f^JJE, 28. vSFPTFMRRA 1978 — STFVTT.KA 38 — LETO ХХХП — CENA 4 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Poleg rednega novinarskega dela potekajo v našem uredništvu že živahne priprave na Teden domačega filma 78. Glavno sofXikroviteij- stvo so letos prevzeli: CINKARNA CELJE. EMO CELJE. METKA CE- LJE in UNIOR ZREČE. Letošnji Teden bo v dneh od 15. do 21. no- vembra predstavil preko 30 filmov domače proizvodnje, v Celju pa bo tudi več pomembnih posvetovanj, razstav, razgovorov filmskih ustvarjalcev z delavci in dijaki itd. Otvoritveno slovesnost bo pre- našala tudi ljubljanska televizija. Dovolite, da vas že zdaj povabim k sodelovanju na tej osrednji slo- venski filmski manifestaciji. MILAN SENIČAR ^A úñb^INO IN DOM, ZA STANOVANJE IN GOSPODINJSTVO POD ENO STREHO VELEBLAGOVNICA ПСШПС! ŽALEC l-Nf Zaključna prireditev ob proslavljanju 110-letnice slovenskega tabora je bila v nedeljo na žalskem stadionu. Slavnostni go- rornik je bil izvršni sekretar CK ZKS Emil Rojc, v prijetnem kulturnem programu pa so sodelovali združeni pevski zbori in godbe na pihala pod vodstvom Marjana Kozmusa in Franca Kovača ter reciiatorji. V priložnr»im povorki je bilo okoli 1800 udeležencev od cicibanov do predstavnikov Rdečega križa. Prireditev je začel prédsednik pripravljalnega odbora predsednik skupščine občine Žalec Vlado GorJšek. Ta proslava daje moč za še večje dosežke, je pa tudi dokaz naše izjemne skupnosti! T. V. — T. T. PO PROSLAVI 110-LETNlCE SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU Ш pognale čvrste korenine POSEBNA IZJAVA PREDSEDNIKA CK ZKS FRANCETA POPITA ZA NT IN RC Nedelja, prva y letošnji jeseni, bo še dolgo ostala v najlepšem spominu vsem, ki so prišli na pro- slavo 110. letnice drugega slovenskega tabora v Žal- cu. Osrednja proslava je bila zaključek številnih prireditev, ki so v različ- nih krajih žalske občine bi- li vse od 15. septembra da- lje. Nekaj izjemno kvali- tetnih kulturnih prireditev (razstave, gledališka pred- stava, koncerta Slovenske- ga okteta in učiteljskega zbora, folklorna revija itd.) pa športnih in otvo- ritev dveh tako pomemb- nih objektov, kot sta os- novnošolski center v Žalcu in kultiimi dom »Fran Levstik« na Vranskem je Samo delček iz bogatega niozaika velike prizadevno- sti in aktivne razgibanosti Občanov žalske občine, ki So svoje delo najlepše »■kronali« prav v nedeljo. Med gosti, ki so prisost- ^vali veliki, predvsem pa Pomembni aiandiestaciji, je bil tudi predsednik slo- venskih komimistov FRAN- CE POPIT, ki je za NT in RC dal izjavo ob proslavi 110-letnice slovenskega ta- bora: »To je obdobje vse od tistih časov, ko se je slo- venski narod šele formi- ral in ko se je začel zave- dati kot narod, kaj pome- ni pa vse preko težkih ča- sov in bitk, ki jih je mo- ral bojevati, da je postal samostojen in da je postal gospodar na svoji zemlji. Delovni človek je dose- gel v naši socialistični sa- moupravni družbi vse, za kar se je boril od kmeč- kih piintov, preko narod- nih taborov in NOB, to je, da sam odloča o pogojih in rezultatih svojega dela.« Gre za velik napredek.. ; »Prav gotovo! Veliko se je spremenilo^, in to ne sa- mo v Žalcu in Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji. Povsod je bü dosežen velik gospodarsko-kultiimi na- predek. Vadiušge na danaá- nji proslavi kaže, da so ljudje zadovoljni z rezulta- ti svojega dela. To so do- bri temelji m obveza za delo v prihodnje.« Zaključimo lahko z na- slovom: kali so pognale čvrste, klene in neuničlji- ve korenine! TONE VRABL Prvi govornik na otvoritveni svečanosti Celjskega sejma, oziroma enajstega sejma obrti, male industrije in trgovine, т petek, 22. t. m. dopoldne, je bil predsednik odboñi 7Л pripravo sejma. Risto Gajšcic, ki je med drugim dejal, da je Celjski sejem urejen na 8.000 kvadratnih metrih pokritih in odprtih prostorov ter da na njem sodeluje več kot 5.50 do- mačih ia 23 tujih lazstavljalcev. Foto: D. MEDVED VLAK BIE 78 znane tudi KAKO SE PRIPRAVLJAJO V SRBIJI v vsaki številki Novega te- dnika poročamo o tem, ka- ko bo z letošnjim vlakom 1 »Bratstva in enotnosti«, ki bo 11. oktobra odpeljal v različne srbske kraje 1250 nekdanjih medvojnih izse- ljencev in njihovih najbliž- jih sorodnikov ter uradne delegacije od občinskih do republiške in kulturnih sku- pin. Delegacijo celjske občine, ki se bo med obiskom v Srbiji največ zadrževala v pobrateni ćupriji, bodo se- stavljali: predsednik občin- ske konfernce SZDL JOŽE VOLFAND, sekretar občin- ske konference SZDL TONE ROŽMAN, mladino bo pred- stavljal STANE UŽMAH, zvezo komunistov BORIS ROSINA, zvezo borcev NOV VASO STAROVIĆ, sindikate STANE MELE in občino predsednik izvršnega sveta občinske skupščine VENČE- SLAV ZALEZINA. Delegacija žalske občine bo vodila razgovore v po- brateni občini Kruševac. Se- stavljajo jo: sekretar občin- ske konference SZDL IVAN ROBIČ, ki je tudi vodja de- legacije, predsednik skupšči- ne občine 2alec