Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 31 Jstanovitelji: obč. konference SZDL J^JjJj*. Kranj, Radovljica, Sk. Loka Tržič i^ja cp Gorenjski tisk ^""»J- Glavni urednik Anton Mlklavčlč ~" Odgovorni urednik Albin Učakar jll a silo socialistične zveze delovnega ljudstva kranj, sreda, 21. 4. 1971 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, In sicer ob sredab In sobotah za gorenjsko ^ a Proizvodna hala v LTH je že zgrajena. Konec meseca bo začel obratovati prvi trak za ntažo sadilnih vitrin. Ob) — Foto: F. Perdan V ponedeljek so se v Gorenjski predilnici v Škofji Loki zbrali predstavniki dvanajstih delovnih organizacij tekstilne stroke iz Domžal, Kamnika, Ljubljane, Kranja in škofje Loke. Obravnavali so 5. delovni osnutek splošnega družbenega sporazuma. Menili so, da je tekstilna industrija pri nas v posebnem položaju in da morajo to upoštevati tudi gospodarska zbornica, izvršni svet in zveza sindikatov. K predlogu so dali več pripomb: V tekstilni industriji je težko upoštevati le formalne kvalifikacije tkalk in predilk. Večina pridejo v kolektiv nekvalificirane in se na delovnem mestu priučijo. Kolektiv jim po določenem času prizna kvalifikacijo. Ker ni vajenskih šol za te poklice, so tekstilci menili, da je v splošnem sporazumu treba Nova proizvodna hala v LTH začetki loških tovarn blatnikov segajo v prva povoj-na leta, ko so v nekdanji tekstilni tovarni v Vincarjih Za£eli izdelovati elektromotor-3e- Z združitvijo s Strojnimi tovarnami, ki so se razvile iz blv§c Schneitcrjcvc delavnice 7" ta Jc že pred vojno izdelala ■ k hladil nih naprav — ki -e "j°bil0 Podjetje kader, v°đnin i, Spodbudo za proiz" naprav. Nji- hov J° hIadilnih bolj npr°vlzv°dnja je vedno t>olnoJ*rasčaIa in končno potijo 2 1Zpodrir>ila proizvod- romotorjev. Da bi Mini ca kav lahko v kar največji meri izkoriščali nove dosežke na področju hladilne tehnike, so leta 1962 ustanovili Zavod za hladilno tehniko, ki je še danes edina tovrstna ustanova pri nas. LTH so v letu 1962—1963 zgradile nove proizvodne prostore in upravno stavbo na Trati. Od tedaj so vlagali le v modernizacijo strojnega parka in sodobnejšo tehnologijo ter v tržišče. V zadnjem času pa so zmogljivosti do kraja izkoriščene in na povečanje proizvodnje lahko računajo le z razširitvijo in modernizacijo prostorov. S pripravami so začeli v začetku leta 1969. Mednje sodi tudi izdelava srednjeročnega plana proizvodnje in njena usmeritev. Tehnološke postopke nove proizvodnje so programirali in izdelali strokovnjaki LTH. Gradbene načrte pa Projekt — Metal Ljubljana. Novo proizvodno halo so začeli graditi avgusta lani. V začetku aprila je bila pod streho. Konec meseca bo že steklo delo na traku za montažo hladilnih vitrin. V teh dneh se je tudi pričela končna montaža lakirnice, ki bo končana junija. Do konca maja bodo uredili tudi obrat Rekorden obisk in poslovni uspeh V Kranju so v ponedeljek zvečer zaprli X. jubilejni spomladanski sejem, ki je bil letos prvič razen delavskega doma tudi na novi lokaciji v Savskem logu. Po nepopolnih podatkih si je sejem od 10. do 19. aprila ogledalo prek 73 tisoč obiskovalcev, razstavljavci pa so zabeležili prek 2,2 milijarde starih dinarjev prometa. Letošnji spomladanski sejem si je v primerjavi z lanskim ogledalo okrog 13 tisoč obiskovalcev več, poslovni uspeh pa je trikrat večji od lanskega. Na sejmu, kjer je bil letos poudarek na kmetijski mehanizaciji, so prodali veliko traktorjev in kosilnic, pa tudi pohištva in drugih izdelkov. A. Ž. Posvetovanje tekstilcev upoštevati tudi kvalifikacije, ki jih zaposlenim prizna kolektiv. Druga pripomba je bila glede osebnih dohodkov, te so sindikati že pred letom zagovarjali najnižji osebni dohodek 800 din, moramo ob vseh podražitvah vzeti kot najnižji osebni dohodek po sporazumu vsaj 950 din. Premalo se tudi upoštevajo delovni pogoji. Tekstilna industrija ima delo organizirano v treh ali celo štirih izmenah. Delavkam oziroma delavcem, ki delajo ponoči, je treba dati več kot le 12,5 H dodatka osebnega dohodka. Tekstilci so predlagali, da bi se ta dodatek gibal do 50 odstotkov poprečnega osebnega dohodka. L. B. Lanski izvoz Save Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj je lani izvozila za prek 2,2 milijona dolarjev izdelkov. V okviru poslovne« ga sodelovanja s Sempe ritom Sava proizvaja tudi gume za nemško avtomobilsko industrijo. Premalo inštruktorjev Pri AMD škof j a Loka j a že dalj časa opaziti pomanjkanje inštruktorjev za učenje voznikov. Kandidati, ki se jih vsak teden prijavi veliko, morajo na ure voženj čakati zelo dolgo. Zanimivo je, da je vozil za učenje dovolj, le inštruktorjev primanjkuje. -is Stanovanjski blok v Žireh V Žireh bodo letos začeli graditi stanovanjski blok za potrebe tovarne ALpLna. Namenjen bo upokojencem in tudi drugim občanom. Po predvidevanjih naj bi novi blok sprejel prve stanovalce avgusta prihodnje leto. ....... Il za predelovanje pločevine, do konca julija pa še skladišče in obratne prostore. Zgradili bodo tudi pomožne objekte in naprave: Kotlarno za ogrevanje prostorov in potrebe tehnologije, trafo in kompre-sorsko postajo, razstruplje-valnico zraka v lakirnici in eluksirnici ter gasilsko shrambo. Nato bodo v stari proizvodni hali uredili obrat obdelave, ki ga bodo preselili iz obrata v Vincarjih. Delo mora biti končano do konca leta 1971. Leta 1972 bo obnovljen obrat v Vincarjih. Tam bo livarna za vlivanje s tlačnimi stroji in orodjarna ter vzdrževalne službe. Nazadnje bodo uredili še objekte družbenega standarda, prostore za upravo in pomožne službe ter okolico tovarne. Nova proizvodna hala z instalacijami bo veljala LTH prek milijardo starih din. LTH so denar za to investicijo v glavnem dale same. Lani so LTH izdelale za 127,000.000 din izdelkov. Letos računajo, da bodo ob vključevanju novih zmogljivosti izdelali za 178,000.000 din izdelkov, leta 1975 pa že za 378,000.000 din. L. Bogataj JESENICE # V ponedeljek, 19. aprila, so se na Jesenicah zaključile )svne razprave o ustavnih spremembah. O ustavnih dopolnilih so kot zadnji razpravljali zaposleni v gradbeništvu, industriji, prometu in obrti ter občani v Žirovnici in Mojstrani. D. S. # V soboto, 17. aprila, je bila v socialnem zavodu dr. Franceta Berglja na Jesenicah manjša slovesnost, ki so se je »deležih družbenopolitični delavci jeseniške občine in gostje Iz ostalih gorenjskih občin. Predsednik jeseniške občine je odprl novo stanovanjsko stavbo poleg zavoda. Gradnja nove stavbe je veljala 2 milijona din, od tega je milijon dinarjev prispeval stanovanjski sklad Društva upokojencev jeseniške občine, del denarja za gradnjo pa občinska skupščina iz Tržiča, ki je pred nedavnim ukinila ta zavod. Nova stavba zavoda dr. Franceta Berglja je velika prido bitev za vse gorenjske občine, saj so v tem zavodu oskrbovanci iz vseh krajev Gorenjske. D. S. # V petek, 23. aprila, bo v gledališču Tone čufar na Jesenicah velika revija pevskih zborov pod naslovom Srečanje z našimi zbori. Nastopilo bo 12 pevskih zborov z več kot 600 pevci. Prireditev bo v počastitev 30 letnice OF in 30-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Ob tej kulturni manifestaciji pa bodo podelili tudi letošnia občinska priznanja OF. D. S. # V ponedeljek, 19. aprila, je bila v delavskem domu na Javorniku seja odbora DPM, na kateri so se menili predvsem o oblikah dela za poživitev te mladinske organizacije. Dogovorili so se, da bodo morali pritegniti k delu predvsem mladino iz Koroške Bele in Blejske Dobrave. D. S. # V torek, 20. aprila, je bila v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah ustanovna skupščina kulturne skupnosti na Jesenicah. D. S. KAMNIK # V ponedeljek so se sestali delegati ustanovne skupščine temeljne kulturne skupnosti. Sprejeli so statut temeljne kulturne skupnosti. Skupnost bo letos imela skoraj 700 tisoč dinarjev za financiranje kulturno prosvetne dejavnosti v občini. Na seji skupščine so izvolili tudi izvršni odbor, za predsednika pa kustosa kamniškega muzeja Mirana Zupančiča. KRANJ 0 Občinski sindikalni svet je ta teden pripravil za predsednike sindikalnih organizacij in za tajnike večjih sindikalnih organizacij v občini dvodnevne seminarje. Na njih razpravljajo o letošnji ekonomski politiki v občini in širšem okviru, o položaju posameznih industrijskih panog, ustavnih spremembah, samoupravnih dogovorih in drugih organizacijskih vprašanjih. V ponedeljek in včeraj je bil seminar za vodstva s področja industrije, kmetijstva in gradbeništva, danes in jutri bo seminar za vodstva s področja storitvenih dejavnosti, prometa in zvez, v petek in soboto dopoldne pa za predsednike sindikalnih organizacij s področja družbenih dejavnosti. Seminarji so v hotelu Jelovica na Bledu. A. ž. BADOVUJCA 4Jk Občinski sindikalni svet bo v petek pripravil v Mladinskem domu v Bohinju enodnevni seminar za občinski sindikalni politični aktiv. Na seminarju bodo razpravljali o družbenem dogovarjanju za samoupravno sporazumevanje (merila za usmerjanje delitve dohodka in osebnega dohodka) in družbenoekonomske spremembe v ustavi. © Jutri popoldne se bo na peti redni seji sestala občinska konferenca socialistične zveze, na kateri bodo med drugim obravnavali predlog organizacijskih sprememb občinske kon ference in potrdili predlog žirije za podelitev občinskih priznanj osvobodilne fronte. A. 2. • Osrednja slovenska proslava v počastitev 30. obletnice ustanovitve OF bo 27. aprila v Ljubljani. Škofjeloške družbene organizacije so že poslale vabila za proslavo vsem prvoborcem škofjeloškega območja. Zanje bodo organizirali tudi prevoz. -Ib • V petek popoldne se bo v Skofji Loki sestala občinska konferenca SZDL. Najprej bodo govorili o družbeni samozaščiti. Sledil bo svečani del seje, ko bodo podelili občinska priznanja OF. Za aktivno družbenopolitično delo na terenu jih bo prejdo šest občanov. -Ib TRŽIČ • Pretekli četrtek in petek so se zbrali na seminarju v Bohinju predsedniki oziroma tajniki osnovnih sindikalnih organizacij iz tržiške občine. Delavska univerza je zanje organizirala v Mladinskem domu krajšo obliko družbenopolitičnega izobraževanja širokega spektra: družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je bilo na programu prvega dne, medtem ko so v petek spregovorili o predvidenih ustavnih spremembah, o vlogi sindikalne organizacije in o načrtu razvoja tržiške občine. Od 31 osnovnih sindikalnih organizacij je poslalo na seminar svoje predstavnike 25, kar je lepa udeležba. Večino tem so obravnavali domači predavatelji na solidni strokovni višini kar je obetavno tudi s te strani, saj so v Tržiču sicer večkrat v zadregi prav s kadri za vodenje družbenopolitičnih razprav. -ok • Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze Tržič se je pretekli četrtek prvič sestal v novi sestavi. Obravnavali so kadrovska vprašanja, pretehtali program praznovanj ob 30-letnici OF in si začrtali kratkoročni načrt dela. Vsak od 11 članov izvršnega odbora je prevzel nalogo, da bo v stalnih stikih z enim izmed krajevnih odborov in tako rekoč njegov zastopnik v izvršnem odboru. Imenovali so tudi člane koordinacijskega odbora za splošni ljudski odpor in komisije za verska vprašanja, medtem ko bodo člane ostalih komisij pri socialistični zvezi izbrali na prihodnji seji. Iz vsake krajevne organizacije bodo povabili na centralno proslavo ob 30-letnici osvobodilne fronte v Ljubljani do 10-člansko delegacijo. Poleg aktualnih tekočih nalog, ki jih narekuje koledar, se bo izvršni odbor SZDL posvetil predvsem evidentiranju kadrov in družbenopolitičnem izobraževanju lc-teh. Pomemben se nam zdi sklep o dogovoru in sinhronizaciji o nadaljnjem tovrstnem izobraževanju v občini med vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, ker je eden izmed vzrokov za slabše uspehe na tem področju prav gotovo tudi klicanje ljudi na več krajev, kjer se obravnava identična problematika. Po zaključku javnih razprav o ustavnih spremembah bodo sklicali družbenopolitični zbor, na katerega nameravajo povabiti tudi predsednika republiške konference Janeza Vipotnika. Na seji so člani sprožili še dvoje vprašanj: kje so v Tržiču glede ustanovitve kulturne skupnosti in kaj zdaj z akcijo popisa ostarelih občanov — popis je bil končan februarja, pristojni upravni organ pa analize, ki bi bila za začetek dela nujna, še m opravil. -ok Aerodrom Ljubljana-Pula GPE hotel letališče vabi k sodelovanju nove sodelavce: 2 KV natakarja(-ici) 2 KV kuharja(-ici) 5 priložnostnih delavcev za strežbo in kuhinjo Prijave sprejema tajništvo podjetja Aerodrom Ljubljana Pula Kranj, p.p. 33 do zasedbe delovnih mest. Tovarna obutve Peko Tržič ponovno objavlja licitacijo za prodajo nepremičnin obrata Cvekame v Ret-njah št. 40, pripisanih k vložbi št. 432, k. o. Križe • zemljišče pare. št. 399/2, k. o. Križe # gradbeni objekti O hidroelektrarna Izklicna cena je 292.012 dinarjev. Za pravico udeležbe na licitaciji je potrebno predhodno vplačati 5 % varščino od izklicne cene na tekoči račun št. 5152-1-838 z gotovino pri blagajni podjetja ali z bariranim čekom. Licitacija bo 5. maja 1971 v Tovarni obutve Peko Tržič ob 10. uri za družbeni sektor in ob 12. uri za zasebni sektor. Podrobnejše informacije dobite v Tovarni obutve Peko Tržič. Po zborih volivcev V soboto, 17. aprila, je bil v sejni dvorani skupščine občine Skofja Loka seminar za predsednike in tajnike krajevnih organizacij SZDL. O delu organizacije SZDL, njenei« pomenu ter o dolžnostih i/? ciljih krajevnih organizacij SZDL je govoril sekretar republiške konference SZDL Vlado Bežni k. Istočasno pa je predsednik skupščine občine vodil posvetovanje predsednikov krajec nih skupnosti. Govorili so 0 minulih zborih volivcev. UgO; tovili so, da so vsi zbod uspeli. Predloge in pripombe na predlog proračuna občine za loto 1971 je proučila slu* ba za proračun in jih bo Pj sredovala občinski skupščin1. Največ pripomb je bilj> glede denarja, namenjeni za delo krajevnih skup"0*;!!' Na osnutek osnovnih značilnosti družbenoekonomski, razvoja občine za leto 1971 P bilo pripomb, razen na V°]ch kjer so menili, da je prema'0 poudarjen pospešen razv°J gospodarstva v Poljanski dolini. S poročilom o shira«* sredstev in gradnjo šolsk''1 prostorov so volivci v g'aV' nem soglašali. Predlog za V0" daljšanje plačevanja san1*e[ V Selški dolini opredelitev J jasna, ker so obenem govon'1 tudi o uvedbi referen za gradnjo plavalnega baz«** Sel- Na zborih v Poljanah, ,ravUa" cih in Davči so razpr s3" tudi o uvedbi krajevnega moprispevka za ureditev gradnjo komunalnih obJ1-tov. V kmečkih predelih jc bil* živahnejša razprava o da*** od zasebnega kmetijstva & Prispevkih za zdravstveno P varovanje kmetov v letu »U Posebnih pripomb na P0^ čano stopnjo prispevka zdravstveno zavarovanje kljub temu ni bilo. Popoldan so seminar & ' Ijevali skupno predsednik1 tajniki SZDL in predsed^. krajevnih skupnosti. NaJP so govorili o razvoju darstva v škofjeloški ol* Za tem je podpredsed zvezne skupščine dr.Mai'J^ Brecclj vodil razgovor ustavnih spremembah.