni več prisila, neprijetna zadeva, marveč postane tekmovanje: kdo zna bol je, kdo zna veL? Tistemu, ki je najboljši, obesi tovariš me-daljo okoli vratu.
Kako se pcavzaprav prišti na to mise\, da ste začcti otrokom po-deljevati medalje?
To je bilo še tistikrat, ko sem učil na šoli vČrnučah. Neki deček je pri pouku slovenščine braitako dobro, da sem mu rekel »Ti si se pa res potrudil. Zaslužil bi meda-ljo.« In odgovoril mi je: »Pa mi jo dajte!« Ko sem potem doma ra-zmišljal otem, sem si rekel: zakaj mu je ne bi dal?! Vzel sem trši papir, izrezal krog s premerom pet centimetrov, napisl nanj: me-dalja za branje, prilepil še zlal trak in privezal vrvico. Navduše-nje v razredu je bilo tako veliko, da sem kasneje napravil zlate, srebrne in bronaste medalje za vse predmete.                      ____
Kdaj pa sipčeneczasluži meda-Ijo?
Redkokdaj, ka)ti zanjo se je res treba izkazati. Dobi pa jo le začasno, samo toliko, da jo lahko nese pokazat domov, nato pa jo vrne. Na list, ki ves čas visi v ra-zredu, pa označimo, kdo in zakaj je medaljo dobil. lmamo pa tudi medalje, na katerih je črna pika. Te malokrat »podeljujemo«. Sicer pa dobiti tako medaljo še ni najhuje, saj učencu dovolimo', da jo spravi v torbo ali skrije v žep in tako nihče ne ve zanjo, pa tudi doma je ni treba pokazati. Naj-huje pa je, če narišem črno piko na list, ki je obešen na steni. To piko seveda vidi vsak, ki pride v razred.
Pred nedavnim sem nekje pre-brala, da je za šolarja, ki obiskuje nižje razrede osnovne šole, dovolj ura učenja na dan. Vi pa imate dve šolski nri namenjeni pisanju domačih nalog in ulrjevanju učne
saovi. Kaj amBte vi o tem?
Menim, da bi morale biti oče-nju v varstvu namen jene tri šolske ure. Otroci bi se morali tu res naučiti vsega. Za marsikoga pa to ni dovoi j. Zato poskušam, da.si to žnanje pridobi)0 tudi na kak zanje zanimivejši način. Večkrat
imamo nekakšna kviz tekmova-nja. Učencem, razdeljenim v tri skupine, zastavim vprašanja, po-vezana seveda z učno snovjo. Včasih jih na koncu vprašam: Ali veste, kateri predmet ste se zda jle učili? Presenečeni ugotovijo, da je bilo to na primer spoznavanje natave in dnižbe.
NičfenteeiBzapkaUoteni,da tovtris Frand enkral mesečno pelje svoj rwred na ogied Slmske predstave v kiiHt.Mojca, 4a pope-stri odnore med posamezmmi ¦čnimi unini s pripov«dovanjem vseUoc fihnov, kar iolafp nadvsc radi posla&i}o, d> je t domačem kiajs tajrik krajevae skupoo-sti... Skodm,da takih tovarKev in tovarific, kot je Frand Zorko, ni vei tedi v mHia)jnj«n »olanju. Tako bi otrod, ki se pred vsto-pom v prvi nzred tako veselijo iAie, radi zahajaK vanjo vsa leta svojega šohnja.
Besedilo in slika: DARJA JUVAN