VLADO GO- RIŠEK, predsednica sveta Za družbeno-ekonomski polo- žaj žena BREDA VRSTOV- ŠEK, namestnik sekretarja občinske konference ZKS Žalec JANEZ KROFLIC, predstavnik združenega dela in direktor SIP Šempeter POLDE RAJH ter predstav- nik mladine IRENA BRI- NER. Imena članov de- legacij laške, konjiške, mo- zirske, velenjske, šmarske in šentjurske občine bomo ob- javili v prihodnji številki. Ker verjetno letošnje po- tovalce z vlakom BIE 78 v Srbijo zanima, kako se tam pripravljajo na sprejem go- stov iz Slovenije, smo pred dnevi navezali stike s časni- kom »NOVI PUT« v Sveto- zarevu. širše celjsko območje bo dalo tudi obširno kulturno skupino, ki bo štela 58 čla- nov in bo na gostovanju v Srbiji pripravila tri kulturne prireditve v ćupriji ter oko- lici. Za prijetno in častno potovanje se pripravljajo KOMORNI MOŠKI ZBOR pod vodstvom Vida Marce- na, baletnika Pedagoške gim- nazije, recitatorji in pove- zovalci programa ter narod- no-zabavni ansambel »CELJ- SKI INSTRUMENTALNI KVINTET«. Režiser prilož- nostnüi programov za gosti- telje v Srbiji je veliki kuL turni ljubitelj Štefan žvižej. Pa še razvesljiva vest za približno 200 tistih, ki bodo v Srbijo potovali s celjska območja (osem občin): re- dakcija NT jim pripravlja posebno ciklostirano izdajo Novega tednika, kjer bodo vsi podatki o vlaku in se- veda tudi o pomenu tega vlaka, ki naj še dolgo voei! TONE VRABL 2. stran — NOVI TEDNIK §t. 3R — 28. septembra 1978 RAZMISLIMO ALI JE PRILOŽNOSTNO VARSTVO OTROK NEMOGOČE? Pred dnevi sem se moirala udeldžiti neke seje. Popol- dan. Nič nenarvadnega, pore- čete, saj nas je na tisoče, ki smo člani različnih organiza- cij, organov, izvršnih tefles, delegatskih skupščin, delega- cij. Pa vendarle to zame ni bila čisto običajna seja, saj se odhajala nanjo vznemirje- na in zaskrbljena. In ne či- sto na koncu tudi jezna, saj sem morala tisti dan že dru- gič naložiti svojega otroka v avito in ga skupaj z njegovo običajno »culico« odpeljati v varstvo. Vedeüa sem tudi, da se bo postopek ponovil Čez dobri dve uri, ko se bom vračala s seje. Spet bom šla po otroka, ga oblekla, pose- dla v алпћо in ga odpeljala domov. Dan bo zatonil in morad bo oditi v posteljo. In znova bom ugotavljala, kako malo sem skupaj z njim in kako malo časa imam, da bi se mu lahko ix)svečala tako, kot bi želela. Toda, to pravzaprav ni ti- sto, o čemer bi rada pisala. Konec koncev imam za svo- jega otroka zagotovljeno var- stvo ob sleherni uri in vsak dan, imam tudi avto, s ka- terim ga lahko zapeljem k svojim sorodnikom. Kaj pa ostalö ženske, ki imajo otro- ke prav tako kot jaz, pa ni- majo sorodnikov, ki bi po- pazili nanje, ko morajo na seje? Vsi pa vemo, kako mno- go je žena, ki so družbeno- politično angažirane, kot te- mu pravimo, 5d so članice teh ali onih organov? Kdo misli nanje in na njihove probleme, ki so — posebej če gre za otroke — še toli- ko večji? Velikokrat smo že ugotavljali, da za našo ženo — samoupravljalko še nismo dovolj storili. Da njenega družbenoekonomskega polo- žaja še zdaleč nismo izenači- li s položajem delavcev. Tn dalje, da smo premalo orga- nizirano pristopili k akciji, s katero bi vsaj deloma po- skušali razbremeniti naše de. lavike in jim omogočiti polno samoupravno uveljavitev. A od ugotovljenega še nismo daleč prišli. Pri tem pa bodejo v oči predvsem nas, ženska nekar tere stwari, ki bi nam lahko brez velikih naporov olajšale naše delo. V prvi vrstd je to varstvo naših otrok. Verjet- no prav vse razumemo, da pri nas še nismo uspeli zgra- diti toli^ vrtcev, ki bi zar gotavljali varstvo slehernemu našemu otroku. Razumemo tudi, da je gradnja vrtcev draga, da s pospešeno grad- njo zadnjih let ne moremo nadoknaditi zamujenega. Ob tem pa seveda ne moremo razumeti druge stvari: ZA- KAJ V NAŠIH VRTCIH NE MOREMO ORGANIZIRATI PRILOŽNOSTNEGA POPOL- DANSKEGA VARSTVA ZA NASE OTROKE? Gotovo ta- ko varstvo ne bi terjalo ve- liko naporov kolektivov v vzgojno varstvenih zavodih. Le-ti imajo že sedaj v po- poldanskem času organizira- no varstvo za otrolie, kate- rih matere so zaposlene v popoldanski izmeni. A doga- ja se, da imajo vzgojiteljice nekaj otrok, tako da ostaja- jo vrtci v bistvu prazni. Sprašujem zato: Ali ne bi bilo možno orgainizirati pri- ložnostnega varstva otrok v vrtcih tako, da bi lahko nia- tere, ki imajo popoldan seje, ki želijo v nakupe, ki bi ko- nec koncev želele brez skr- bi k frizerju, pustile svoje otroke za uro ali dve v var- stvu vzgojitéljice? Gotovo bi lahko v vrtcih izračunali tu- di točno ceno za uro takega varstva. Seveda bi lahko ob tako zastavljeni akciji vsaka mati pripeljala svojega otro- ka v vrtec in ne samo one, ki imajo svoje malčke že si- cer vključene v organizirano varstvo. In menim oelo, da bi predvsem tisti otroci, ki ne hodijo v vrtce, z veseljem ostali uro ali dvđ v njego- vem okrilju. Kmalu bo 8. marec in te- daj bomo sipet govorili o tem, kako pomembno je sproti in vsak