^ ^ Zdravniki zapuščajo Slovenijo Nedavno je socialnozdravstveni zbor republiške skupščine obravnaval aktualna vprašanja politike v zdravstvu. Dr. Stanko Lajovec, namestnik republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo, je v republiški skupščini poudaril, da v svetu presojajo razvitost zdravstvene službe zlasti po številu zdravstvenih delavcev na število prebivalstva. Pri nas so potrebe in možnosti, da se vključi v zdravstveno varstvo še več zdravstvenih delavcev, vendar je v zadnjem času priliv novih zdravstvenih delavcev premajhen. Medicinska fakulteta nima ustreznih rezerv, da bi povečala vpis. Ozko grlo Predstavljajo neustrezni prostori in oprema ter premajhno število univerzitetnih učiteljev. Vznemirljivo je dejstvo, da se več kot tretjina zdravnikov in zobozdravnikov po končanem študiju ne zaposli v Sloveniji. Dr. Jože Marolt je v republiški skupščini dejal, da °i morali v prihodnjem petletnem obdobju zagotoviti kadrovske in materialne pogoje, da bi en zdravnik splošne medicine skrbel za 2000 prebivalcev. J. V. Gradnja šol v radovljiški občini Veliko nagradno žrebanje Žrebanje bo v Škofji Loki 18. avgusta GORENJSKE KREDITNE BANKE Za vlagatelje, ki do 31.7.1971 vlože na hranilno knjižico ali devizni račun *■ 2000 din — vezano na eno leto 1000 din — vezano na dve leti obnovijo v navedenem času rok vezave Za vsak navedeni polog en žrebni listek Za večji polog več žrebnih listkov Prva nagrada AUSTIN 1300 hranilne vloge ob'estujemo: navadne 6 % ■ vezane nad 1 leto 7 % vezane nad 2,eti 7,5% 5 denarnih 5 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 49 denarnih nagrad po 2000 din nagrad po 1500 din nagrad po 1000 din nagrad po 800 din nagrad po 600 din nagrad po 400 din nagrad po 100 din Sredstva na deviznih računih obrestujemo: — navadna 5,5 % v devizah 0,5 % v dinarjih — vezana nad 1 leto 7,5 % v devizah Sredi minulega meseca se je sestal upravni odbor sklada za financiranje in gradnjo šol v radovljiški občini. Razpravljal je o uresničevanju začrtanega programa gradnje šol in o možnostih za gradnjo predvidenih šolskih objektov v občini. S prispevkom so namreč 1967. leta program podprle delovne organizacije in občani v občini, ki so se na referendumu odločili, da bodo sredstva prispevali do 1974. leta. Takratni investicijski program je predvideval, da bo gradnja objektov veljala nekaj nad 2 milijardi starih dinarjev. Od začrtanega programa sta bili za zdaj v občini končani dve šoli: v Lipnici in v Lescah; slednja še nima telovadnice. In kako je z gradnjo drugih objektov oziroma šol v občini? Najprej je treba povedati, da so sredstva za gradnjo šol dotekala in še vedno dotekajo normalno. Investitor — občinska skupščina — zbrana sredstva tudi redno vlaga v Gorenjsko kreditno banko. Prav zaradi vložitve sredstev v banko so lahko z gradnjo Šol tudi pohiteli. Tako so pogodbeni roki za dokončanje posameznih šolskih objektov v občini naslednji: Telovadnica pri osnovni šoli v Lescah mora biti končana do 31. maja letos, osnovna šola na Bledu in osnovna šola v Radovljici do 1. septembra letos in osnovna šola v Bohinjski Bistrici do 1. julija prihodnje leto. Pogodbe z izvajalci so podpisane in do trenutka, ko to poročamo, še nihče od izvajalcev ni zaprosil za podaljšanje roka. Sodeč torej po programu, pogodbah in dosedanjih delih (čeprav so izvajalci skoraj na vseh objektih v delnem zaostanku) gradnja normalno poteka. Žal pa se je zataknilo pri financiranju. Prvotni program je predvideval, da bo za gradnjo šol v Lipnici, Lescah, Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bi- Zaposlenost v Kamniški občini Gospodarske organizacije v občini Kamnik so imele 6929 delavcev, kar je za 364 več kot predlanskim. Največ novih delavcev se je zaposlilo v industriji, predvsem pa v Svitu (za 70 delavcev) in Stolu (za 69 delavcev). Med posameznimi delovnimi organizacijami so manj delavcev imele Rudnik kaolina črna (za 20 delavcev manj) in Sloga, kjer je bilo lani pet delavcev manj kot predlanskim. V kamniški industriji je zaposlenih 5508, v obrti 474, gradbeništvu 234, v trgovini 223 ljudi itn. J. V. strici potrebnih nekaj nad dve milijardi starih dinarjev. Zaradi podražitve materiala in povečanih stroškov nasploh, pa bo gradnja veliko dražja. Upravni odbor sklada je ugotovil, da se bo po programu zbiranja sredstev sicer nabralo okrog 3,4 milijarde starih dinarjev sredstev, kar pa bo še vedno okrog milijardo starih dinarjev premalo. Zato se je upravni odbor moral odločiti, da se v občini do pogodbenih rokov zgradijo vse predvidene šole, telovadnice pa le do tretje faze. Sklenili so tudi, da si bosta upravni odbor sklada in skupščina prizadevala in iskala možnosti, da bi po dograditvi do tretje faze (kar bo skupaj veljalo okrog 3,4 milijarde S din) čimprej usposobili tudi telovadnice. Ena od rešitev bi bila, da bi se z delovnimi organizacijami sporazumeli, da bi !e-te 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov zaposlenih odvajale nekaj dlje kot do 1974. leta. In kako je z gradnjo šole v Begunjah? Načrti za to šolo bodo v kratkem gotovi, urejeno pa je tudi glede zemljišča. Za gradnjo te šole bodo kmalu začeli iskati najugodnejšega izvajalca. Sredstva za gradnjo za zdaj še niso zagotovljena. Vseeno pa upravni odbor sklada upa, da bodo šolo v Begunjah začeli graditi še letos. A. Žalar Konec maja dokumentacija Veletrgovina živila Kranj si prizadeva, da bi že letos v Naklem začela graditi skladišče. Predvidevajo, da bodo do konca maja dobili vso potrebno dokumentacijo za gradnjo, takrat pa bodo tudi videli, kako bo s financiranjem. Direktor podjetja živila Ciril Ankerst nam je povedal, da bodo skladišča gradili v treh etapah. Najprej nameravajo zgra- diti okrog 6000 kvadratnih metrov skladiščnega prostora. Ocenjujejo, da bo celotna gradnja veljala okrog milijardo in pol starih dinarjev. Koliko sredstev bo za gradnjo lahko zagotovilo samo podjetje (brez posojila), pa bodo videli konec tega meseca, ko bo gotov srednjeročni program razvoja prodajne mreže. A. 2. Z republiške skupščine Prodaja družbenega stanovanjskega fonda - izjema Prodaja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini zahteva takojšnjo družbeno intervencijo. To je splošna ugotovitev delegatov občin, ki so nedavno v republiški skupščini razpravljali o osnutku zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. Po mnenju delegata iz Kranja bi morali v zakonu bolj zavarovati interes občine in ji omogočiti izvajanje urbanizacije in rekonstrukcije mest in naselij. Z zakonom je treba preprečiti prodajo stanovanjskega objekta ali stanovanja, ki je po urbanističnem programu predvideno za rušenje. Na ta način bi lahko preprečili razne špekulacije. V praksi se namreč dogaja, da občani, ki so vedno o vsem pravočasnb obveščeni, kupijo stare objekte, ki so predvideni za rušenje. V takšno staro hišo ali stanovanje hitro vložijo nova sredstva in s tem zavestno povečujejo vrednost takšnih objektov. Ko pride do rušenja takšnih stavb, morajo prizadeti (občina ali kakšno podjetje) vložiti precejšnja sredstva za odkup takih stavb. Da so nekateri s takšnimi Špekulacijami obogateli, nI nobenega dvoma. Do prodaje družbenih stanovanj naj bi prišlo le v primerih, ko to narekuje družbeni ekonomski interes; če gre torej za manjše stanovanjske hiše, starejše objekte in pa stanovanja v manjših hišicah, v katerih so stanovanja že pretežno individualna lastnina. Prodaja družbenega stanovanjskega fonda naj bi resnično postala le izjema. Ni si potrebno nadeti očala, da bi videli, kako so nekateri ljudje z dobrimi zvezami pri* šli z malo denarja do skoraj novih stanovanj. In kaj storiti s takšnimi večinoma znanimi špekulacijami? Ali bomo postavili piko na to, kar se je dogajalo včeraj, lani, predlanskim? Ali se nekateri ljudje res lahko izmuznejo mimo vseh obstoječih moralnih norm naše družbe? Razširitev pokopališča v Predosljah Dva uspeha prizadevnih trebijskih gasilcev: nov dom in gasilski avto. — Foto: F. Perdan Trebijski gasilci dobro delajo Trcbijsko gasilsko društvo v Poljanski dolini bo kmalu praznovalo 40-letnico obstoja. Lep jubilej, a vendar so morali gasilci v teh letih prestati marsikatero težko preizkušnjo. Leta 1964 jim je do tal pogorel gasilski dom. Kaj zdaj? Gasilci niso obupali. Zavihali so rokave in začeli graditi novega. Danes že stoji v vasi nova stavba, res še precej neobdelana, a če bodo gasilci še vnaprej tako prizadevni, bo kmalu dokončana. In ne le, da so zgradili nov dom, tudi gasilski avto so kupili. Predsednik društva Jože Oblak pripoveduje: »Kar na hitro smo se odločili za nakup avtomobila. Veste, imamo zelo raztresen teren in prej sploh nismo mogli hitro priti na kraj nesreče. Zdaj bo veliko bolje. Ljudje niso mogli verjeti, da imamo že avto. Veliko zahvalo smo dolžni občinski gasilski zvezi, ki nam je priskočila na pomoč in prispevala polovico sredstev. Kljub temu smo morali zbrati še kar precej denarja. Ker smo morali avto takoj plačati, nam je priskočil na pomoč neki domačin s posojilom. Tako nam je res šlo vse na roko. Moram reči, da so tudi ljudje zelo radi prispevali in so pokazali popolno razumevanje. Se upokojenci so kljub majhnim pokojninam priskočili na pomoč. Velikokrat je bilo težje za tiste, ki so akcijo izvajali, ker je bila to že druga akcija zbiranja denarja v lanskem letu. Naj povem še ceno za kombi — skupno z opremo okrog 47.000 N din.« Kako pa je z deli pri novem domu? »Denarja nam manjka. Stavba je res že pod streho jn tudi orodjarno imamo. Treba bo pa še veliko truda. Glavna ovira je denar. Že doslej je v dom vloženih okrog pet tisoč ur prostovoljnega dela. Upamo, da bomo lahko kmalu uredili dvorano. Ker ni bilo dvorane, je tudi kulturno umetniška dejavnost v Trebiji popolnoma zamrla. Cc bo dvarana, bomo tovrstno dejavnost skušali spet obuditi.« Pa z delom v društvu, ste zadovoljni? »Naše društvo ni v težavah, le denarja nam primanjkuje in pa seveda prostorov. Zdaj imamo okrog 90 članov, seveda pa bi bili lahko samo veseli, če bi se še pomnožilo. Zelo razveseljivo je, da je v drutvu veliko mladih. Imamo tudi svojo pionirsko desetino. Doslej se zaradi gradnje doma nismo udeleževali tekmovanj, v prihodnje pa imamo tudi te stvari v načrtu. Upamo, da nas bo zlasti dobro lahko zastopala pionir- ska desetina. Lahko bi bilo naše delo še bolj uspešno, če bi imeli dovolj kadrov,« je končal predsednik Jože Oblak. j. Govekar Pokopališče v Predosljah je že vrsto let premajhno. Že takoj po vojni se je čutila potreba po povečanju. Krajevni odbor je v ta namen že zbiral denar, ki so ga kasneje porabili v druge namene. Zaradi različnih vzrokov so namreč pokopališče le nekoliko preuredili, ne pa po večali. V zadnjih letih se je število prebivalcev v okolici Predoselj še močno povečalo. Zato je pokopališka uprava pri KS Predoslje—Britof sklenila, da je nujno treba izvesti akcijo za razširitev. Sklicala je zbore občanov po vaseh, da so lahko volivci povedali svoje mnenje. Zaradi obsežnega dela pri obnovi je pokopališka uprava predlagala KS, da določi gradbeni odbor, ki bo vodil gradnjo. Leta 1968 je bilo odkupljeno in prepisano zemljišče, na katerem bo novo pokopališče. Precejšnje težave so bile tudi z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem. Lansko leto, ko je bilo do voljenje končno izdano, je po kopališka uprava ponovno sklicala zbore občanov in jim prikazala potek razširitve, hkrati pa sporočila tudi obveze za vsakega občana. Pokopališče bodo namreč morali večinoma zgraditi z lastnim denarjem. Sklenjeno je bilo, da bo vsako gospodinjstvo prispevalo po 450 din v treh obrokih. Prvi obrok so že plačali, drugega pa bo pokopališka uprava pobrala aprila ali maja. Po drugem obroku bo zbranih 130.000 din, vsa dela — gradnja mrliške vežice, shrambe za orodje in ograje — ter zemljišče bodo po predračunih stala 240.000 din. Denar bodo prispevali prebivalci: Predoselj, Britofa, Orehovlja, Suhe, Ilovke, Bobovka in Ta-tinca, za delno kritje pa bo pokopališka uprava zaprosila tudi kranjsko občinsko skupščino. Gradbena dela se že izvajajo. Že v kratkem bo P°; stavljena ograja. Vsa dela naj bi bila po predvidevanji končana avgusta. Na novem pokopališču bo prostora z* 400 grobov. Pokopališka uprava pri KS Predoslje—Britof Vsakdo ima svoje naloge April,% mesec čistoče, se je prevesil v drugo polovico. Naloge vsakogar, ki na tem področju lahko kaj naredi, so vse bolj jasne in seveda dobrodošle. K mesecu čistoče smo na primer veliko prispevali, če smo pobrali nepotreben papir na ulici in ga odstranili, ali če smo opozorili soseda in mu svetovali, naj uredi okolico svojega stanovanja. Če bi vsak naredil vsaj toliko, bi bila naša naselja Kranjska (skrita) razglednic/ aprila in v kasnejših mesecih lepša in privlačnejša. Vlogo turističnih društev in krajevnih skupnosti pri urejevanju naselij smo omenili ie v enem od prejšnjih zapisov na temo »čistoča«. Že na začetku moramo povedati, da se delo turističnih društev in krajevnih skunosti na tem področju dopolnjuje, vendar pa ima vsaka stran določene, samo svoje naloge. Krajevna skupnost mora skrbeti za komunalno ureditev kraja, turistično društvo pa naj bi komunalno ZE urejen kraj propagiralo, vzgajalo ljudi v turističnem duhu ter skrbelo za turistični promet v kraju, kjer deluje. Zato morajo društva sodelovati s krajevnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami ter turističnimi in gostinskimi podjetji. Seveda pa turistična propaganda ne bo dosegla cilja, če kraj ne bo komunalno in hor-tikulturno urejen, če ne bodo urejene zgodovinske, kulturne in turistične zanimivosti in če prebivalci ne bodo živeli s turističnim utripom svojega kraja in po svojih močeh kot posamezniki ali združeni v organizacije skrbeli za red in čistočo Propaganda brez tega bo imela prej negative* kakor pozitiven učinek. C$ zadostimo tem pogojem, bo kraj veliko pridobil, postal znan brez večje propagande in tudi za njegovo čistočo i* urejenost se nam ne bo treba bati. Konkretneje. Mesec čistoče je prava priložnost, da tO *ia' pišemo. Krajevne skupnosti morajo financirati komunal' na dela, ki prispevajo k ure-jenosti in čistoči naselja, skrbeti, da se bodo zastavljena dela dokončala, ne Pa ostala na pol poti. Turistih društva pa naj organiziraj0 olepševalne akcije, predavanja, razgovore itd. Čeprf* skrb za komunalno uredite* ni njihova prva dolžnost, Pa morajo pri tem sodelovati tfi pomagati krajevnim skup** stim in komunalnim podiet' jem. Torej, naloge krajevni skupnosti in turističnih dr*' štev pri skrbi za čistočo'1,1 urejenost vasi in mest s medsebojno povezane «" ?f bi bilo uspeha, če bi vsaK* stran delala zase. Kljub ter** pa je medsebojna delitev zai0" la jasna, če bi vsak nare svoje, bi bil cilj, ki £<* " var j amo, dosežen. . «. j. Košnji Komisija za kadrovska in socialna vprašanja Pri ALMIRI — alpski modni industriji Radovljica razpisuje prosta delovna mesta 1. direktor ekonomsko-računskega sektorja 2. računovodja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: P°d L: izobrazba ekonomske smeri in to: — visoko strokovna in 2 leti prakse; — višje strokovna in 5 let prakse; *■ srednje strokovna in 8 let prakse na enakih ali podobnih delovnih mestih; {*° so jih pripravili Studei" seminarju predavajo . t profesorji in strokovni 0& ljubljanske univerze ^ p drugod. 5Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, R0PAR1 A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brccht, Bericht der Serben) Nihče med nami ni takrat vedel za večerjo, ki jo je rajhovski feldmaršal Goring na predvečer Hitlerjevega vdora v Avstrijo priredil za tuje diplomate v Domu letalcev v Berlinu. Šele na tem sprejemu so diplomatje zvedeli za poziv avstrijskega notranjega ministra Seysa Inquarta, avstrijskega nacista, ki je pozval Hitlerja, naj 'vzpostavi red v Avstriji'. To je tujim diplomatom povedal Goring in dejal, da se je Hitler odzval Inquartovemu pozivu, potem pa povedal, da so nemške čete že prekoračile nemško-avstrijsko mejo. To je razumljivo v prvi vrsti presenetilo češkoslovaškega poslanika v Berlinu Mastnvja, ki je od Goringa zahteval podrobnejše pojasnilo, ker ga je pač skrbela usoda Češkoslovaške. Goring ga je skušal pomiriti in mu pred tujimi diplomati dal 'častno besedo, da pri vkorakanju čet v Avstrijo ne gre za drugega, kakor za navadno družinsko zadevo'. Ta 'družinska zadeva' naj bi Češkoslovaške ne vznemirjala, ker je Nemčija zainteresirana, da bi se medsebojno zbliževanje in izboljšanje odnosov med Češkoslovaško in Nemčijo nadaljevalo. Mastnv je po tej izjavi takoj pohitel v češkoslovaško poslaništvo in sporočil te Goringove besede vladi v Prago. Nato se je vrnil k častnemu sprejemu v Dom nemških letalcev. Ko je Goringa obvestil o svojem sporočilu, je le-ta ponovno zatrdil: »Dal sem vam častno besedo in ponavljam v imenu poglavarja države. Lahko vam dam popolnoma uradno izjavo s svojo besedo, ker me je fiihrer pooblastil, da opravljam med njegovim bivanjem v Avstriji, vrhovne državne posle.« Kakšne so bile fašistične častne besede in kako so veljale, je razgalila zgodovina. Goring je Po vojni na procesu proti vojnim zločincem v Niirnbergu prav zaradi gornjega primera izjavil, da »njegova častna beseda«, izrečena češkemu Poslaniku, »ni mogla držati vse večne čase«, marveč samo za čas »Anschlussa«. Češki poslanik Mastnv pa ni dobil samo te, Goringove uradne izjave, marveč je 12. marca 1938 dobil podobno uradno izjavo tudi od von Neuratha, ki je Mastnvja povabil k sebi na razgovor. Von Neurath je zagotavljal, da »akcija v Avstriji ni naperjena v nobenem primeru proti Češkoslovaški«. Rekel je: »Fiihrer upa, da se bodo medsebojni odnosi med našima državama še nadalje izboljševali, da bo češka vlada pokazala več razumevanja za nemško tri in pol milijonsko manjšino .. .« Mastnv pa ga je prekinil in predlagal sklenitev nenapadalne pogodbe, ki Jih je Hitler tako radodarno ponujal na vse strani. »Nenapadalna pogodba med nami ni potrebna,« je zagotavljal von Neurath, »ker smatramo Pogodbo iz leta 1925 o razmejitvi med našima državama za veljavno ...« Dne 31. marca 1938 se je češki poslanik sestal 2 nemškim ministrom za zunanje zadeve Joahi-nx>m von Ribbcntropom. Ta je Mastnvju še enkrat zagotovil, da »Nemčija ne bo podvzela nosnih ukrepov proti Češkoslovaški«, omenil pa Je. da so odnosi med Nemčijo in Češkoslovaško Predvsem odvisni od odnosa češkoslovaške vlade Qo sudetskih Nemcev. Na podlagi omenjenih treh izjav in zagotovil, Se Je napeti mednarodni položaj, ki je nastal zaradi priključitve Avstrije, nekoliko pomiril. To lednarodno pomirjenje pa je bilo samo trenutno zatišje, ker je že marca 1938 general Jodl zapisal svoj dnevnik naslednji citat (citiran po vojni a razpravi proti vojnim zločincem na niirnber-''Kem procesu); »Po aneksiji Avstrije je omenil fiihrer,.naj ne bomo prenagli z reševanjem češkoslovaškega vprašanja, ker si mora najprej trajno zagotoviti Avstrijo. Kljub temu pa se prizadevanja pri pripravah za akcijo »Griin« (Fall »Griin« je bila šifra za napad na Češkoslovaško) prav v ničemer ne smejo zmanjšati in jih moramo energično nadaljevati; te (pri orave za akcijo »Griin«) moramo prilagoditi izpremenjeni strateški situaciji, ki je s pridobitvijo avstrijskega ozemlja nastala.« Ta tajni in šele po vojni odkriti dokument potrjuje pravilnost že znane domneve Centralnega komiteja KPJ v proglasu, naslovljenem po Hitlerjevi aneksiji Avstrije na jugoslovanske narode, v katerem je med drugim rečeno: »S priključitvijo Avstrije k Nemčiji je Hitler dobil v svoje klešče bratsko Češkoslovaško. Zdaj je samo vprašanje dni, kdaj bodo nad njenim mirnim prebivalstvom zabrnela fašistična letala. Nemški fašisti izvajajo postopno in dosledno svoj peklenski načrt, da spremene vse narode srednje in južne Evrope v svoje sužnje. . . « Prav tako bi se diplomacija zahodnih držav ne smela pomiriti z Gbringovimi, Neurathovvimi in Ribbcntropovimi izjavami, zaradi delovanja Hitlerjeve pele kolone na Češkoslovaškem. To je vodil hitlerjevec Henlein, vodja leta 1933 prepovedane nacistične stranke »Deutsche Nazionalso-zialistische Arbeiterpartei« na Češkem, ki se je po prepovedi preosnovala v »Sudetendeutsche Partci« in v nadomestilo za SA osnovala »Deu-tseher Turnbund« ... Te in še druge nemške organizacije so bile v češkoslovaški republiki dovoljene. Prav tako so imeli Nemci tudi vse druge svoboščine in so bili enakopravni drugim češkoslovaškim državljanom. Zato so bili Hitlerju potrebni nemiri, ki naj bi jih organiziral Konrad Henlein s pomočjo svoje nacistične stranke »Sudetendeutsche Haimat front«. Kakor pri nas nemčurji in petokolonci, tako so tudi na Češkem sudetski Nemci in nemčurji po Hitlerjevi aneksiji Avstrije dvignili glave. Vodja njihove stranke Henlein je že 17. marca 1938 pisal zunanjemu ministru Ribbentropu naslednje pismo: »Visokospoštovani gospod .Reichsausscnmini-ster'! Globoko vzradoščeni nad srečnim preobratom v Avstriji čutimo potrebo, da izrečemo vsem, ki so doprinesli svoj delež k uspehu novega velikega fuhrcrjcvega dejanja, našo zahvalo. S tem sprejmite, visokospoštovani gospod minister, tudi iskreno zahvalo vsega sudetskonemškega prebivalstva. Zahvalo fiihrerju bomo izkazali s podvojenim delom v službi velikonemške politike. Novi položaj zahtevata tudi ponoven pregled sudetskonemške politike. V ta namen si dovoljujem prositi za priložnost nujnega skorajšnjega osebnega razgovora z Vami . . . Hcil Hitler! Vam zvesti Konrad Henlein.« Sudetskonemška stranka je bila tesno povezana z zunanje političnim uradom nemškega zunanjega ministrstva. O tem priča neka, takrat strogo tajna, oznaka, ohranjena med dokumenti tega urada, ki pravi, da je sudetskonemška stranka od leta 1935 dalje dobivala vsak mesec petnajst tisoč reichsmark stalne podpore za svoje protičeško delovanje. Prav tako je ta stanka dobivala denar in propagandno literaturo od nemškega poslaništva v Pragi, kar priča neki ohranjeni telegram takratnega nemškega poslanika Eiscnlohra. Tako je ta stranka z nemškim denarjem lahko razvila široko petokolonaško dejavnost. Pa tudi druge nemške stranke, ki do nemške aneksije Avstrije niso bile hitlerjevske, marveč meščansko demokratične, so se po 12. marcu 1938 pridružile Henleinu. Ta je o tem svojem uspehu takoj poročal Hitlerju. 28. marca 1938 pa je skupaj s svojim namestnikom Karlom Her-mannom Frankom odpotoval v Berlin in imel triurni razgovor s Hitlerjem, Hessom in Ribben-tropom. Hitler je izjavil Henleinu, da prav dobro ve, kako je le-ta priljubljen pri sudetskem prebi-valtsvu. Označil ga je kot pravega vodjo sudet-skega nemštva. Potem mu je začrtal politično linijo. S svojo sudetskonemško stranko naj bi Henlein postavljal češkoslovaški vladi take nemške zahteve, ki jih ne bi mogla kljub svoji popustljivosti sprejeti. Dne 29. marca 1938 sta se Henlein in Frank ponovno sestala z zunanjim ministrom Ribbcntropom. Sestanek je bil strogo tajen in svetovna javnost ni ničesar zvedela o njem. Poleg Ribben-tropa in še nekaterih funkcionarjev nemškega zunanjega ministrstva je bil navzoč tudi nemški poslanik v Pragi Einsenlohr. Dva dni kasneje, kakor vemo, pa se je Ribbcn-trop sestal češkim poslanikom Mastnvjem in mu zagotovil, da »Nemčija nima ničesar proti Češkoslovaški«, kar je zahodno, zlasti francosko diplomacijo neupravičeno pomirilo. Hitler se je skril za Henleina in dejavnost sudetskonemške stranke, katere pripadniki so že vročično pripravljali nemške SA-uniforme, šivali hitlerjevske zaslave in nestrpno pričakovali Hitlerja. Sudetskonemška stranka je kljub vsem demokratičnim svoboščinam, ki jih je uživala v češkoslovaški republiki, postavljali vedno pre-drznejšo zahteve, organizirala provokacije in spopade in celo umore Nemcev, ki so jih potem s pomočjo Hitlerjevega tiska naprtili Cehom. Dokler se v Avstriji nacistični položaj ni utrdil, Nemci niso uradno napadali Češkoslovaške. Ko pa je v Avstriji 10. aprila glasovalo za Hitlerja 99,73 % volivcev, več kakor pred leti v Nemčiji, in ko so se začele uresničevati na Sudetskem pripravljene provokacije in spopadi, je Hitler dal pospešiti priprave za »Fall Griin« in spremenil Keitlovo odločitev, ki ni predvidevala nemške akcije proti Češkoslovaški v tako bližnji bodočnosti, s pripisom (dne 30. maja 1938): »Moja nespremenljiva odločitev je, da Češkoslovaško s pomočjo vojaške akcije zdrobim!« Potem je določil predpostavke za predvideno vojno akcijo proti Češkoslovaški. Dne 12. junija 1938 se je začelo s hujskanjem. Hujskaško kampanjo je vodil Hitlerjev namestnik Rudolf Hess. Češka je namreč takrat mobilizirala pet letnikov svoje vojske in jo poslala v obmejne predele, da bi zavarovala češke koristi na svojih mejah in tako odgovorila na vedno večje nemške vojaške koncentracije onstran češko-nemške meje. Ker so se nemške čete koncentrirale v največji tajnosti, je Hess hotel zavesti nemško in svetovno javnost od Hitlerjevih agresivnih načrtov in zvaliti krivdo zaradi napetih odnosov na češkoslovaška ramena. Dne 18. junija 1938 je pripisal Hitler k strateškemu načrtu za napad na Češkoslovaško naslednje: »Kot svoj najbližji cilj smatram likvidacijo češkega vprašanja po svoji svobodni odločitvi ... Trdno sem odločen, da od 1. oktobra 1938 dalje izrabim vsako ugodno priložnost za uresničenje tega cilja ... Odločil pa se bom za akcijo proti češkoslovaški le, če bom prepričan kakor pri zasedbi demilitarizirane cone (Posarja leta 1935 — op. p.) in pri vkorakanju v Avstrijo, da Francija ne bo šla s Češkoslovaško, s čimer bi tudi Anglija ne posegla v dogodke.