dan reševati probleme, ki zaenkrat še ved- no postavljajo našo žensko — delavko v neenakopravni položaj z njenimi moškimi kolegi. Se je čas, da do ti- stega dne tudi kaj storimo. DAMJANA STAMEJCIC P. S.: Namenoma sem v tekstu govorila Izključno o žensikiah-dciavkah. Mnenja sem namreč, da moške takš- ni problemi bolj malo mo- rijo, pa čeprav smo že zdav- naj rekli, da so problemi delavk v naši družbi tudi problemi celotnega delavske- ga razreda. LAŠKO delovna jesen ZA ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE Tri pomembnejše naloge čakajo organizacijo SZDL v lašM občina, predvsem pa krajevne organizacije, oziroma krajevne konfe- rence. Prihodnji teden se bo na ravni sestanka predsedni- kov krajevnih konferenc SZDL in predsednikov sve- tov krajevnih skupnosti za- čela razprava o statutih krajevnih skupnosti. Vzor- čni predlog statuta je pri- pravljen in na tej osnovi bodo lideležencj posveta razpravljali o tem, kako ta temeljni akt v krajevni skupnosti prilagoditi raz- meram in potrebam posa- mezne krajevne skupnosti. Razprava bo potem prene- sena v krajevni skupnosti v organizacije SZDL in sve- te KS, najprej v vodstva in zatem pred članstvo in krajane. Statuti krajevnih skupnosti naj bi bili spre- jeti v oktobru in novem- bru. Druga pomembna nalo- ga, ki čaka organizacije SZDL v krajevnih skup- nostih so kadrovske pri- prave na izvolitev novih vodstev SZDL v krajevni konfereinci. Nekatere orga- nizacije, kot na primer v KS Marij agradec so sicer letos že büe i^jvršene dolo- čene kadrovske dopolnitve, vendar bodo tudi tam izpe- Ijali akcijo kadrovanja. Z oziram na vse večjo vlogo krajevnih skupnosti in frontne SZDL v njej, bodo morali zajeti v organe SZDL zares delavoljne in sposobne ljudi, če hočejo, da bodo krajevne skupno- sti zares opravile svoje po- slanstvo. Volitve v vodstva SZDL po krajevnih skup- nostih naj bi bile izvedene v mesecu novembru in de- cembru. Tretja naloga, ki pa bo potekala na ravni občinske konference SZDL, bo izo- braževalna akcija za dele- gate. Vanjo bodo vključe- ni delegati vseh treh zborov občinske skupščine in sa- moupravnih interesnih skupnosti. Izobraževanje del^aoij naj bi potekalo v oktobru in novembru. J. K. KOMUNISTI CELJA O DELU IN тшт Jutri bo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju 5. seja občinske konference ZKS. Na njej bodo komunisti razpravljali in sprejeli program dela občinske konference ZKS in njenih organov za obdobje do meseca maja prihodnjega leta, raz- pravljali bodo o poslovniku občinske konference in njenih organov ter spregovorili o stališčih v zvezi z ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne. Seja konference se bo pričela ob 12. uri. DS MARIJA LAMUT Vpogled v delo socialne delavke je pester in zoni- rmv, zlasti če gre za zelo razgibano osebo, kot je MARIJA LAMUTOVA, so- cialna delavka iz štorske èeiezarne. V njeni pisarni si ljudje podajajo kljuko, ko potožijo o svojih teža- vah. Marica, tako jo kli- čejo v tovarni, jih posluša, svetuje, portem pa skupaj najdejo ustrezno rešitev. V Železarni počne to že enaindvajset let. Toliko let je pravzaprav tu zapo- slena. Najprej je delala kot tajnica kadrovskega sektorja, potem pa se je izoìyrazevala ob delu na srednji šoU. Pa ji to ni bilo dovolj, šla je v šole naprej in končala višjo šolo za socialne delavce v Ljubljani. S Storami je pravzaprav zrasla, saj se ni rodila daleč stran — na Tehar- jih. Rasla je v polprole- tarski družini, ob očetu vrtnarju, ki ji je vcepil ljubezen do rož. A to je samo ena izmed njenih »postranskih« ljubezni. Po- glavitna je namenjena lju- dem. »Ljudje iščejo zaupanje in kadar vidim, da je člo- vek v težavah, mu rada pomagam. Poklic socialne delavke me je navduševcd ëe od začetka. Pri našem poklicu je tako: zakonite osnove ni, zadeve moraš reševati z vztrajnostjo in sam s svojimi lastnimi močmi. Pri tem je potreb- no veliko posluha do so- človeka. Na svojem delov- nem mestu se srečujem z družinskimi problemi, s problemi v tovarni, z alko- holizmom. Sodelujem pri stanovanjskih vprašanjih, veliko pa tudi s Centrom za socialno délo v Celju. Največje zadovoljstvo občutim, kadar uspem. Vseh problemov ne mo- rem rešiti, kolikor pa jih, pa sem srečna. Najtežje je reševati tiste ljudi, ki ne vedo kaj hočejo. Pri svo- jem delu zasledujem cilj, da stvari rešujem v obo- jestransko zadovoljstvo.