« »Ugodna priložnost« za Hitlerja je kmahi prišla s pomočjo sudetskih provokacij onstran nemške meje. Nemški propagandni napadi proti Češkoslovaški so prehajali v grožnje. Konec julija 1938 je napetost in z njo vojna psihoza tako narasla, da je francoski poslanik Francois-Pon-cet na neki večerji angleškemu in italijanskemu poslaniku rekel pesimistično, da zdaj ni več vprašanje vojne »če«, marveč »kdaj«. To svoje mišljenje je sporočil tudi v Pariz. Vsa ta vojna psihoza, ki jo je Hitlerjev propagandni in diplomatski aparat umetno ustvarjal, da bi zastrašil slabše oboroženi zahod in ga odvrnil od podpore Češkoslovaški, je bila samo Hitlerju v prid. Podpirala ga je tudi angleška vlada skupno z angleškim tiskom, ki je zagovarjal nemško stališče do češkega vprašanja. Lord Halifax je posredoval in mešctaril v Parizu, da bi skupaj z Nemci »našli pot k miru«. Rezultat tega posredovanja je bila 26. julija 1938 Chamber* lainova izjava, da je lord Runciman pripravljen oditi kot nevtralni posredovalec v Prago in sicer ne kot uradna osebnost, marveč kot privatna oseba »v svoji funkciji« na lastno pobudo. Slika je bila posneta na zelo uspeli prireditvi, na elitnem plesu, ki so ga prejšnjo soboto v hotelu Creina pripravili kranjski vaterpolisti. Gostje prireditve so bih avtor znane TV serije Naše malo misto Miljenko Smoje, igralec Boris Dvornik — Roko ter Mirko Vojkovič — poštar. Ekipa Našega maloga mista je trenutno zelo popularna, saj jih vabijo na različne festivale in druge prireditve. Avtor oddaje razmišlja menda o novi seriji, tokrat o Velikem mistu. Za prijetnejše vzdušje na plesu so poskrbela tudi nekatera podjetja in organizacije, ki so prispevala za žrebanje lepe nagrade. Nagrada turističnega društva Kotor — osemdnevni penzion za dve osebi v Kotoru je ostala v Kranju. — Pokrovitelj plesa je bil Žito promet Senta, skladišče Kranj. KINO CENTER KRANJ • KINO CENTER KINO CENTER KRANJ Ekskluzivno predvajanje ameriškega barvnega vele-filma — nagrajenega s tremi oskarji Polnočni kavboj Edino predvajanje na Gorenjskem. Predstave samo 24. aprila ob 22. uri. Vstopnice že v predprodaji — cena 12 ip 15 dinarjev. NE ZAMUDITE EDINSTVENE PRILOŽNOSTI! Velik spektakidarni ameriški barvni pustolovski film Krakatoa — Vzhodno od Jave predvajan na novo filmsko tehniko Todd-AO, Super- Panorama 70 mm. Edino predvajanje v Sloveniji. Na sporedu v kinu Center v ponedeljek, 26. aprila, ob 20. uri. Oglejte si film, kakršen zadnjih 10 let še m bil posnet. Ameriški barvni vojno-vohunski film, ki obravnava II. svetovno vojno Orlovo gnezdo Predvajanje po sistemu Todd-AO, Super-Panorama 70 mm. Film je poln razburljivih prizorov in masovnih scen z zvočnimi efekti stereofonskega zvoka in kristalno-plastično sliko. Na sporedu v kinu Center 27. aprila ob 18. Rezervacija vstopnic tel. 21-122. uri. Čas melje tudi te ciganske moralne norme. Danes niso redki primeri, da mlade Ciganke in Cigani za določen čas zapustijo svojo cigansko skupnost in odidejo na potep. Vendar se ne klatijo po ulicah, temveč gredo običajno k daljnim ali bližnjim sorodnikom v Istro, na Hrvaško, na Dolenjsko itn. Ti po tepi pa so v zvezi z ljubezenskimi avanturami. Le redka Ciganka še stopa nedolžna v zakon, sicer pa so se Ciganke izmikale, da bi mi o tem kaj več ali pa odkrito povedale. CIGANI IN ŽALOVANJE Na pogrebni obred Ciganov ima znaten vpliv vera, ki ji pripadajo. Če je Cigan kato-loške vere, potem je pogreb v skladu s temi verskimi predpisi. No, ciganologi so tudi pri teh obredih zapisali marsikaj zanimivega. Tako so na grob slavnega Bosvvclla, ciganskega poglavarja v Angliji, pogrebci izlili lonec vročega piva. To so ponavljali več let, ko so hodili na romarsko pot na ta grob. 1911. leta je v Londonu umrla Ciganka in o tem pogrebu je ohranjen naslednji zapis: »Preden so krsto spustili v zemljo, so na njej prevrtali 20 cm dolgo luknjo in to blizu levega stopala. To lahko primerjamo z navado romunskih Ciganov, ki na krsti nad glavo mrliča preluknjajo dve luknji, da bi pokojnik lahko .dihal' in slišal žalostinke. Ko krsto položijo v zemljo, jo ciganski poglavar polije z rumom, potem ga še sam poskuša, nato pa da steklenico še drugim pogrebcem. Med spuščanjem krste v grob godci igrajo žalostinke.« Decembra lani je na Bledu umrla žena Avgusta Rajharda. Na pogreb so prišli Cigani s Hrvaške, iz Srbije, Avstrije, Italije, vsi go renjski Cigani in še od drugod. Prišli so iz Pulja, okolice Zagreba, Koroške itn. Na tem ko pokojnice, posteljnino in posodo, ki jo J? uporabljala, uničimo. Pred hišo smo zakurili velik ogenj in ko so od pokojne žene izgoreli vsi predmeti, smo na pekel vrgli pesek, da se zbrišejo sledovi. Veseli bi bili, če bi v vašem zapisu o ciganskem življenju in navadah zapi' sali, da smo hvaležni blejskemu župniku, ki jfl tako lepo poskrbel za pogreb moje žene.« Zanimivo je to, da je Jean-Paul Clebert, francoski pisec knjige Cigani, zapisal tudi tole: le: »Po pogrebu se morajo ločiti od vseh pred" metov pokojnika. Vse to se vrže na ogenj ifl zažge. Nihče od Ciganov jih ne sme podedovati ...« Opisuje torej podobne navade kot ji" imajo tudi gorenjski Cigani. Moram pa reči, da sem v knjigi Cigani opazil tudi razlike med evropskimi Cigani i° Cigani z Gorenjske. Tako na'primer piseC Clebert navaja, da se Cigani bojijo vode, & da ne znajo plavati. Ko sem o tem povpraša val naše Cigane, so mi povedali, da skoraj vsi znajo plavati. Pavel Rajhard je dejal, «a je bil njegov oče najboljši plavalec dale0 naokrog. Pri vseh ciganskih skupnostih na Gorenj" skem opazimo veliko majhnih psov. Omeni sem že, da so Cigani prijatelji konj in Ps°v' Toda miličniki vedo tudi drugo stran medaj lje. če je v tej ali oni vasi zmanjkala ena p več kokoši in so bili za krajo osumljeni \[ gani, so miličniki večkrat skušali nenapoveo* no pogledali v lonec, kaj kuhajo Cigani. T?" da vsak tak obisk najavijo psi in Cigan imaJ dosti časa, da iz lonca potegnejo in skrijeJ » kar ni za javnost, posebno ne za milični*3' Jože Vidic (9) Cigani nekoč in danes področju živi bližnje ali daljnje sorodstvo Rajhardovih. Avgust Rajhard mi je dejal, da mu jeblejski župnik rekel, da je bil to največji pogreb na Bledu. Cigani so kupili 16 vencev in veliko šopkov rož. S seboj so prinesli kitare, citre, violine in druge instrumente. V pogrebni povorki so igrali »Sirota jaz okrog blodim, ubog ciganski otrok ...« Glede žalovanja pa je Avgust povedal tole: »Naša navada je, da za leto dni ne smemo jesti hrane in piti pijače, ki je bila najljubša pokojnici. Naša družina ima televizijo, toda leto dni ne bomo gledali televizijskega pro grama. Vem, da vi gledate televizijo, pa čeprav žalujete. Ciganske navade so drugačne, bolj trdne in stroge. Mladini je to težko, toda leto dni bomo vztrajali brez gledanja televizije. Na omari je harmonika in kitara. Leto dni nihče ne bo igral na te instrumente. Vso oble- Pri tem velja javno reči, da so za kraje ntfr O kaZ jal t* v Rasu- sikdaj Cigani po nedolžnem obtoženi, nivih dejanjih Ciganov sem se pogovar di z občinskim sodnikom za prekrške dovljici Novakom in občinskim sodnikom jico. Oba sta potrdila, da je v zadnjih zelo malo kaznivih dejanj Ciganov. Uitiii"1'1 se in našli stalno bivališče. Seveda Va )c. e\o hovo prilagajanje na sodobno življenje počasno. V raznih drugih krajih Jugosku' so Cigani zelo predrzni in nasilni. Naspi° pa so gorenjski Cigani mirni in sploh m mo primera, da bi na cesti napadli P0^^ ka. Družbena aktivnost mora biti usnieU k privajanju delovnih navad za mlade Ciga' ' potem pa bo z dvigom osebnega standa rastel tudi čut za druge vrednote. čas melje nekdaj svete ciganske naV£1^j. Omenil sem že, kakšne težave je imela j ganka, če se je zaljubila v fanta, ki 111 h, usJ . Cigan. Danes so te moraln nile. Navajam dva primci ■■■■■■■■■■SE ■aaaaHMi^.ifi Kristl in Darinka Rajhard Z Bleda Je Ljubljančanka Darinka iz Varaždina se je poročil z Gizclo Ra'11 et iz Radovljice. Zlatko ni Cigan, pa je *lCJL$ let poročen s Ciganko. Stanujeta v mesm a predelu Radovljice, oba sta zaposlena, zn dobro varčevati in sta si že kupila avto- RledO" Mešani zakonski par živi tudi na D ^ Cigan Kristl Rajhard, star 37 let, je P0/^ z Ljubljančanko Darinko, staro 34 let. 1 . 3 pet otrok (na poti je šesti) v s t a ros1' jjpi do 12 let. Dva otroka sta pri rejniški "T^la v domžalski občini. Darinka je tri ]cta.;ta je v tovarni Kolinska v Ljubljani. 1957. le v Kranju srečala Kristla, in se kasneje ^„ji poročila. Poročila sta se v tajnosti na tc^s£bl občini Gorje pri Bledu. Darinka mi Je °,0\ifr tole povedala: »Delala sem v tovarni J^jjj ska v Ljubljani, stanovala pa v Novih pri Ljubljani. Mama ni bila v službi, ^ pa sploh ne poznam. Stanovala sem P['geV' Mladost sera preživela brez ljubezni &m Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 201 To jc Prešernov verz. »Prešeren je imel prav.« Tudi Prešeren je hotel seči po lastnem življenju. Ko bi ga v Kranju ne sneli iz zanke, bi Obvisel. »A zakaj ni ponovil samomora? Zakaj?« Ta misel zapeljuje Štefi. Rada bi jo dognala, Preden bo segla po svojem življenju. — Ne razmišljaj! Zarezi! Ta glas se oddaljuje, a se ne oddalji. — Stri zrcalce! Zareži! »Ni se skušal vnovič obesiti? Zakaj ne? Zakaj?« To vprašanje lahko razreši samo tisti, ki je hotel seči po svojem življenju, a mu je usodno naključje to preprečilo, pa je kasneje kljuboval «>rez misli na samomor še večjim težavam. štefi ga ne bo razrešila. »Usmrtiti sebe?« j -3- Je plitka stvar, — ji odgovarja glas, ki ga g že nekje slišala. (Ne zaveda se, da sta vprašanje, ki ga je izrekla, in odgovor, ki je pritaval v njeno dušo, začetek pesmi temnolasega neznanca z vlaka, pesem, ki jo jc kakor mnoge druge bral njegov prijatelj naglas malodane vso Pot in ki so z nekaterimi verzi udarjali tudi na njena ušesa O tem se da blebetati s svojo perico Razglabljati s svojim prijateljem o za in proti. Nekakšen patos, ki te mika, je bolje opustiti Četudi vselej to ni treba, da je dogma. Toda mislim bolje jc tako — Včasih zadošča majhna vrtoglavica, — sliši v sebi štefi verz, ki je ostal v njej, ne da bi se tega zavedala, da ga je slišala. Človek se naveliča menjati perilo: Ali bolje: Gospa je postala nekomu nezvesta (To privlači take, ki jih karkoli spravi v začudenje In ni treba, da jc kaj pretresljivo velikega) V vsakem primeru Naj ne izpade tako Kakor da bi dal kdo preveč nase) Ti verzi se niso prijeli štefi. Ostal pa je v njej verz, ne da bi se zavedala, da je to verz, ki ga je mimogrede ujela v dušo na vlaku. — Včasih zadošča majhna vrtoglavica ... In štefi čuti, čuti prav to vrtoglavico ... Sivo velemestno jutro visi v nizkih oblakih nad strehami berlinskih ulic. Žalostno sivo, podobno občutju profesorja Frica Lehmanna. znanstvenega svetnika za botaniko in biologijo v obrambnem ministrstvu nesrečne vveimarske republike Nemčije, ki se ne more rešiti povojne krize in inflacije, čeprav se v finančnih in vladnih krogih že nekaj dni šušlja, strogo zaupno šušlja, da bodo inflaciji s pomočjo tujega kapitala napravili konec, kakor so napravili z zadnjimi akcijami policije in Reichsvvehra konec oktobrskim vstajam na Saškem in Thubinškem ter v večno nemirnem in rdečem Hamburgu. Ob koncu inflacije bodo dobro odrezali samo tisti, ki so v minulih letih, zlasti pa v mesecih po umoru finančnega ministra Rathenaua, najemali bili jonske ali celo t ril i jonske ali kvadriljon-ske kredite v inflacijskih markah ali pa špekulirali z dragocenimi devizami, katerim cena je sleherno uro, če že ne sleherno minuto tako neznansko rasla, da je na primer znani vojni in inflacijski dobičkar Stinnes za nekaj sto ameriških dolarjev kupoval po cele mestne stanovanjske četrti, čeprav je bil v resnici najbolj zadolžen človek v vsej Nemčiji. Če se bo uresničilo, kar se strogo zaupno šušlja v zaupnih ministrskih in finančnih krogih, bo Stinnes po uveljavijenju nove marke spremenil svoj kvadriljonski ali celo kvintiljonski dolg v pravi čudežni dobiček ter tako postal čez noč nc samo lastnik oogvekoliko mestnih berlinskih četrti, marveč lastnik četrtine vsega nemškega bogastva. In prav ta Stinnes je bil zadnje dni nenehno prisoten tudi v pogovorih pri Lchmannovih, saj jc komaj dan po Rathenauovi smrti ogoljufal Fricovega očeta za vrtove, na katerih je oče gojil jagode in zelenjavo. Če bo res, da bo bilijon sedanjih mark vredno komaj eno novo marko, bo postal Lehmannov oče pravi siromak, a Stinnes največji bogataš vveimarske Nemčije. To je skrb, ki muči domače. Tudi Fricu ni vseeno., da bo na ta način splahnelo vse družinsko premoženje v navaden nič. Toda takih primerov ne bo samo na tisoče, marveč na milijone. Najbrž bo devetdeset od sto Nemcev v prihodnjih tednih, če že ne v prihodnjih dneh doživelo podoben polom. Zato bo ta udarec manj boleč kakor se ta trenutek to zdi domačim. Vsaj Fric se je že skoro do kraja sprijaznil s tem Navsezadnje niso bili nikoli bogati. Tudi sam, kljub temu, da je svetnik za botaniko in biologijo v obrambnem ministrstvu, ni bil nikoli -n tudi sedaj ni nagnjen k željam po bogastvu. Bogataše je preziral in jih še vedno prezira, saj je vendar poleg botanika in biologa tudi pesnik, mimo tega pa še socialist večinske socialno demokratske stranke Nemčije. Tej stranki se ima zahvaliti za službeno mesto strokovnega svetnika za botaniko in biologijo v vojnem ministrstvu. Ko so mu to službo vplivni prijatelji v stranki ponudili., se je sicer začudil, kaj naj bi kot strokovnjak za botaniko in biologijo v obrambnem ministrstvu počel, tudi sami niso vedeli drugega kakor to, da vojska takega svetnika potrebuje. Tudi na ministrstvu, kjer se je po diplomi zglasil, so mu odgovorili podobno. — Vojska potrebuje znanstvenike! Tako so mu rekli in mu dali za zgled profesorja Haberja, ki je leta 1915 rešil Nemčijo s svojim izumom zavezniške blokade, ki je onemogočila uvoz čilskega solitra, potrebnega za izdelovanje smodnika in drugih razstreliv. — Brez profesorjevega izuma bi bila naša armada do kraja poražena že petnajstega leta. Tako pa smo lahko neporaženi dočakali premirje. Od fanta do moža (3) »fe sreuff se mi zdi, da en kamen mi leži« £a»tje so nekdaj izražali svojo ljubezen do dekleta tudi z darilom, ki so ga kupili na »štantu« takrat, ko je bil sejem. Najpogosteje je bilo to »cukreno« srce z listkom ali Prs*an *2 očesom«. Napisi na listkih so bili različni, kot so bdi »•azlični nameni pri raznih parih. Če jc