« Tako ve Marica poveda- ti o svojem delu. Doda še to, da vere v ljudi ni izgubila, kljub temu, da včasih povsod ne naleti ria razumevanje. Poleg socialnega dela v Železarni dela tudi v ko- misiji za socialna vpraša- nja pri krajevni skupno- sti v štorah. Sicer pa si dan izpolni še z gojenjem cvetja in pletenjem.' Pra- vi, da ji je vsako delo v veselje, zlasti, če je razgi- bano in napolnjeno z vse- bino. Zaradi slednje last- nosti ljubi knjige, kjer najde umiritev, hkrati pa nove vzpodbude za svoje delo. Rada ima timsko de- lo, ker lahko na podlagi različnih mnenj lažje ustvarja sodbo in potem tudi odloča. V tovarni ni sama m z delom, ki je Udobno njenemu, se ukvarja še nekaj ljudi. Zato se rada zateče k so- tovarišem po pomoč in mnenje. Delo, ki ga oprav- lja Marija Lamutova, je resnično odgovorno in to odgovornost občuti tudi sama. Ko sva klepetali, se je kot • rdeča nit pogovora vlekla misel, njena misel, da še vedno premalo de- lamo X ljudmi, zlasti ka- dar so v težavah. Tako je zopet Marica izpostavila druge, sebe pa postavila ob stran. Tudi to je ena njenih poglavitnih lastno- stL ZDENKA STOPAR OP.eA5iS9ZSRANOST Ш HALOGE Civilna zaščita je del ljudske obrambe in družbene samozaščite v naši družbi ter je najširša oblika uspo- sabljanja, priprav in sodelovanja delovnih ljudi in ob- čanov. Pomembna je predvsem za zaščito in reševanje prebivalstva ter materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter drugih izrednih razmerah. Civilna zaščita torej ni neka pwsebna organizacija s specialnimi nalogami v splošnem ljudskem odporu, tem- več je bo dejavnost, ki jo moramo izvajati in za katero smo odgovorni vsi družbeni subjekti. Temelj te dejav- nosti je samozaščita, ki smo jo dolžni izvajati vsi delovni ljudje in občani posamično, v obliki sosedske pomoči, prve pomoči ipd. Zahtevnejše naloge zaščite in reševanja pa se oprav Ija jxxi vodstvom štabov in enot civilne zaščite, ki so že skorajda povsod ustanovljeni v krajevnih skupno stih, TOZD in drugih samoupravnih sredinah. V primeru hudih nesreč, posledic vojne, naravnih in drugih nesrečah se lahko odredi, da morajo pri za- ščiti, reševanju in odpravljanju posledic sodelovati vsi za delo sposobni občani, z opremo in sredstvi i» tudi organizacije združenega dela in drugi. V novem zakonu o LO so določene tudi druge na loge glede izvrševanja ukrepov civilne zaščite, katerih namen je čim popolnejše preprečevanje, zaščita in re- ševanje ljudi in premoženja. . Taka ureditev in organiziranost civilne zaščite je sprejeta na podlagi izkušenj naravnih nesreč, zlasti po tresov in jo moramo sprejeti kot pomembno dopolnitev o organiziranosti družbe v sittiacijah, ko je ogroženo življenje ljudi, imeitje ter skujme materialne dobrine Na področju organiziranosti in delovanja civilne za ščite so biLi v zadnjem času doseženi pomembni rezul tati. Večina KS in TOZD so že organizirani štabi CZ, narejeni so raaaii načrti ukrepanje, sestavljene so enote in organizirano potekajo razne oblike usiposabljanja pri padnikov CZ. V razne oblike organiziranja civilne zaščl te je že vključenih več kot 10 odstotkov prebivalstva kar pomeni, da smo že spozaiali, kako pomembna je sfcalm pripravljenost, dobra organiziranost in usposab Ijanje za primer morebitnih nesreč. Zal pa še vedno v nekaterih sredinah ugotavljamo, da so na tem področju naredili odločno premalo. Zato bo potrebno to dejavnost bolj aktivno vključiti v pro- grame družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter od nosilcev obrambnih priprav zahtevati, da vprašanjem CZ, îdasti usposabljanju, materializaciji in organi2áranosti v prihodnje namenijo več pozornosti. Prav bi biJo da samoupravni organi in DPO v TOZD in KS vsaj enkrat letno razpravljajo in se seznanijo s področjem CZ, saj je le ta sestavni del samoupravne dejavnosti, dela in življenja. CELJE IS ZNOVA O GRADNJI STANOVANJ Znova in kdo ve koliko- krat še. Na dnevnem redu sej članov izvršnega sveta celjske občinske skupščine se je ne samo v prvem skli- cu, marveč tudi zdaj zelo pogosto pojavlja problemati- ka, vezana na gradnjo sta^ novanj. Skoraj bi lahko za- pisali, da ima v tem pogle- du nekakšno prioriteto. Ne po naključju, saj gre za po- membno vprašanje, ki zade- va delo in življenje in ne nazadnje počutje delovnega človeka in občana. Znan je sklep, po katerem naj bi v celjski občini vsako leto zgradili po petsto novih stanovanj. V zadnjih dveh letih je tempo nekoliko po- pustu. Zato naj bi letos zgradili več stanovanj, da bi ujeli zamujeno, številka je bila zares velika, praksa je pokazala, da kar preveč. In tako se je zdaj, ob zadnji razpravi na seji izvršnega sveta, pojavilo vprašanje, ko- liko novih stanovanj bomo v občini dobili letos. Jih bo 806, kolikor so kazali neka- teri načrti? Jih bo 756, kar bi bilo bolj realno? Koliko? Razprava je pokazala, da je povsem realno računati na 457 stanovanj, pogojno, morda z majhno zamudo, tja do sredine januarja, pa še na nadaljnjih 143. V tem do- datnem programu Ingrad skoraj povsem zagotavlja 122 stanovanj, čeprav z morebiti štirinajstdnevno zamudo. Sicer pa se tudi ne tej seji izrečene misli opozorile še na druge okolnosti, ki vplivajo na gradnjo stano- vanj. To med drugim velja za pravočasno urejeno doku- mentacijo. Tudi ali zlasti ta čas priprav na gradnjo terja svoje! Morda včasih na to pozabljamo. Poseben pro- blem v zadnjem času so za- stoji pri dobavi opreme za ureditev zaklonišč. In ne na- zadnje, tudi denarja ni