fant dekle rad videl, ni Pa ji upal razložiti svojih srčnih težav, potem je izbral srce * napisom: Ta mali papirček naj meni pomaga, da tebi naznanim, *ako si mi draga. . c£ je bil fant bolj plašen, J kupil srce z verzom, ki je razodeval bolj »od daleč«: Na srcu, se mi zdi, da — - en kamen mi leži. Kadar je fant z dekletom govoril že dalj časa, hotel pa j° je zapustiti, ker je imela WUge, ali pa zaradi podobnih vzrokov, pa jo je hotel »zabiti«, ji je kupil srce z verzom: Bog ti daj en tavient sreč, men so druge bolj všeč. Včasih je fant kupil dekletu *rce iz sladkorja tudi, če se 3e z nje le norčeval, ali pa i* «a Je kupil za šalo, če jc le °na mislila nanj. V takem Primeru je izbral hudomušen Verz-. Ljubim te tako globoko, kakor krava dvigne rep visoko. . ,Ce je fant komaj čakal, da 01 mu dekletovi staršA prepu- stili kmetijo, je dekletu kupil srce z napisom: Očka, dajte mi hišo in polje, težko že čaka me moje dekle. Razumljivo je bilo, da je dekle pokazalo srce s takim listkom očetu. Kako pa je reagiral oče, je bilo odvisno od konkretnega stanja. Prstani »z očesom« seveda niso bili zlati; to je bila roba na kilograme, kot temu pravimo. Kljub temu pa so dekleta te prstane skrbno hranila; če sta fant in dekle govorila javno, ne le na skrivaj, je dekle tak prstan tudi nosilo na prstancu. Danes izraža fant dekletu ljubezen v drugačni obliki. Najobieajneje jo povabi v kino, na ples ali na izlet ter sam plača za oba. Obdaruje jo tudi a manjšimi darili, vendar to v začetku ne sme biti preočitno. V sosednji vasi nekdo dolgo ni mogel dobiti dekleta. Ko pa jo je le srečal, ji je že takoj pri prvem srečanju kupil cel kilogram čokolade in kilogram bonbonov. Vsa vas in okolica se mu je potem še dolgo smejala. Pozneje obdaruje — če govorita resno — fant dekle z različnimi uporabnimi predmeti, npr. z nogavicami, robci ali kakršnim drugim kosom garderobe, še vedno je tudi navada, čeprav ni obvezna, da fant po določenem času kupi dekletu prstan. Čeprav zaroke ne praznujejo, štejejo ta prstan kot zaročni. Dekle ga nosi na levi roki na prstancu. Dekleta so nekdaj izražala naklonjenost do fantov — velikih razlik med obdobjem pred prvo svetovno vojno in po njej ni bilo — s povabilom na pirhe. Na pirh so napisale na primer: Nepozabljeni, Moj dragi, Rada te imam itd. Vedno jc dekle dalo fantu neparno število pirhov. Rekle so, da morajo par fantje že sami poiskati, s čimer so seveda mislile sebe. Dekle je podarilo fantu tudi bel stkan robček. Korbar se tudi spominja, da je bilo nekdaj v navadi, da so dekleta podarila fantom ob veliki noči majhne potice, ki so jih same spekle. Včasih so jim podarile tudi pomaranče. Danes so omenjene navade že precej iz rabe. če sta dekle in fant oba iz verskih družin, si ob veliki noči izmenjata darili — nekaj pir- hov in pomaranči, vendar so pirhi zdaj brez napisov, pa tudi število ni določeno. V današnjem času pokaže dekle fantu naklonjenost z uporabnim darilom. Kupi mu npr. kravato, nogavice, srajco ipd. Zanimiv je običaj, ki so se ga nekdaj držali vestno: dekle je moralo za poroko fan- tu obvezno kupiti srajco in kravato, fant pa dekletu solne (čevlje). Staršem otrok, ki se danes poročijo, pa se ne držijo te navade, se to nc zdi prav. Na vsak način bi hoteli, da se ta navada še obdrži, a sc kljub temu pozablja. Ivan Sivec (Naprej prihodnjič) Pravijo, da ne more biti slab tisti, ki ima rad naravo ... Prepričani smo, da ste tudi vi ljubitelj rastlin, Hvali in narave. Morda želite sodobno urediti cvetlični vrt, zelen jadni ali sadni vrt, imeli male Hvali v domu ali zunaj doma, čebele, sobni akvarij, zbirate kaktuse, zdravilna zelišča, gobe, ali pa urejate stanovanje oziroma okolico doma itd. Na mnoga vprašanja doslej niste mogli najti odgovorov. To, kar potrebujete, vam prinaša revija »MOJ MALI SVET«! Revijo naročite pri časopisno založniškem podjetju KM1 11 GLAS Ljubljana, Miklošičeva 4 Težave z opremo in s kadri Kako so SLAK I osvojili Ameriko^) »Moj gostitelj je gospod G ril, ki se resnično trudi, da mi ne bi ničesar manjkalo. On in ostali izseljenci so poskrbeli za vse ter nam naslednje jutro omogočili tudi ogled Vancouvra. Mesto je čudovito urejeno, pravi urbanistični lepotec. Čisto upravičeno ga imenujejo kanadski San Francisco. Leži na ogrlici gričev, katerih vrhove označujejo razkošni vodometi, steklena kupola botaničnega vrta, super moderno grajena univerza, vile krajevnih mogotcev itd. Morski zaliv, ki sega daleč v razgibano kopno, malone do citvja (središča mesta), prečkajo številni mostovi. Eden izmed njih je močno podoben Gol-den Gate Bridgu, kar spet priča, da so se načrtovalci zgledovali pri sosedih v Kaliforniji. Skratka, bili smo očarani. Prejšnji nič kaj prijeten vtis, ki smo mu podlegli ob prihodu, je izpuhtel in odstopil prostor iskrenemu navdušenju. Zvečer po končanem nastopu so ljudje enoglasno zahtevali, da moramo prihodnje leto ponovno priti čez ,veliko lužo'. Jim bomo lahko ustregli? Kdo ve!? No, vseeno smo jim rade volje segli v roke in vzkliknili: »Na svidenje!« LETALA POSTAJAJO NAŠ DOM »17. oktober. Gledam skozi okno velikega DC-9, ki je pravkar zavil pod oblake, in ugotavljam, da sta megla ter dim nad Vancouvrom celo gostejša kot jesenski smog nad Ljubljano. Toda letalo brž prebije sivkasti, vlažni »klobuk«. Kovinska krila za-žarijo v soncu, lebdečem sredi tomnomodre sinj ine. Spodaj se razprostira slikovita pokrajina; iz oceana košatih gozdov, popestrenih s srebrn-kastimi jezeri, kipijo kvišku zasneženi, šiljasti vrhovi. Tako blizu so, da bi jih skoraj mogel prijeti. Zares enkraten prizor! Ko mine ura, hribovit svet polagoma preide v ravnino. Kmalu bomo pristali v Ed-montonu. Jekleni ptič izgublja višino in nedolgo zatem zagledamo betonske piste letališča. Nadaljnji razvoj dogodkov je utrudljivo enak prejšnjim gostovanjem: svečan sprejem, limuzine, vaja v že pripravljeni dvorani, večerja in nato koncert s plesom, ki traja do dveh ponoči. Ker ljubeznivim organizatorjem ni moč uiti, skupaj nadaljujemo .krokanje'. šele zora nas dvigne in požene venkaj; rojaki odklamajo spat, mi pa na aerodrom. Smer: Thunder Bav, nova domovina številnih evropskih izseljencev. 18. oktober. Letala postajajo dol naše vsakdanjosti. V njih jemo, v njih počivamo, pišemo, razmišljamo ... Skorajda smo več v zraku kakor na trdnih tleh. Navadil sem se hruma reaktivnih motorjev in občasno zibanje kabine me niti najmanj ne moti. O Thunder Bayu bi, prav kakor o Vancouvru, zmogel napisati poseben članek. A povem naj le, da so nas ljudje pričakali izredno toplo, da je koncert požel obilo pohval in da smo bili 19. oktobra poklicani na sprejem k županu. Po sila uradnem začetku, ki ni obetal nič prijetnega, se je vzdušje znatno »poprivatilo«. V skupščinske prostore so pozneje prihiteli tudi fotoreporteri i ter novinarji in par ur zatem smo že listali sveže natiskan časnik, poln slik in podatkov s srečanja v županovi rezidenci. List je med drugim objavil obljubo prvega moža občine, ki ,si ni upal zavrniti našega povabila v Ljubljano. »Pridem!« je pribil. Držali ga bomo za besedo.« OB SLAPOVIH NIAGARE* »Vesti o tem, da imamo na prireditvah, kjer se zbere cel bataljon oboževalk, ponavadi hude težave, so prirediteljem večernega rajanja porodile originalno zamisel; v plesni hali je ekipa tesarjev postavila visok oder. Nihče, niti skupina vročekrvnih Poljakinj, ni uspel splezati nanj. Program smo tako brez za-petljajev izpeljali do konca. 21. oktober. Spričo megle, ki je kot zavesa prekrila precejšen del severnoameriške celine, sta morala pilota zračnega orjaka, s katerim hitimo proti Torontu, vključiti avtomatsko krmilno napravo. Ko so kolesa letala zadela cementno stezo aerodroma, sem šele ugotovil, da mi ni ravno najlaže pri srcu. Toda šopki dišečih rož in veličastna dobrodošlica čakajočih rojakov so brž razpršili tesnobo. V dolgi koloni smo odbr-zeli do središča mesta, do mestne hiše, na klepet z županom «— tokrat seveda torontskim. Bistri, razgledani politik je bil izredno prijazen in uslužen. Zal mu predsedniški posli niso dovoljevali, da bi se nam popolnoma posvetil. Stisnili smo mu torej roko in odšli spat. Program gostovanja je namreč predvideval enega redkih prostih večerov, ki ga kajpak ni kazalo zavreči. Po izdatnem prigrizku smo zato, spočiti in dobre volje, obiskali bar Andreja Blumaucrja. Osebju so lastnik in prireditelji naročili, da gre za ,specialne goste'. ,Ni slabo,' sem sv rekeL In dejansko ni bilo slabo. Znajo se obrniti tMe Kanadčani, znajo — če le hočejo zapustiti ugoden vtis.« (Nadalj. prihodnjo sredo) V soboto, 17. aprila, so se v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah zbrali, na rednem letnem občnem zboru jeseniški gasilci. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki vseh občinskih gasilskih zvez Gorenjske — Tržiča, škofje Loke, Kranja in Radovljice ter zastopnik republiške gasilske zveze. V soboto, 17. aprila, so bila občinska tekmovanja »vesele šole« po vsej Sloveniji. Učenci od 3. do 8. razreda, zmagovalci razrednih in šolskih tekmovanj so se že na tretji stopnji v okviru občin pomerili v znanju in splošni razgledanosti iz naravoslovja, prometa, gospodarstva, rastlinstva in živalstva, v družbenih vedah, o vesoljstvu itd. Na občinsko tekmovanje v Kranju, na šoli Franceta Prešerna, se je predstavilo 37 učencev iz vseh osnovnih šol te občine. Prvaki z največ točkami so bili po posameznih razredih — za 8. razrede: Vilko Ekar, Preddvor; za 7. razrede: Milan Bauk, Preddvor; za 6. razrede: Majda Kim, Šenčur; za 5. Viktor Benčan; za 4. Janez žura in za 3. razrede: Jana Oder, vsi Na Jesenicah deluje trinajst gasilskih društev in ena poklicna gasilska enota. V gasilske organizacije je tako vključenih 1463 gasilcev, od tega je 350 operativnih članov. Lani so na Jesenicah priredili 44 mokrih vaj in 133 suhih vaj. Na območju jeseniške občine je bilo 44 požarov, ki so povzročili za 7730 dinarjev materialne škode. iz O. S. France Prešeren Kranj. Zmagovalci sedanjih občinskih tekmovanj se bodo še pomerili na področnih srečanjih in končno na republiškem tekmovanju. K. Makuc Največ požarov je bilo na družbenih objektih, nekaj pa tudi na objektih, ki so v zasebni lasti. V živahni razpravi so jeseniški gasilci predvsem poudarjali pomen akcije za vse-ljudski upor, izražali svojo zaskrbljenost zaradi izredno slabega stanja, v katerem se nahaja večina vodnih hidran-tov na območju jeseniške občine ter se zavzemali za večje vključevanje mladih ljuda v njihovo organizacijo. Ob koncu občnega zbora so se domenili, da bodo sodelovali na tekmovanju gasilcev v Novi Gorici in se udeležili praznovanja ob 100-letnici gasilskega društva Maribor-mesto. Podelili pa so tudi diplome in priznanja najboljšim gasilcem z Jesenic io Hrušice. D. Sedej i§r 00 10. APRILA 00 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA L>^L V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU Izredna prilika za kupce omara aieksandra 597,60 N din ceneje omara florida 756,80 N din ceneje omara claudia 718,40 N din ceneje omara daniela 531,20 N din ceneje spalnica marta 204,00 N din ceneje spalnica carmen 165,00 N din ceneje pralni stroj 663 BIO Gorenje 160,00 N din ceneje IMe zamudite! Samo do 5. maja murka 3. maja 1971 se peljite z nami v Gradec na ogled spomladanskega sejma Cena enodnevnega izleta je 85 dinarjev Vabi vas Creina Kranj (21-022) Vesela šola KAJ JE PISAL Jeseniški GuplgMlZC filmski festiva TV medklubski festival bora za film Ne smej se, tudi došlo u stan m PRED SEDEMDESETIMI LETI Da niso bili pred sedemdesetimi leti nič kaj mirni fcasi, priča vrsta novic, ki jih Je objavljal stari »Gorenjec« v vsaki svoji številki. Kar Preberimo jih nekaj: Na Ruskem naraščajo nemiri tako silno, da se boji vlada splošne vstaje. Vse prizadevanje policije, da bi prišla na sled tajnemu odboru, ki vodi prekucniško gibanje, je brezuspešno. Morilec Luccheni, ki je umoril našo cesarico (Elizabeto, ženo avstrijskega cesarja in ogrskega kralja Franca Jožefa I. — op. C. Z.), je zaradi neubogljivosti do svojih čuvarjev, dobil poostreno kazen devet dni v Popolnoma temni podzemski celici jetnišnice. K njemu ne sme noben človek. Umrla jc včeraj zvečer po dolgotrajni bolezni posestni-' ca gospa Marija Ullrichova, stara 84 let. Pokojnica je bila tudi v najhujših časih f Zvesta domorodkinja in ved-naprednega mišljenja. "tog ji spomin! Ob imenu Ullrichove takoj Pomislimo na starega Hiero-nimusa LMlricha, Prešernovega sodobnika in prijatelja — Posvetil mu je pesnik rokopis pesnitve »Nebeška procesija«, ki ga je otela pogubi najmlajša hčerka Radojka Ullriehova »Klavirlcverca« v ■branju (umrla v letih okupacije). ^Prešernova slavnost v škof-n l ki želi dobiti pravilno d° cenitve, mora plačali ' dolarjev pristojbine, ki P« V korist doma za ostare-¥• cez 40 let stare dame, ki ■*0 imele nobene primerne P^ftije ali pa nobenega snub- Francozi se pripravljajo na £ino v severozahodni Afri- s,!i',irska vojna. Angleži so ''J' poslali na bojišče 30 ti-' konjenikov. — Govori se, ČnJ° v kr"'kcm sklene mir, Cast<* za Bure. V Rojanu pri Trstu je javilo 306 oseb tržaškemu magistratu, da izstopijo iz latinskega obreda rimsko-kato-liške cerkve ter pristopijo grškemu obredu s staroslo-venskim bogoslužnim jezikom. Za Ricmanji je presto-stopil torej še Rojan, kjer gospodari Lahon Jurizza, ki hoče iz r o jonske cerkve odstraniti slovenski jezik in ga nadomestiti z laščino. Žena z osmimi možmi. V ameriški državi Luisani živi neka žena, ki je imela zaporedoma osem mož. Poslednji nje mož je skočil v vodo in utonil. Prva dva mož.a sta umrla naravne smrti. Nada-Inji trije možje so se prostovoljno utopili. Ostali trije pa so se sodtiijsko ločili. Zadnji mož se je utopil, ker ni in ni mogel z ženo izhajati. Sedaj čaka dična žena devetega moža. Kako smešen je bil strankarski boj pred sedemdesetimi leti priča tale polemika med »Gorenjcem« in Andrejem Resmanom iz Begunj. Dvoboj je napovedal našemu uredništvu klobučar iz Begunj zaradi notice o škofovih zavodih: »Begne 23. aprila 1901. Prosim, da očitno prekličete besede, da se bodo gradili škofovi zavodi s krvavimi kmečkimi žulji. Ako ne prekličete Vas poziv-Ijem na Dvoboj s pestjo. Spoštov. klobučar And. Res-man.