pre- več, in gradbena operativa pravi, da težko prenaša zdaj- šnje breme. In cena? Predsednik delav- skega sveta delovne organi- zacije Ingrad, Franc Vrbjak, je v razpravi menil, da de- lamo gradbenemu delavcu krivico, kadar na sploh in počez govorimo o gradnji stanovanj in iščemo krivca za morebitno počasnost del, za nenehno poviševanje cene itd. Toda, ali je za vse to v resnici kriv gradbeni de- lavec? Je njegov delež na skupni strošek za novo sta. novanje, kjer ima gradbena operativa okoli 30 odstot. pri- spevka v delu seveda res tolikšen, da mora nositi krivdo v celoti? Sicer pa, za- kaj se nismo v občini skupaj dogovorili o teh vprašanjih že prej, se je vprašal. Toda, ali ne vpliva na končno ceno stanovanja tudi neorganizirana gradnja ko- munalnih in drugih naprav, ali morda dejstvo, da v Ce- lju mnogokje gradimo stav- be na pilotih in še in še. M. BO2I0 j;t. 38 — 28. septembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 ZSMS ŽENTJUR dogovorili se bodo PREDKONFERENČNO PREBUJANJE MLADIH v šentjurski občini so kon. čali s področnimi konferen- cami mladih, kjer so v te- meljitih razpravah obravnava- li gradivo o opravljenem m za jutri načrtovanem delu mladih v Sloveniji. Slovenska javnost je že bila seznanjena z bistvenimi smernicami, ki pa so doživele dokaj kritičen odmev. Tudi v šentjurski ob- čini so mladi temeljito ob- ravnavali načrtovane smerni- oe svojega bodočega dela in jih seveda v luči lastnega po- razvoja svoje občine kritično ocenili. Najbolj so izstopale pripombe na omenjeno gradL vo na tistih mestih, ki govo- ri o organizaciji im vlogi mla- dih v krajevni skupnosti. Mladi se zavedajo, da ravno v krajevni skupnosti obstoja široko polje, kjt'r lahko boga- to zasejejo sadove svojega de- la, organizacijske nejasnosti in programska mlačnost, pa bi izkoriščanje prave možno- sti za samoupravno prakso prav gotovo ranila. Svoje pri- pombe so izrekli tudi na po- stavljeno vlogo mladih v idejnopolitičnem izobraževa- nju in izobraževanju v osnov- nih šolah. V teh dneh priča- kujejo novo gradivo, kjer bo- do njihove dosedanje pripom- be upoštevane in upajo, da se bodo lahko temeljito pri- pravili za razpravo na občin- ski konferenci, ki bo konec tega meseca. Dosedanji se- stanki pred občinsko konfe- renco so bili dobro obiska- ni in se skozi njihove sklepe svoje programe dela izpelje- jo dosledno in z odgovorno- stjo . Ob konferenci so pripravili 30. septembra tudi pohod, Ki bo krenil iz Söntjurja proti Slivnici, mladi pa se bodo ob poti ustavljali na posa- meznih mestih, ki so znani iz NOB. Na konferenci bodo tudi predlagali delegate za republiško konferenco in si- cer Edija Péperka, Cveta To- vornika, Branka Gajška, Tat- jano Lesnika in Martina Vo- duška, za zvezno konferenco pa Slavka Pečenka. D. M. ŽALSKI SAMOPRISPEVEK REZULTATI SO VIDNI, ČEPRAV SO BILE TEŽAVE Rezultati dela, iki so bili do- seženi še posebej i» tretjem referendumu, so izredno veli- ki ter pomembni za nadalj- nji razvoj naše družbenopoli- tične skupnosti. Na novo je bilo zgrajenih а)И adaptira- nih veliko objektov, od os- novnih šo^, vzgojno-vaxstve- nih ustanov. Centra za us- merjeno izobraževanje, komu- nalnih objektov, cest, vodo- vodov itd. Posebno veliko se je iz sredstev referenduma napra- vilo tudi v krajevnih skupno- stih, zlasti v manj razvitih, saj je prav s sredstvi refe- renduma ter s pritegnitvijo drugih sredstev bilo rešeno marsikatero pereče vprašanje v krajevnih skupnostih. Velikokrat se posamezna vprašanja obravnavajo par- cialno ter se ne vidii komp- leksen rezultat in uspeh, ki je pa zelo velik. Odbor, ki mu je büa zaupa- na naloga, se je taikoj v za- četku svojega delovanja sre- čal z mnogimi težavami in problemi. Največja je büa brez dvoma finančno vpraša- nje. Sredstva v siklad so do- tekala neredno. Marsikateri organizaciji združenega dela je po poravnavi vseh obvez- nosti zmanjkalo sredstev za obveznosti po tem družbenem dogovoru. V nekaterih organizacijah združenega dela pa mislijo, da je dovolj, če družbeni do- govor samo ï>odpiàejo. Brez dvoma nereden dotok sred- stev povzroča tudi podražit- ve in zavlačevanje gradenj. V skupščini smo na problem ne- rednega nakazovanja sredstev delegate sproti opozarjali. Drugo vprašanje, s katerim se je odlbor srečeval, so po- dražitve, ki so skoko\'ito na- raščale, saj so te podražitve letno porastle za 30 odstot- kov, v tem obdobju so na- rastie za preko 100 odstot- kov od takratnih cen, ká so bile zajete v programu in tret- je so razna zakonska določi- la, kot so prispevek za zaklo- nišča, predpisi o varstvu oko- lja, spremenjeni in dopolnje- ni normativi, kakor tudi do- datne zahteve in objektivne potrebe, ki se pojavljajo pri konkretni realizaciji posamez. nega projekta. Izredno so porastle cene zemljišč in komunalnih ure- ditev, kakor tudi opreme. Prav na osnovi teh težav se je po sklepu skupščine pro- gram delno korigiral in so se iiz sedanje