« Kaj poreče k temu škof, kateri je zoper dvoboje? — Resman je že prav izurjen v dvoboju s pestjo, posebno po hrbtu nežnega spola, o čemer bi nam dala dobro izpričevalo njegova boljša polovica. In če/, nekaj časa se spet oglasi vrli Resman v »Gorenjcu«: V drugič na dvoboj nas kliče slavnoznani klobučar Andrej Resman iz Begunj, ker ne more pozabiti, da smo javno povedali, da se bodo škofovi zavodi v Šentvidu nad Ljubljano gradili s kmečkimi žulji. Zdaj piše: »Slavno uredništvo Gorenjca v Kranju. Oziraje se na Vašo notico od 27. 4. 1901 poživljam Vas kar najodločneje, da prekličete besede o razmerju med menoj in mojo ženo. Jaz jo nisem nikdar od sniedaj, še manj pa odzadaj tepel in kdor to trdi se gr-dobno laže. Trdno sem odločen, kosti Vašega rojstva korenito prerukati. Z Vam pristojnim spoštovanjem A. R. klobučar.« C. Z. IV. medklubski festival amaterskega filma, ki ga vsako leto prireja občinski svet Ljudske tehnike, organizira pa filmska skupina Odeon Jesenice, je bil od 16. do 18. aprila v veliki dvorani delavskega doma na Jesenicah. Letošnji festival so priredili v počastitev 30-letnicc OF m 30-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Dobra udeležba Festivalsko žirijo so sestavljali Tine Ar ko, režiser iz Ljubljane, Milan samec, filmski delavec iz Zagreba ter Miha Brun, študent z Jesenic. Letos je na festival. amaterskega filma prispelo 93 filmov iz 28 kinoklubov iz vse države. Žirija je sprejela in ocenjevala 38 filmov. Največ je bilo žanrskih — 36, dokumentarnih — 30 in igranih — 27. Letos se je festivala udeležilo tudi šest filmov amaterskih kinoklubov IZ Beljaka v Avstriji in Bol-zana v Italiji. Filme gostov iz zamejstva so prikazali izven konkurence. Kinoklub iz Boke Kotorske, kinoklub iz Pančeva, Beograda, Skupina AAF iz Kopra in nekateri drugi klubi so letos na festivalu prvič sodelovali. Udeležba ljubljanskih kinoklubov pa je bila slabša zaradi objektivnih težav, saj je večina slovenskih kinoklubov poslala svoje filme na novosadski festival. Le-tega so sicer organizirali pred jeseniškim, vendar organizatorji v Novem Sadu filmov niso pravočasno vrnili. Nagrade Na festivalu je bil najuspešnejši Kinoklub Pančevo, saj so šestim članom tega kluba podelili tri zlate, eno srebrno in eno bronasto nagrado. Sledi mu Akademski klub iz Beograda, ki ga je zastopalo trinajst avtorjev. Ti so prejeli dve zlati, eno bronasto in eno srebrno nagrado. Priznanje so dobili rudi klubi FKK Mladost iz Donje Laste v Boki Kotorski, EKK Maribor, AFF Koper, KK Sarajevo, KAG Novi Sad, FKK OŠ Kočevje in Filmska skupina Odeon Jesenice. Tako je festivalska žirija podelila sedem zlatih, štiri srebrne in tri bronaste ter tri posebne nagrade. Med dokumentarnimi filmi je prejel zlato plaketo »Žcle-zar« Anton Markovič iz Boke Kotorske za film Tako pro lazi ljeto, srebrno plaketo Franjo Stromajer iz Mari- bora za film Ne smej se, tudi ti boš nekoč star in bronasto plaketo S. Zupančič iz Ko čevja za film čemu. Po oceni strokovne žirije je bil najboljši igrani film festivala film Milana Jeliča iz Akademskega KK Beograd, ki je predstavil film Pas. Drugo in tretjo nagrado med igranimi filmi je prejel Ivan Rakidžič iz Pančeva: Srebrno priznanje za film Proleče je došlo u stan moga brata Carlija, bronasto nagrado pa za film z naslovom Koncert za dve dame i treči svetski rat. Med žanrskimi filmi sta imela največ uspeha avtorja filmov Govornik, Koprčana K. Štajnbaher in I. Marinšek, srebrno plaketo je prejel Amir Hadžidedič iz Sarajeva za film Vrijeme, bronasto avtor filma Učiti, učiti, učiti .. . Ivan Kaljevič iz Akademskega kluba Beograd ter Milenko Grgar iz KAG Novi Sad za film Protestujem. Zlato plaketo Železar za najboljšo idejo sta prejela filma iz Pančeva Proleče je došlo u stan moga bra'. i Carlija in Koncert za dve dame i treči svetski rat. Posebno nagrado za najboljšo režijo so podelili filmu Pas iz Beograda, za najboljšo kamero filmu Jan Husarik iz Pančeva, za najboljšo montažo so nagradili filma Koncert za dve dame i treči svetski rat in Proleče je došlo u stan moga brata Čarlija. Posebno pohvalo za tonsko opremo je žirija podelila avtorju Ivku Šešiču iz Beograda za film Somun, posebno pohvalo občinskega sveta LT Jesenice za najboljši film o LT je prejel film iz Maribora Tudi ti boš nekoč tako star. Najbojši film festivala s planinsko tematiko je bil film Jane/a Hrovata z Jesenic z naslovom 400 železarjev na Triglavu. Filmi, ki so jih prikazali na IV. medklubskem festivalu amaterskega filma na Jesenicah, so bili kvalitetni, vsebina večine filmov jc oila pestra in zanimiva, organi'a-cija te vsakoletne jeseniške prireditve pa odlična. D. ScdeJ Polna dvorana, najlepše darilo za jubilej V soboto zvečer je bil pred polno dvorano TVD Partizana v Stražišču jubilejni koncert ob 20. obletnici delovanja moškega pevskega zbora DPD Svoboda iz Stražišča, ki ga že od ustanovitve dalje vodi pevovodja Edo Ošab-nik. Pokrovitelj slavja straži ških pevcev je bila veletrgovina Živila iz Kranja. Med številnimi poslušalci na koncertu sta bila tudi predsednika občinskih skupščin Kranj in škofja Loka Slavko Zalokar in Zdravko Krvina, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner, predsednik obči!nske konference SZDL Kranj Tone Volčič itd. V dvorani pa smo opazili tudi skladatelja Rado- vana Gobca. Polna dvorana na sobotnem koncertu je bilo najlepše darilo za 20-letno prizadevno delo pevcev z desnega brega Save. Zbor je na slavnostnem koncertu zapel 18 pesmi. Kot solistka je nastopila domačinka Berta Ambrož. Pred zadnjo pesmijo Triglav so pevcem čestitali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, sosednjih zborov iz kranjske občine, predstavnik zno-ra iz železne Kaple in tajnik slovenske kulturno prosvetne zveze iz Celovca. Stražiškrn pevcem so čestitali tudi pevci iz Brežic. Pevci so predli tudi Gallusove spomin.' s značke. — jk Godbeno - pevski večer v Žireh V nedeljo zvečer jc bil v dvorani kina Svobode v 2i-reh godbeno-pevskJ večer, na katerem so sodelovali domači pevci in glasbeniki: pihalni orkester ter moški in mešani pevski zbor tovarne Alpina. Tudi tokrat jc prireditev zelo dobro uspela, saj jc zanimanje za glasbeno dejavnost med Zirovci veliko. Pihalni orkester in mešani pevski zbor tovarne Alpina bosta sodelovala tudi na slavnostnih koncertih ob 30-letnici OF v žkofji Loki. -jg Velika izbira motornih vozil! Ugoden nakup vam nudi trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi »AVTO CELJE« CELJE, Ljubljanska 11 in priporoča naslednje avtomobile: ŠKODA tip Š 100 L tip Š 100 tip š 110 L Na zalogi avtomobili ŠKODA raznih barv in vseh tipov, dobava vozila takoj po vplačilu. Odobravamo družinski ali individualni kredit v znesku 12.000,00 oziroma 6.000,00 din. VVARTBURG tip STANDARD tip DE LUXE tip DE LUXE s streho za odpiranje tip TOURIST Dobava vozil VVartburg 7-kredit. NSU Up 1200 C 10.000,00 din. -14 dni po vplačilu. Odobravamo družinski ali individualni — sprejemamo predplačila in nudimo kredit v znesku LITOSTROJ — RENAULT tip R 4 dobava v roku 90 dni tip R 6 dobava v roku 45—60 dni tip R 12 dobava v roku 90 dni tip R 16 dobava takoj Vozila Litostroj — Renault plačljiva z deviznimi sredstvi. Odslej pri »AVTO CELJE« Celje tudi motorna kolesa: TOMOS tip T 12 tip 14 VN tip 15 JAWA tip 175 \1Z tip 125 tip 150 tip 175 Za mopede in motorna kolesa odobravamo kredit! Dobava takoj po plačilu. OBIŠČITE naš avtosalon v Celju na Ljubljanski cesti 11, telefon 21-80, kjer dobite vse informacije. Naši prodajalci so vam na uslugo za vse vaše želje. (Informacije o tehničnih lastnostih vozil, pomoč pri izbiri vozila, ureditvi kredita, vozilo tudi registrirajo). PREPRIČAJTE SE IN ZADOVOLJNI BOSTE! Tovarna verig Lesce pri Bledu razglaša prosta delovna mesta 0 5 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV # 2 ELEKTRIČARJA # 1 AVTOMEHANIK \ % 2 MIZARJA # 2 ZIDARJA Pogoj za zgoraj navedena delovna mesta je 3 leta prakse. 5 DELAVCEV — po možnosti prosti vojaščine 5 DELAVK — nad 18 let starosti Podjetje ne razpolaga s stanovanji! Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Prijave pošljite na naslov: Tovarna verig Lesce — Kadrovski oddelek, Lesce. Industrija bombažnih izdelkov Kranj zaposli več ključavničarjev NUDIMO: OD v višini od 1500 do 2000 dinarjev. Možna zaposlitev takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema organizacijsko kadrovska služba podjetja do 30. aprila 1971. Kmetijska zadruga Bled prodaja ves za kmetijstvo potreben REPRODUKCIJSKI MATERIAL. Poleg tega prodaja in tudi nudi GRADBENI MATERIAL Posebno opozarjamo, da razpolagamo z večjimi količinami vseh vrst opečnih izdelkov iz domačih opekarn in iz uvoza. Sprejemamo naročila in jih v najkrajšem času opravimo. gS g2 ga i 23 SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ BO NA JAVNI DRAŽBI V SREDO, 21. APRILA 1971, PRODALA osebni avto fiat 1300 letnik 1967, v brezhibnem stanju, izklicna cena je 15.000 din. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti 10 % varščine. Začetek dražbe bo ob 15. uri na dvorišču skupščine občine Tržič. b o nb oni uisotfi#-i vo dijo v kvaliteti m nagrajujejo Visoki C bonboni z dodatkom vitamina C utrjujejo vaše zdravje. Njihova posebnost je tudi sodobna in higienska embalaža. Zbiralce značk tudi nagrajujejo! Kdor pošlje pet praznih vrečk bonbonov visoki C j[n sestavi iz sedmih kuponov, ki bodo objavljeni v GLASU besedo VISOKI C ter vse skupaj pošlje v propagandno službo Žito Ljubljana, dob? brez žrebanja kolekcijo petih značk. nagracla-visoki c Kombinat Žito, Ljubljarta, Smartinska 154 (nagrad* — • Visoki t!) SAMO ZA ENO STEKLENICO NARAVNE SADNE PIJAČE VIPI LAHKO DOBITE LEPO NAGRADO Če dobite zamašek, na katerem bo pod plu-tovino narisan znak VIPI, postanete srečni dobitnik ROČNE URE znamke DARVVIL. Z zamaškom, v katerem je vrisan znak VIPI' se osebno zglasite pri Klansku Viliju, Brezje 76a na Gorenjskem, kjer boste osebno prejeli nagrado. Zahtevajte VIPI v svojih trgovinah ali pa se osebno zglasite na Brezjah, kjer lahko dobite »družinske« steklenice (3/41). mali oglasi Ugodno prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK in ŠOTOR za štiri osebe. Kranj, Stražišče, Trojarjeva 19 1884 Ugodno prodam rabljeno kompletno SPALNICO, KUHALNIK na tri plošče. Ogled Vsak dan popoldne. Kolar, Kidričeva 25/1, Kranj 1885 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Huje 23, Kranj 1897 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Nikolič Metka, Nazorjeva 2, Kranj 1968 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor in SMREKOVE PLOHE. Trboje 53 1969 Prodam SVINJO po prašič-za zakol. Rebernik Ivan, Senturška gora 24, Cerklje 1970 Prodam 300 kg SEMENSKEGA KROMPIRJA. Srednja vas 42, Šenčur 1971 Ugodno prodam avstrijske Mrežne GRABLJE ali zamenam za betonski MEŠALEC, oziroma kupim. Cadež, Virlog skofja Loka 1972 Ugodno prodam dnevno "jUnsko SOBO. Ogled od 19. ~° 20. ure. Medvode, novi *°k 127 a, stanovanje 3 1973 Prodam SENO. Visoko 57 1974 19 Prodam smrekove in borove PLOHE ter traktorski KULTIVATOR za stever 18. Naslov v oglasnem oddelku 1981 Prodam malo rabljen športni zložljiv OTROŠKI VOZIČEK. Naglic Franc, Ho-temože 45, Preddvor . 1982 Semenski KROMPIR igor in krmilno RŽ prodam. Vo povije 2, Cerklje 1983 Prodam 1000 kg SENA. Go-dešič 75, Škofja Loka 1984 Prodam eno leto staro TELIČKO. Zg. Brnik 90, Cerklje 1985 Semenski KROMPIR Viktorija prodam. Poženik 17, Cerklje 1986 Prodam KRAVO po izbiri, SONCE 4 in vprežni KULTIVATOR. Dragočajna 13, Smlednik 1987 Prodam kratke DESKE za opaže, PUNTE, BANKINE, lesonit PLOŠČE 12 x 80 in 80 x 80. Naslov v oglasnem oddelku 1988 Prodam navadni ZIDAK v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku 1989 Prodam dve OMARI za obleko in PISALNO MIZO. Naslov v oglasnem oddelku 1990 Semenski KROMPIR cvet-nik prodam. Polica 1, Naklo 2001 Prodam MOTORNO KOSILNICO irus, 8 KM. Debeljak Matevž, Jarčje brdo 2, Selca nad škofjo Loko 2002 Prodam DESKE za opaže. Mulej Miha, Šenčur, Kranjska cesta 20 2003 1974 Prodam SEMENSKI KROMPIR dezire in cvetnik ter PRAŠIČA za zakol. Gasilska 1». Šenčur 1975 ; M(yr0BNA V02U-A Ugodno prodam 3000 kg do ' < ' frcga SENA in OTAVE. Do Janko, Praprotno 15, bWja Loka 1976 to Prodam 250 kg težkega BJKCA. Zg. Brnik 79 1977 prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Tupaliče 10, Pred dvor U KOcln 1978 ftK0^° Prodam OTRO-**Pan«?5IC5K- D™8* K., Ci, SIUJIC0 »anz. ^SSiffiSS obračalnik in P^°y7°TKOR.5 KM. JC Kranj 1980 fcdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva In uprave Usta: KranJ, Trg revolucije 1 »tavba občinske skupščine. - Tek. račun prt SDK \ Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 «1-860; uprava lista, ma-»ooglasna in naročniški, »luiba 22-152. — Naročnica: letna 32, polletna 16 cena za eno itevllko 50 Para. Mali oglasi: be-jeda 1 din,naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih °8lasov ne objavljamo. Prodam TAUNUS 12 M. Ogled v soboto od 10. do 12. ure. Oman Ivan, Planina 4, Kranj 1991 Najboljšemu ponudniku oddam v najem s L 5. za dve leti GARAŽO — triplex (Vodovodni stolp). Pogoj: plačilo najemnine za eno leto naprej. Pismene ponudbe poslati v oglasni oddelek do 28. 4. 1971 pod »Garaža — tri-plex«. 