faze realizacije iz- ločili nekateri objekti, ki so bili v prvotnem programu. Iz- gradnjo teh objektov bo po- trebno vključiti v naslednji referendumski program. Kot že omenjeno, so bili kljub težavam doseženi zelo veliki uspehi, ki jim ne mo- remo oporekati. Odbor, ki mu je zaupana ta odgovorna na- loga, je zelo dobro in racio- nalno gospodaril, iskal je naj- bolj optimalne rešitve. Z raz- nimi premostitvenimi krediti, od bank in izvajalcev, mu je uspelo, da se je gradnja več ali manj normalno odvijala, kljub težavam pri dotekanju sredstev in drugim težavam, ki se normalno pri gradnji pojavljajo. In kako za naprej? Brez dvoma nas še na po- dročju družbenih dejavnosti in komunale čakajo odgovor- ne naloge. S hitrim gospo- darskim razvojem občine se pojavljajo nova pereča vpra- šanja, ki v preteklem obdob- ju niso bila zaznavna. Posto- poma bo potrebno urejati ce- lodnevno šolo, pritisk za otro- ško varstvo je vedno večji. Skupno s Skupnostjo zdrav- stvenega varstva bo potreb- no izgraditi in modernizira- ti zdravstvene postaje, poskr- beti bo treba za nadaljnji raz- voj Centra za usmerjeno iz- obraževanje, veliko je še tu nerešenih komimailnih in ostalih vprašanj v krajevnih skupnostih in še bi lahko na- števali. 2elim poudariti, da bomo lahko nekatere proble- me rešili samo s skupnimi močmi, prizadevanjem in so- lidarnostjo. Da solidarnost v naši občini ni beseda — dek- laracija, ampak dejanje, smo že dostikrat dokazali, saj smo prav na osnovi solidarnosti in zavestne samoupravne so- cialistične akcije izredno ve- liko napravili. Končno tudi z dogovarjanjem in skupnim práistopom k reševanju posa- meznih skupnih vpraš^' kre- pimo naš samoupravni socia- listični medčloveški odnos. Izgradnja objektov skupne- ga pomena pa ima tudi iz- redno pozitivno vlogo za raz- voj materialne osnove (gospo- darstva). Mislim, da je to očitno in ni potrebno pose- bej dokazovati. V bodoče bo potrebno pred- lagati, v kolikor se bodo de- lovni ljudje in občani odlo- čili za četrti referendum, da se organizira posebna samo- upravna interesna skupnost za to i>odročje. Rezultati in usp>ehi, ki smo jtth do sedaj dosegM, so ohrab- rujoči ter smo na njih lahko p>onosni in nam dajejo dobra izhodišča za pristop v akci- jo organizacije četrtega refe- renduma. VLADO GORISEK LAŠKO: KAÜH S SMETI^I?! La.ško z okoliškimi naselji ima organizirano zbira- nje in odvažanje smeti. Na zadnjo sejo občinske skup- ščine so predložili tudi predlog odloka o obveznem od- laganju smeti. Toda to je samo ena, navidezna plat rešitve pro- blema. Laško namreč nima ustrezn^;a odlagališča smeti, vsaj takega ne, ki bi svojemu namenu služil več let. Prvotno so smeti odvažali v Psarje v močvirje ob že- lezniški progi, nekaj let sem pa s smetmi zasipavajo nekdanje »finfarske jame« v Lahomnem, kjer so pred prvo vojno kopali surovino za tovarno cementa. Ta za- časen depo je sredi naseljenega območja, kar povzroča nemalo jeze in n^odovanja krajanov. S tega smetišča se razširja neznosen smrad, slabo upravljanje z depo- jem pa ob vetrovnih dneh povzroča raznašanje lažjih predmetov po okolici. Služba KS Laško bi morala po- skrbeti, da bi od časa do časa odložene smeti in od- padke prekrivali s plastjo zemlje aU podobnega mate- riala, vendar tega ne delajo. Smetarskl voz in drugi odlagalci, smeti pogosto zelo površno opravljajo pre- voz, tako da so smeti raztresene tudi po cesti m ob njej. Sicer pa je globel v Lahomnem skoraj že polna. Krajevna skupnost Laško bi se morala pravočasno za- vzeti za nov, zadosten in za več let trajajoč depo smeti. Mesta in strnjeni zaselki imajo pač tudi senčno plat in to so smeti. Za zadevo je treba strokovno poskr- beti, ne pa tako, da se odlaganje smeti opravlja precej samovoljno, brez pristanka krajevne skupnosti, kjer izberejo smetišče. Razbremenitev ene krajevne skup- nosti ne more biti v breme drugi in čistoča nekega mesta ne sme postati leglo smradu, nesnage in more- bitne epidemaje za drug kraj, kajti vsi smo upravičeni na čisto in urejeno okolje. Bržčas bodo za novo deponijo smeti potrebni dolo- čeni stroški. V ta namen plačujejo občani prispevke, zato jih je treba namensko uporabiti. JURE KRASOVEC CELJE IN TITOV VELES SODELUJETA Prejšnji teden je v sredo obiskala Celje občinska delegacija Titovega Velesa, ki so jo sestavljali predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in gospodarstva. To ni bilo prvo srečanje med predstavniki občin Celja iu Titovega Velesa, ki nameravata v naslednjem letu podpisati tudi listino o pobratenju. Že kar krepke vezi vezeta mesto ob Savinji z makedonskim, naglo se razvijajočim krajem, ki že kaže podobo pomembnega družbenega in gospodarskega žarišča v naši naj- južnejši republiki. Zato je tudi omenjeno srečanje obeh delegacij služilo za pregled doslej opravljenih nalog v dosedanjih dogovorih in seveda za načrtovanje nadaljnjega sodelovanja predvsem na gospodarskem in družbenopolitičnem polju. D. M. V CELJU GOSTITELJ JE BIL OBČINSKI SVET ZSS v preteklem tednu sta bili na prijateljskem obisku y Celju delegaciji sindikata iz zahodnonemškega mesta Sin- gen in iz italijanskega mesta Verona. K nam sta prišli na povabilo občinskega sveta zveze sindikatov, ki tudi si- cer vzdržuje s sindikalnimi organizacijami iz obeh tujih mest stalne prijateljske stike. Delegacija iz Zvezne repu- blike Nemčije je v Celje do- potovala z željo, da bi si ogledala nekatere tovarne iz kovinsko predelovalne stroke ter da bi kolikor je le mo- goče spoznala teo'| o in pra- kso našega samoupravn^a družbenoekonomskega siste- ma. Iz razgovorov sindikalne delegacije iz Singena s pred- stavniki delovnih organizacij in Občinskega sveta zveze sin- dikatov je bilo razbrati, da temeljne dokumente naše uretìitve dobro poznajo. Pred- vsem so se zadržaU pri Za- konu o združenem delu in želeli so izvedeti čimveč o nj^ovem uresničevanju v vsakdanji praksi. S člani ob- činskega «veta so se dogovo- rili, da bodo sami še teme- ljito proučili njegova določi- la ter .povprašali k nam o stvareh, ki jim ne bodo či- sto razumi i ive. Prijateljski obisk zahodnonemške sindi- kalne delegacije v Celju pa je izzvenel tudi v želji, da bi stike med mestoma Singen in Celjem še poglobili ter jih razširili tudi na kulturno in telesnokultumo področje. Italijanska sindikalna dele- gacija je v Celje dopotovala iz Verone. Ker je prav Ve- rona s svojo okolico izrazito kmetijsko področje tudi ni naključje, da je želela dele- gacija italijanskih sindikali- stov izvedeti čim več o naši kmetijski politiki. Celjski go- stitelji so zato svoje goste odpeljali v žalski Hmezad, kjer 90 se zadržali v razgo- voru s tamkajšnjim vodstvom delovne organizacije, posebej dragocen zanje pa je bil obisk na usmerjeni kmetiji enega od Hmezadovih ko- operantov. Tudi člani italiijan- ske delegacije so se s člani občinskega sveta ZSS v Ce- lju pogovarjali o nadaljnjih oblikah sodelovanja, med drugim pa so izrazili žedjo, da bi skupina naših družbe- nih delavcev ob priložnosti obiskala Verono in članom njihovega sindikata predava- la o specializiranih vprašanjih naše ureditve. V času obiska v Celju sta si obe sindikalni delegaciji iz Singelaa in Verone ogledali tudi več okoliških turistično zanimivih krajev. Med dru- gim pa sta obiskali tudi osnovno šolo v Podčetrtku in rojstni kraj tovariša Tita Ku- mrovec. DS CELJE: ZAHTEVNO DELO z današnjo sejo začenja tudi celjska občinska skup- ščina novo delovno obdobje. Sicer pa počitnice niso tra- jale do danes, saj so zlasti skupščinski organi, med njimi še i)osebej izvršni svet, pričeli z delom po poletnih počit- nicah, že dosti prej. In kot rezultat tega dela prihaja zdaj zasedanje delegatov vseh treh zborov občinske skupščine. Že prva seja v novem jesenskem obdobju napoveduje zahtevno delo. Tak je tudi predlog dnevnega reda. To ne velja samo za oceno i^ajanja srednjeročnega družbenega plana občane v prvih treh letih, marveč tudi za smernice za pripravo prostorskega plana občine Celje. V obeh pri- merih gre za izredno pomembni gradivi. Sicer pa bodo delegati ocenili še delo občinske skupščine v zadnjem letu ter sprejeli program 21a obdobje do konca letoáijega leta. MB 4. »tran — NOVI TEDNHC it. 38 — 28. septembra LAŠKO vzroki za izgube UKREPI ZA ODPRAVO IZGUB V DRUGEM POLLETJU v laški občini so tri delov- ne organizacije ob polletju letošnjega leta poslovale z Ì2^bo. Medtem ko je bilo za rudnik tak izid pričako- vati, in je Predilnica, TOZD D^orativna izgubo načrtova- la, je izguba pri Kmetijski radrugi presenetila. TOZD RUDNIK v okviru TIM Laško se že nekaj let bori s težavami, saj je zna- no, da bi bil rudnik moral prenehati z obratovanjem že pred leti. Problem, da ru- darji izkopavajo ostanke pre- mogovnih slojev in da je dosežena lastna cena izkopa Iz več razlogov izredno viso- ka, se Je podaljšal tudi v le- tošnje leto. Drugi razlog je zakasnela korekcija cen, ki je ob naraščanju proizvodne cene in osebnih dohodkov prerasla prodajno ceno. Pri- čakovana korekcija cen je bila dosežena v januarju še- le v maju, pa je tudi to vzrok nastale izgube, ki zna- ša sicer le 288 tisoč dinarjev, toda izguba je. Njihov načrt za odpravo Izgube v nadaljnje vsebuje sklep o večji proizvodnji, za kar so odprli nov sloj v polju Tomaž. Nadalje bodo bolj skrbno obvladali stro- ške in z novimi cenami laž- je prebrodili neizogibno po- sledico težjega odkupa, dra- gega transporta in drugih stroškov. Predilnica, TOZD Dekora, tivna Ljubljana je v tem le- tu bila v rekonstrukciji, ki je bila predvidena do konca leta. Ob polletju planirana izguba ni bila dosežena, za kar je kolektiv vložil velike napore. O teh prizadevanjih smo že pisali, poudariti pa je treba, da so v Predilnici uspešno opravili rekonstruk- cijo in monbažo novega strojnega parka, hkrati pa je potekala tudi prekvalifikaci- ja zaposlenih. I^ba ob pol- letju znaša 3 