1992 Poceni prodam MOTORNO KOLO puch. Markun, Preddvor 84 1993 Prodam FIAT 750. Ferlan, Trojarjeva 18, Kranj (za samopostrežbo v Strazišču). 1994 Prodam skoraj novo MOTORNO KOLO jawa 90 ccm. Zg. Bela 22, Preddvor 1995 Kupim OBROČE za volks-vvagen, 15-colskc, na pet vijakov. Poženik 17, Cerklje 1996 Prodam ZASTAVO 750, letnik oktober 1967. Jezerska cesta 64, Kranj 1997 Na Gorenjskem kupim ZAZIDLJIVO PARCELO za vikend. Zupan Ciril, Stošičeva 5, Kranj 1998 Prodam vseljivo DVOSTA-NOVANJSKO HIŠO, VRT in GARAŽO na Jesenicah, lahko tudi polovico. Naslov v oglasnem oddelku 2004 JŽGUBUENO Najdeno KOLO ponv, rdeče barve, v dobrem stanju, na ogrodju oznaka »Kranj stanovanje«. Naslov v oglasnem oddelku 2000 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PETEK, 23. aprila, ob 16. uri za red DIJAŠKI II. in ob 19.30 za red KOLEKTIVI — PETEK — S. Mrožek: POLICIJA — nastopa dramska družina Prešernovega gledališča. Kranj CENTER 21. aprila amer. barv. film BANDITI-DESPERADOSI ob 16., 18. in 20. uri 22. aprila amer. barv. film CRNI ŠERIF ob 16., 18. in 20. uri 23. aprila amer. barv. film CRNI ŠERIF ob 16. uri, kulturno zabavna prireditev Go renjske ob 18. in 20. uri Kranj STORŽIĆ 21. aprila iugoslov. barvni film TOVARIŠIJA PETRA GRČE ob 16. uri, franc. barv. film ASTRAGAL ob 18. in 20. 22. aprila jugoslov. CS film KOZARA ob 16. uri, ameriški barvni film MARNIE ob 18. in 20. uri 23. aprila amer. barvni film BOEING-BOEING ob 16. in 21. uri, jugoslov. barvni CS film BITKA NA NERETVI ob 18. uri Obvestilo Iščem ŽENSKO za varstvo 4-mesečne punčke. Gašperšič, Cesta JLA 6, Kranj 1999 Na osnovi člena 3, tretjega odstavka Odloka o upravljanju in vzdrževanju pokopališč skupščine občine Kranj z dne 11. 12. 1969 obvešča krajevna skupnost Stražišče vse najemnike grobov na starem pokopališču v Strazišču, da je bilo pokopališče na osnovi sklepa Skupščine občine Kranj z dne 30. 6. 1965 pod številko 53-104/64-6 ukinjeno in se je pokopavanje umrlih prenehalo na tem pokopališču. Mirovalna doba za to pokopališče je predvidena 10 let in sc šteje od dneva sprejetja sklepa o prenehanju pokopavanja na tem pokopališču. V zvezi s tem obveščamo vse zainteresirane najemnike, kateri želijo opraviti prenos posmrtnih ostankov na novo pokopališče ali druga pokopališča, da morajo to opraviti v roku zgoraj mirovalnc dobe, to je do dne 30. 6. 1975. Do tega datuma morajo vsi najemniki odstraniti z grobov spomenike in okvirje, razen tistih, ki bi eventualno bili pod zaščito spomeniškega varstva. Kolikor tega ne bodo storili najemniki do določenega roka, bo to storila po pretečenem datumu krajevna skupnost. Predmete odvzete z grobov se bo nato prodalo na javni dražbi, denar pa se bo deponiral pri krajevni skupnosti za dobo dveh let. Kolikor se v tem času nihče ne oglasi, denar zapade v korist krajevne skupnosti. Opravljanje prekopov je omejeno na čas od 1. 10. do 31. 1. v letu. Zato naj se vsi zainteresirani čimprej priglasijo za prekope pri Pogrebni službi Kranj, katera bo to delo opravljala in tudi dajala podrobne informacije o prekopih. Dalje obveščamo vse najemnike grobov na novem pokopališču, da je potrebno vsako postavitev okvirja ali spomenika prej javiti v pisarno krajevne skupnosti zaradi točne postavitve po načrtu. Javiti je potrebno tudi vsako drugo ureditev ali zasaditev mimo običajne ureditve grobov. Krajevna skupnost Stražišče Tržič 22. aprila amer. baivni film ČLOVEK IZ ARIZONE ob 18. in 20. uri 23. aprila jugoslov. CS film KOZARA ob 18. uri, angleški barvni film MAYERLING ob 20. uri Kamnik DOM 21. aprila zah. nemški barv. CS film BELI VOLKOVI ob 18. in 20. uri 23. aprila amer. barvni film SODOMA IN GOMORA ob 20. Kamnik DUPLICA 21. aprila franc. film SANATORIJ ZA ŽENE ob 20. uri 22. aprila franc. film SANATORIJ ZA ŽENE ob 20. uri Jesenice RADIO 21. aprila slov. barvni film NA KLANCU 22. aprila amer. barvni film NEVARNA CRTA 7000 23. aprila amer. barvni film CAS VOLKOV Jesenice PLAVŽ 21. aprila amer. barvni film NEVARNA CRTA 7000 22. aprila amer. barvni CS film OBESITE GA BREZ MILOSTI 23. aprila amer. barvni CS film OBESITE GA BREZ MILOSTI Dovje Mojstrana 21. aprila nem.-italij. barvni film SMRT V RDEČEM JAGUARJU Kranjska gora 22. aprila slov. barvni film NA KLANCU Javornik DELAVSKI DOM 21. aprila amer. barvni CS film OBESITE GA BREZ MILOSTI ob 19. uri Radovljica 21. aprila amer. barvni film DEKLE NA MOTORJU ob 13. uri, amer. barvni film DI-TLOMIRANEC ob 20. uri 22. aprila amer. barvni film VELIKI ROP BANKE ob 20. uri 23. aprila amer. barvni film OSVOBODITEV BYRONA JONESA ob 18. uri, ameriški barvni film DEKLE NA MOTORJU ob 20. uri Škofja Loka SORA 21. aprila nemški barvni film DEVICA IZ BAMBER-GA ob 18. in 20. uri 22. aprila švedski barv. lilm BAMSE ob 20. uri 23. aprila švedski barv. film BAMSE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 21. aprila švedski barv. film BAMSE ob 20. uri 22. aprila amer. barv. film BODALO ob 20. uri 23. aprila amer. barv. film DOBER VEČER GA. CAMPBELL ob 20. uri j- Spet veliko znižanje cen - Spet veliko znižanje Znižanje cen za prvomajske praznike od 21. aprila dalje v vseh naših prodajalnah in mesnicah. Cenjenim kupcem je na voljo: 1. Plećka »šunka« v dozah 450 g kos 2. Jajca — sveža »A« platon 3. Pomaranče Jaffa kg 4. Napolitanke 200 g 5. Radgonski biser 0,8 steklenica 13,00 din 18,00 din 4,70 din 2,20 din 9,50 din Iz lastnega obrata Klavnica Radovljica prodajamo po konkurenčnih cenah: L »Rolšunka« 2—3 kg 2. Vrat brez kosti 1—1,6 kg 3. Vrat s kostmi 1,20—2 kg f. »Sunka« s kožo 6—12 kg kg kg kg kg 27,50 din 38,40 din 26,50 din 28,80 din Posebno priporočamo novo salamo sava kg 28,50 din Izkoristite ugoden nakup - Izkoristite ugoden KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj letos spet organizira dopolnilno šolanje za kandidate, ki se žele vključiti v učenje deficitarnih poklicev. Po končanem dopolnilnem tečaju se kandidati vključijo redno v uk naslednjih poklicev gradbene, lesne in gostinske stroke: zidar, tesar, mizar, kuhar, natakar na željo delovnih organizacij pa tudi drugih poklicev teh treh strok. Kandidate bodo sprejemale v uk vse večje delovne organizacije gradbene, lesne in gostinske stroke. Dopolnilni tečaj traja 6 mesecev in se bo začel 1. julija 1971. Kandidati morajo imeti najmanj uspešno končanih 6. razredov osnovne šole. / Prijavijo se lahko na Komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj, Sejmišče št. 4 ter na vseh izpostavah na Jesenicah, v Radovljici, Skofji Loki in Tržiču. Rok za prijavo je 25. maj 1971. Tudi za vsa podrobnejša pojasnila se obračajte na zavod in njegove izpostave. Podjetje za PTT promet Kranj sprejme na delo za nedoločen čas delavca z dokončano ESŠ za delo v gospodarsko računskem oddelku podjetja. Kandidati naj vlože prošnje kadrovski komisiji podjetja ali se zglase osebno v splošnem oddelku podjetja. Zahvala Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža in očeta Johana Šimnovca se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga spremili na ^zadnji poti ter vsem tistim, ki so nam izrekli sožalje ter nam nudili pomoč. Iskreno se zahvaljujemo CP Gorenjski tisk, dr. prof. g. župniku Francu Rozmanu za pogrebne obrede, dr. Novaku in dr. Pircu za lajšanje bolečin in tov. Mohorju za ganljiv govor ob odprtem grobu. Vsem Še enkrat iskrena hvala. Na željo pokojnika smo vence odklonili, denar pa namenili v dobrodelne namene. žalujoči: žena in hčerka Anica ter drago sorodstvo Strahinj, Ljubljana, Vrhnika, Beograd, Avstrija, 16. aprila 1971 nesreče IZSILJEVAL PREDNOST V četrtek, 15. aprila, zvečer je na_cesti četrtega reda na Kokrici voznik osebnega avtomobila Ivan Arnež s Kokrice z zavijanjem v levo izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila nemške registracije Marjanom Markičcm. Avtomobila sta trčila, pri tem jc bil voznik Arnež huje ranjen m so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih je za 20.000 dfc AVTOMOBIL V PEŠCA V četrtek, 15. aprila, zvečer se je na cesti tretjega reda v Hrastju pripetila prometna nezgoda Francu šubicu iz Kranja, šubic je hodil po desni strani ceste od Hrastja proti Kranju. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila Mirko Kalan iz Zg. Desnice, ki pešca zaradi srečanja z drugimi vozili ni pravočasno opazil. Kljub zaviranju je avtomobil šubica zadeL Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. OTROK PRITEKEL PRED TOVORNJAK Na Tavčarjevi cesti na Jesenicah je v petek, 16. aprila« popoldne voznik tovornega avtomobila Rudi Vodopivec z DoV-jega zadel 4-letnega Liko Mejsuta, ki je z desne strani pritekel pred vozilo. Dečka so ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. SMRTNA NEZGODA V RADOVLJICI V križišču Gorenjske ceste, Ulice Staneta Žagarja in Cankarjeve ceste v Radovljici je v petek, 16. aprila, popoldni voznik avtobusa Alojz Gračnar iz Hraš, potem ko je prlpelj*" z avtobusne postaje, pri križišču zadel 8-Ietnega Bojana Z»j breta, ki je z leve proti desni prečkal cesto. Deček je utnlJ na kraju nesreče. OTROKA SKOČILA PRED AVTOMOBIL V soboto, 17. aprila, zvečer je v Lahovčah voznik osebnega avtomobila Janez Bergant iz Lahovč zadel Vlasto Bernard, staro 9 let in njenega brata Zvonka, starega 7 let. Nesreča se je pripetila, ker sta otroka, ki sta skupaj z drugimi stal na mostu, nenadoma skočila pred avtomobil. V nesreči J bila ranjena Vlasta in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnic0, NI OPAZILA PEŠCA V nedeljo, 18. aprila, okoli dvajsete ure na cesti me Kranje in žabnico ni voznica osebnega avtomobila ManJ Brezar iz Kranja pravočasno opazila Janeza Freliha iz f0' gore, ki je po desni strani ceste hodil ob kolesu. Avtomobil i pešca zadel in podrl po cesti. Freliha so huje ranjenega P1** peljali v ljubljansko bolnišnico. Triglavski turni smuk V nedeljo, 25. aprila, se bodo udeleženci tradicionalnega triglavskega turnega smuka spustili iz grebena Rži nad Staničevim domom prek Apncnice, čez Pungrte in travno dolino, mimo pastirske koče v Krmi na Polje in dalje prek Vrtače in Pleše ter melin pod Dražkimi vrhovi prav v dolino Krme. Letošnji triglavski smuk, ki se ga lahko udeležijo člani planinskih društev Jugoslavije, smučarskih društev ter vsri, ki jim visokogorsko smučanje ne dela težav, organizi- rajo planinska društva DaVjL, Mojstrana, Martuljk in * vornik-Koroška Bela. D. S. Kolesarstvo Obveščamo vse ljubitelje kolesarstva, da bo i«" blrna dirka začetnikov • sredo, 21. aprila, ob 16. na progi Kranj — Desnica — Kranj. Start bo prej skladiščem Merkurja P" železniški postaji. Kolesarski klub Kranj Zahvala Ob izgubi naše ljube žene, mame, babice in sestre Frančiške Šušteršič roj. Brenk iskrena hvala vsem, ki so jo spremili na zadnji pot*' darovali cvetje in vence, nam izrazili sožalje in kakorkoli pomagali. žalujoči: mož Viktor, sin Edo in Viktor z družinama, sestre in brata Zf. Bitnje, 15. aprila 1971 OD NEDELJE DO NEDELJE NOGOMET — Tokrat je bila spet črna nedelja za gorenjske predstavnike v SNL in ZCNL. V slovenski Hgi je domači Triglav komaj iztržil točko v igri z Nafto, °ba ostala predstavnika pa sta srečanji izgubila. Rezultati — Triglav : Nafta 0:0, Bela Krajina : Tr-**Č 3:0 (0:0), LTH : Hrastnik 0:1 (0:0). Pari prihodnjega kola — Izola : Triglav in Tržič : LTH. ROKOMET — Se slabše pa so se odrezali gorenjski Predstavniki v SRL. Moška ekipa Tržiča je z golom mzlike izgubila v Trbovljah, medtem ko so igralke kranjske gore v gostovanju v Mariboru in Murski Soboti ostale praznih rok. Tudi dekleta Alplesa niso bila kos razigranim domačinkam iz Brežic. Rezultati — Rudar : Tržič 21:20 (12:11), Branik : Kranjska gora 34:5 (14:1), Polet : Kranjska gora 12:5 (6:1), Brežice : Alples 18:8 (11:4). Pari prihodnjega kola — Tržič : Piran, Kranjska gora : Brežice in Alples : Polet. KOŠARKA — S prvim kolom so to nedeljo začeli tudi košarkarji v slovenski moški in ženski ligi. Pri moških so Jeseničani v gosteh premagali Trnovo, Kroj Je na domačem terenu odpravil Jezico, medtem ko je kranjski Triglav na domačem terenu ostal praznih rok * igri z ljubljansko Ilirijo. V ženski konkurenci pa so Jeseničanke v Ljubljani Premagale Slovan, Kroj pa je na domačem igrišču izgubil z ekipo Jezice. Rezultati — Trnovo : Jesenice 68:82 (33:39), Kroj : Jezica 81:70 (37:39), Triglav : Ilirija 51:59 (26:36); ženske — Slovan : Jesenice 40:64 (18:30), Kroj : Jezica 51:72 (35:28). Pari II. kola — moški — Radenci : Triglav, Jesenice : Maribor, Kroj : Lesonit; ženske — Jesenice : Maribor, Kroj : Konus. ODBOJKA — V drugi zvezni odbojkarski ligi so Jeseničani v gosteh izgubili s 3:1 z ekipo Kaštela. V prvem spomladanskem kolu slovenske odbojkarske lige pa so Kamničani s 3:1 premagali ekipo Izole. Pari prihodnjega kola — Jesenice : Partizan in Kamnik : Kanal. ATLETIKA — Na otvoritvenem republiškem tekmo vanju so predstavniki kranjskega Triglava dosegli nekaj dobrih rezultatov. Uvrstitve: — moški: 400 m: 1. Sušan (Kladivar),.. . 3- Kavčič (Triglav); višina — 1. Vivod (Kladivar), 2. D. Prezelj, 3. M. Prezelj (oba Triglav); krogla — 1. Satler (Triglav); ženske — krogla — 1. Komelj (Maribor), 2. papler (Triglav). SMUČANJE — SK Triglav je bil v soboto na Krvavcu prireditelj meddruštvmega slaloma za pionirje in Pionirke, ki jc hkrati veljal za kategorizacijo. Zmagovalci — starejši pionirji: Holzl (Fužinar), starejše pionirke: Urh (Radovljica), mlajši pionirji: Kavčič (Olimpija), mlajše pionirke: 1. Oblak, (Transtu-rist). SK Transturist pa je bil na Voglu prireditelj veleslaloma za mlajše in starejše mladince ter mladinke, ki Ve'ja za kategorizacijo. Zmagovalci — mlajše mladinke: Cerpez (Branik), starejše mladinke: Jež (Fužinar); tekmovanje mladincev Da Jc zaradi megle odpadlo. dh Rokomet Koroška : Kranj 19:18 V prijateljski mednarodni rokometni tekmi sta se v nedeljo v Borovljah pomerili mladinski reprezentanci Ko roške in Kranja. Reprezentanca Kranja: Eržen, Soldat 5, Jošt 2, Srečnik, F. Rakovec, B. Rakovec 2, Grašič 1, Petrač 3, Bregar 5. Reprezentanca Kranja, ki so jo sestavljali igralci Dupclj, Golnika in Kranja je le z golom prednosti izgubila prvo mednarodno srečanje. Kljub vodstvu v prvem polčasu jim je na koncu pošla sapa in domačini so slavili zmago. dh Šah Kegljanje Triglav : Ljubljana 15114:15009 V okviru priprav za bližnje državno ekipno prvenstvo v kegljanju za moške in tekmovanja za evropski pokal so * kegljači Triglava v prijateljskem srečanju dvakrat pomerili z reprezentanco Ljubljane, v prvem srečanju r.a ^mačem kegljišču so jih premagali z 240 keglji razlike, v r>nv,C. ™ A<-K'J'. razuKC tofcu tlinT dvob°Ju na kc& Sre^-Vlaksa Perca pa so Sreča n i • • ra?-iikceNr^,biii s 135 ke«i'i ču ;*c- Najboljši na kegljiš-Ono 11 d°mačin Jože Turk — 1008 Podrtimi keglji, med tem ko je v Ljubljani Ljubljančan Mlakar podrl 1029 kegljev. Triglav: Stare 974 — 924, Jenkole 915 — 944, Ambrožič 950 — 977, Vehovec 945 —894. Prion 940 — 941, Turk — 1008 — 964, Česen 961 — 949, Kor-dež 885, Bregar 933. Ljubljana: Matko 911 —922, Dremelj 906 — 919, Menoinger 935 — 978, Mezgec 905 — 840, Janša 946 — 923, Skrbi nek 958, Zdešar 897, Mlakar 960 1029, Farkaš 927 — 953. -dh Tri v Kranju Kranj je bil v nedeljo v znamenju šahovskih prireditev. Poleg prvenstva Gorenjske sta bili na sporedu še dve republiški prireditvi. Na prvenstvu dijaških domov Slovenije je med dijaki 1. mesto osvojila ekipa doma učencev iz Tezna pri Mariboru, pri dijakinjah pa je 1. mesto pripadlo ekipi doma Majde Šile iz Novega mesta. Ekipa doma čevljarsko izobraževalnega centra iz Zirov pa je bila druga. Na republiškem prvenstvu Zveze gluhih C skupine je v Kranju nastopilo 12 šahistov. Vrstni red: 1. Usnik (Ljubljana), 2. Košir (Ljubljana), 3. Mašič (Koper) in Ribič (Kranj) itd. F. štagar Mali : Mat-jašič 1: 0 V soboto in nedeljo so v Kranju odigrali peto in šesto kolo šahovskega prvenstva Gorenjske. Rezultati — 5. kolo: Voji-čdč : Zbil 1:0, Bukovac : Mali remi, Matjašič : Djordjovič remi, Simčič : Roblok remi, Harinski : Presterl odloženo, Šiftar : Sterle remi; 6. kolo: Zbil : Sterle remi, Presterl : : Šiftar remi, Roblek : Harinski prekinjeno, Djordjevič : : Simčič odloženo, Mali : Matjašič 1:0, Vojičič : Bukovac prekinjeno. Prekinjeni srečanji iz prejšnjih kol sta se končali takole: Djordjevič : : Mali remi, Matjašič : Presterl 1:0. Vrstni red: Sterle in Šiftar (oba Lesce) po 5, Bukovac, Matjašič (oba Kranj) 3,5, Mali (Radovljica), Vojičič (Kranj) 3 itd. F. Štagar Plavanje Švarčeva 2:53,7 na 200 m prsno Čeprav je od zimske sezone minilo že mesec dni, so nekateri plavalci še vedno v izvrstni formi. Na sobotnem štopingu, kjer so poleg domačega Triglava nastopili še plavalci Ljubljane in Celja, je bilo zopet doseženih nekaj odličnih rezultatov in slovenskih rekordov. Tudi to pot se je najbolj izkazala Lidija Švarc, saj jena 200 m prsno postavila nova rekorda SRS za st. mladinke in članice z najboljšim letošnjim časom v Jugoslaviji, 2:53,7. Rekorda za ml. in st. mladinke je izboljšala tudi Rebeka Porenta na 400 m mešano (5:56,9), čeprav jo je premagala Breda Pečjak (5:56,4), vendar v članski konkurenci, kar pa je najboljši čas v Sloveniji nasploh. Od gostov je najbolj ugajal Linhart Božo, ki je s tako lahkoto odplaval 100 m kravi v 56,7, da bo verjetno prav kmalu popravil sicer že 11 let stari Koc-murjev rekord 57,1 za velike bazene. Rezultati — MOŠKI: 100 m kravi: 1. Linhart B. (Lj) 56,7, 2. Kostanjšek B. (Lj) 57,5; 100 m prsno: 1. Kalčič M. (LJ) 1:22,2, 2. Linhart B. (Lj) 1:22,3; 100 m hrbtno: 1. Kostanjšek B. (Lj) 1:09,6, 2. Cermak V. 1:15,4; 200 m kravi: L Artač B. (Tr) 2:22,2, 2. Ravnik A. (Tr) 3:16,4; 100 m delfin: 1. Cermak V. (Lj) 1:09,3; ŽENSKE: 400 m mešano: 1. Pečjak B. (TR) 5:56,4, 2. Porenta R. (TR) 5:56,9; 100 m prsno: 1. Vovko N. (Lj) 1:24.7, 2. Trtnik B. (LJ) 1:35,9; 200 m prsno: 1. švarc L. (TU) 2:53,7, 2. Maric V. (TR) 3:21,8; 100 m kravi: 1. Man-delic J. (TR) 1:11,4, 2. Pirman B. (LJ) 1:21,1; 200 m kravi: 1 Porenta R. (TR) 2:35,4, 2. Križaj E. (TR) 2:47,9; 100 m hrbtno: 1. Vovko N. (LJ) 1:24,0, 2. Trtnik B. (LJ) 1:41,4; 200 m hrbtno: 1. Drakslcr V. (TR) 3:09,4. SK Občinsko prvenstvo Kranja v slalomu Skromna udeležba na Krvavcu V organizaciji smučarskega prvak med mlajšimi pionirji kluba Triglav je bilo v sobo- je postal Stane Prezelj, pri to na Krvavcu tudi občinsko prvenstvo Kranja v slalomu za pionirke in pionirje. Zaradi poznega termina je bila udeležba skromna. Občinski mlajših pionirkah je bila najboljša Erika Šilar, pri starejših pionirkah je zmagala Simona Bajželj. J. Javornik Občinsko prvenstvo Kranja v streljanju Zmagi Saričeve in Krajcarja Občinskega prvenstva v streljanju z zračno puško za mladince in mladinke se je v Kranju udeležilo 44 mladih tekmovalcev iz sedmih strelskih družin. Med mladinci so bili najuspešnejši predstavniki SD »Slavec Ivo-Jokl«, pri mladinkah pa so se izkazale tekmovalke iz SD »Iskra«. Rezultati: MLADINKE — 1. Sarič (Iskra) 326, 2. Puklavec (»T. Nadižar«) 312, 3. Jenko (Iskra) 308 itd. Ekipno — 1. Iskra 881, 2. SD »T. Nadižar« 815; MLADINCI — 1. Krajcar 356, 2. Cof 337, 3. J. Zupan 336, 4. R. Zupan 335, 5. Hafnar (vsi »Slavec Ivo-Jokl« 331. Ekipno — 1. SP »Slavec IvoJokl« I. 1029, 2. SD »Slavec IvoJokl II. 958, 3. SD »Tone Nadižar« 910. B. Malovrh regata na Bledu Do sedaj je bilo že nekaj zlmsko-spomladanskih regat, vendar pa velja blejska vsakoletna tradicionalna prvomajska regata za začetek nove veslaške sezone. Regat ni odbor je predložil naj bi bilo tekmovanje 30. aprila in 1. maja. Vendar pa so temu nasprotovali iz razumljivih razlogov predstavniki veslaške zveze Hrvatske. Predlagali so, da naj bi bilo tekmovanje 1. In 2. maja, s čimer naj bi bil omogočen nastop vseh zaposlenih ve-slačev. Regatnl odbor je to sprejel in bo o tem obvestil vse veslaške klube, da bo ta tradicionalna regata v počastil tev praznika dela 1. in 2. maja. M. Hudovernlk G L/AS SREDA — 21. APRTLA 1971 Iv p r a š a ni e O o d g o v o r i Pred nekaj leti je bil sprejet zakon o pripravništvu. Novo zaposleni diplomanti srednjih, višjih in visokih šol naj bi se v času pripravništva seznanili z delovnimi procesi v obratu in podjetju. Poiskali smo tri in jih povprašali, kako poteka njihovo pripravništvo. Obleščak Anamarija, 23 let, socialna delavka — pripravnica v Savi Kranj: »Sem absolventka višje Šole za socialne delavce v Ljubljani in se pripravljam na diplomo. Diplomsko nalogo bom zagovarjala še ta mesec. V Savo sem prišla aprila. Pripravnica bom šest mesecev. Mentorica mi je pripravila program dela. Prve tri mesece bo moje mesto v delovnih obratih, kjer se bom seznanjala s proizvodnjo. Pogovarjam se tudi z delavci. Sprašujem jih, kako se počutijo na delovnem mestu, kaj bi morda želeli spremeniti, o odnosih v kolektivu in drugo. O svojih opažanjih in delu pišem dnevnik. Po treh mesecih bom morala opraviti nekakšen preizkus znanja. Nato bom še tri mesece pripravnica na delovnem mestu, kjer bom tudi kasneje delala, če bom tudi tam uspešna, bom čez pol lota socialna delavka v Savi.« Mrak Cirila, 23 let, ekonomistka - pripravnica v Gorenjski predilnici v Skofji Loki: »Bila sem štipendistka Gorenjske predilnice. Ko se je pokazala potreba po zasedbi določenega delovnega mesta, so me poklicali. Tako som že štiri mesece zapo slena. Pripravljam se na diplomo, zato delam le štiri ure dnevno. Delovno mesto, kjer delam, še ni prirejeno za delavca s fakultetno izobrazbo. Obsega samo vodenje izračuna osebnih dohodkov, zato ne morem uporabiti znanja, ki sem ga pridobila na fakulteti. Po končanem pripravništvu so me predvideli za vodjo oddelka za obračun osebnih dohddkov z analizo.« Sila Vesna, 24 let, dipl. Ing. elektrotelmike — pripravnica v Iskri Kranj: »V službi sem od 15. novembra lani. V Iskro sem prišla kot diplomantka. Za diplomsko nalogo sem delala na programiranju in izdelavi naprave, ki bo omogočala bolj enostavno in pravilno ožičevanje stojal za telefonsko centralo Iskra C — 7. Tema naloge je bila s področja digitalne tehnike, ki me še posebno zanima. 10. marca sem diplomirala. Od tedaj delam v oddelku za elektronsko telefonijo. Kot pripravnica sem se začela pripravljati na delo, ki ga bom opravljala. Sem ena od tistih, ki se bodo ukvarjali z izdelavo nove elektronske centrale. Veliko moram še preštudirati. V oddelku imamo tudi laboratorij in ob izdelavi prototipov se seznanjam s problemi izdelave, ki jih na fakulteti nisem spoznala. Mislim, da je za pripravnike v Iskri dobro poskrbljeno. Velike možnosti imamo, seveda če se izkažemo v podjetju, tudi za specializacijo v inozemstvu. L. Bogataj 7,389.000 dinarjev škode zaradi gospodarskega kriminala Lani je bilo v Sloveniji odkritih 2887 kaznivih dejanj v gospodarstvu ali 18,5 odstotka vseh kaznivih dejanj, ki so jih obravnavala slovenska sodišča. Prekrškov zoper narodno gospodarstvo je bilo 638, prekrškov zoper družbeno premoženje 1617 in prekrškov zoper uradno dolžnost 632. Zaradi tega je bilo lani obtoženih 114 vodilnih oseb, 627 drugih delavcev in 497 zunanjih oseb, kar je nekaj manj kakor predlanskim. Zaradi vseh teh primerov gospodarskega kriminala je družbeno premoženje lani utrpelo za 7,389.000 dinarjev škode. Predlanskim pa je ta škoda znašala 9,277.000 dinarjev. Katerih prekrškov je bilo lani največ? Na prvem mestu je nedovoljena trgovina s tehničnimi aparati, avtomobili, reprodukcijskim materialom, lesom in živino, še vedno se pojavlja prekupčevanje s tujo valuto, zlasti pri nakupih tehničnih predmetov in avtomobilov. Odkrivanje teh kaznivih dejanj pa upada, saj Je devizni promet vse bolj sproščen in praktično ni nobene kontrole več, od kod občanom devizna sredstva. Lani so bila tudi številnejša kazniva dejanja zaradi neresnega gospodarskega poslovanja. Vzroki so podobni kakor prejšnja leta. Slaba organizacija poslovanja, slaba evidenca, neurejena skladiščna služba, izbor neizkušenih oseb na odgovorna mesta itd. Med odkritimi kaznivimi dejanji zoper uradno dolžnost so na prvem mestu poneverbe, ki jih je bilo lani precej več kakor prejšnja leta. Nekateri kršilci so prav tako zlorabljali uradni položaj in uradne pravice iz ko-ristoljubja, pogosta pa so bila tudi podkupovanja. Za vsa ta kazniva dejanja je kriva premajhna notranja kontrola v delovnih organizacijah. Zaradi tega se poneverbe in ostali delikti odkrijejo šele po daljšem obdobju, ko so na primer zneski poneverjenega denarja že precej visoki. Okrožna sodišča menijo, da je primerov aktivnega in pasivnega podkupovanja zaradi Kurirčkova pošta V petek, 16. aprila, so jeseniški pionirji pred spomenikom na Poljanah nad Jesenicami prevzeli od gorjan-skih pionirjev kurirčkovo pošto, ki je potem nadaljevala pot proti Kranjski gori. Do 21. aprila bodo nosili kurirčkovo pošto po skritih partizanskih poteh jeseniške ob- čine, potem pa jo pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi izročili pionirjem iz Lesc. Pionirji osnovnih šol bodo tekmovali v pisanju prostih spisov na temo Vstaja v mo jem kraju in pozneje najboljši spis priložili v kurirčkovo torbico. D. S. Gostovanje v Trbovljah Pevski zbor France Prešeren iz Kranja je v soboto, 17. aprila, gostoval v Trbovljah. Koncertni spored, ki je obsegal skladbe od renesančnih mojstrov do sodobnih skladateljev, so izvajali: ženski, moški in mešani pevski zbor. Odlično izvajani program zbora so poslušalci z velikim navdušenjem nagrajevali z dolgimi aplavzi. KAVA J ŽIVIL./V V NOVI % EMBALAŽI » ŠE O BOLJŠA Prihodnje leto bo uspešno sodelovanje in izmenjava go stovanj med zboroma »Zarja« iz Trbovelj in pevskim zborom »France Prešeren« iz Kranja stopilo v jubilejno dvajseto leto. V počastitev te obletnice bosta pevska zbora pripravila skupni koncertni program, s katerim bosta nastopila v Kranju in Trbovljah. V petek, 23. aprila bo Prešernov pevski zbor z istim koncertnim sporedom gosto val v Novem mestu. ar. Nove skulpture Slavko Oblak, akademski kipar z Bleda, ki dela v Zahodni Nemčiji, je poklonil turističnemu društvu Bled štiri skulpture. Postavili so jih v parku sredi Bleda. »javne tajnosti« še več, ker ostanejo mnogi neodkriti. Ovadbe za gospodarski kriminal prihajajo največkrat v uprave javne varnosti in postaje milice. Zanimanje gospodarskih organizacij, ki morajo po novem zakonu naznaniti kazniva dejanja, s« kljub temu ni povečalo. Srečamo celo primere, da so V podjetjih preprečevali organom za notranje zadeve zbiranje različnih dokazil in Jih ovirali pri delu. Organi notranje kontrole po delovnih kolektivih so prišli do izraz* le pri manjših tatvinah ht poneverbah. J. Košnjek Eksplozija v Kamniku V podjetju Kamnik v Kamniku je v ponedeljek okrog 17.30 nastala eksplozija. Prf eksploziji, ki Je nastala * obratu pirotehnike, je umrla 22-lctna Stanka Smolnikar. Trije pa so bili laže ranjen*-škodo so ocenili na pribliŽ"0 tri milijone dinarjev. Vzrok* nesreče še raziskujejo. Požari 14. aprila popoldne je začelo goreti v gozdu pri Gorenji vasi pri Retečah. Ogenj so opazlili vašČanJ, ki so ga skupaj s prostovoljnimi gasilci iz škofje Loke tudi pogasili. V ponedeljek, 19. april*' dopoldne je začel gore« gozd na Poljanah pri Jej senicah. Pogorelo je okoU 3 do 5 ha gozdne po^' šine. Požar so gasili poklicni gasilci in gasilci * Jesenic. Vzrok požara °* znan. V ponedeljek, 19. aprl-to» Popoldne je začelo go-"a hribu Straža nad Javornikom pri Jesenicah, dogorelo Je okoli 3000 kv. metrov gozdne površine * hladim drevjem. Škode J« za okoli 10.000 din. P*> sar so gasili gasilci železarne Jesenice. Vzrok P°~ žara 5e ni znan, verjetno Pa so se z ognjem igrali otroci.