milijone in ne- polnih 36.000 dinarjev, kar je manj kot 50 odstotkov pred- videne izgube. Kolektiv bo načrtovano iz- gubo do konca leta še zmanjšal, saj bodo pred ro- kom začeli s poskusno pro- I izvodnjo. V svojem sanacij- skem programu vključujejo boljšo organizacijo dela, pro- duktivnost, kvaliteto in di- sciplino pri delu. Izguba Kmetijske zadruge po svoje preseneča z ozirom na dejstvo, da je ta delovna organizacija vsa leta dobro poslovala. Po obračimu aia- ša izguba 256.200 dinarjev. Izgubo je povzročila nepla- čana premija za mleko, tako zvezna kot republiška, če bi zadruga svojim kooperantom premij ne bila dolžna pla- čati, bi organizacija ne po- slovala z izgubo, vendar je zahtevek po izplačilu premij upravičen in delovna organi- zacija bo svojo obveznost morala poravnati, O tem so razpravljali tudi na občnem zboru zadružnikov, zlasti pa o morebitni odgovornosti po- slovnega organa za tako stanje. Zbor poslovodnega organa ni obdolžil direktne krivde. Medtem je bil posto- pek za izplačilo premij že predan Službi družbenega knjigovodstva in ker vsota ni višja od sredstev v re- zervnem skladu, izplačila ni- so vprašljiva. JURE KRASOVEC UNIOR ZREČE GRSĐilSCE V ШтШ v tovarni Unior v Zrečah znova gradijo. Tokrat postavljajo tik ob vhodu v tovarno nov objekt, v ka- terem bo tako jedilnica, garderobe, sanitarije, ambu- lanta in še kaj. Staro hišo, v kateri je bila doslej je- dilnica s kuhinjo, pa bodo podrU. Vrednost tega ob- jekta ocenjujejo na dve milijardi starih dinarjev, zgrajen pa bo predvidoma do 1. maja prihodnje leto. S tem pa v Uniocrju — Kovaški industriji Zreče letos še niso uresničili vseh načrtov na področju naložb. 2e 12. oktobra, ko je praznik konjiške občine, bodo postavili temeljni kamen za novo tovarno orodja, do 29. novembra i)a bodo v Zrečah zgradili nov hotel, za kater^a so sredstva združili predvsan v'Uniorju. DS AERO CELJE ^^^^ ^^ ^^ ^^ g ^^^^ RAZGOVOR Z JOŽETOM RANDLOf^^ O DELITVI SREDSTEV ZA OD čeprav so v delovni orga- nizaciji Aero Celje januarja letos razpravljali o spremem- bah o delitvi sredstev za osebne dohodke ter v zvesi s tem sprejeU tudi ustrezne sa- moupravne akte, že sedaj raz- mišljajo o dopolnitvah celot- nega sistema. Kajti prve akte so sprejeli le kot nekakšne temelje, kot izhodišča, ki jah je potrebno še dograjevati in izpopolnjevati. Koliko so na tem področju v Aeru že sto- rili in kakšne izkušnje so si nabrali pa nam je v razgo- voru povedal Jože Randl, v. d. vodoe spiošiio kadrov- skega seiktorja. J. RANDL: >yNaijprej moram povedati, da smo v Aera že vnesli pirve popravke v naše samoupravne akte o delitvi sredstev za osebne doho(üce. Sedaj pa je pred namj druga pomembna naloga s tega po- dročja. Dogovoriti se namreč moramo za razmerja med deli in nalogami, postaviti si moramo bolj podrobna dolo- čila glede delitve sredstev za osebne dohodke napram ust- varjenemu dohodku in še kaj. To pa pomeni, da moramo iz- delati tudi podrobna in kon- kretna merila za ugotavlja- nje delovnega prispevka sle- hernega našega delavca. Tam, kjer pa je delo izrazito sku- pinsko, pa bomo marali izde- lati kriterije in merila za sku- pine delavcev.« NT: Kakšne so vaše dose- danje izkušnje na tem po- dročju? J. RANDL: »Moram poveda- ti, da z dosedanjim načinom lugotavljanja delavčevega pri- spevka in njegove učinkovi- tosti pri delu res ne moremo biti zadovoljni. Ptri tem pa ne gre le za to, da so ocenjeval- ne lestvice neuporabne, saj nam je z njimi vendarle dana možnost, da nagradimo tiste- ga, ki si to res zasluži in zmanjšamo osebne dohodke tistim, ki lenarijo in гтпајо pravega odnosa do dela. Očit- no pa nam to ne uspeva. Nasproitno! Glede na podatke iz ocenjevalnih listov je opa- ziti nekaj negativnih pojavov: uraa-nilovka pri ocenjevanju, sorazmerno visoke ocenitve in stalna rast poprečnih oceni- tev po obračimskih enotah.« NT: Ali lahko nekoliko na- drobneje pojasnite te ugoto. vitve? J. RANDL: »Ob prvem po- javu je očitno, da še nismo sposobni pogledati dejstvom iz oči v oči. Zaradi najraz- ličnejših vzrokov ne želimo delati večjih razlik v oseb- niih doihodkih delavcev. To nas seveda navaja v razmiš- ljanje o izdelavi drugačnih si- stemov nagrajevanja, ki bodo zagotavljali različnost v oce- njevalnih lesitvicah. Za podla- go ocenjevanju pa bomo mo- rali postaviti veliko bolj mer- ljive kriterije, kot jih imamo sedaj. Ob drugem pojavu, se kaže v sorazmerno viisokii ocenitvah, gre poudariti, ¿j se imaimo delavci Aera za vj. soko produktivne. Menimo tudi — vsaj tako gre sklepa, ti, da svoje delo opravljamo zelo kakovostno in da smo nadvse gospodami. Pri tem pa nas pri ocenjevanju pre- malo zanima dejansko oprav- ljeno delo, navadno spremlja- mo le tisto, ki si ga določi, mo vnaprej. Istočasno pa j« opaziti sitalno rast povpreč- nih ocenitev v posameznih obračunskih enotah iz trome- seč ja T tromesečje. Zaradi te^ smo se odločili, da bonio v bodoče s jjomočjo računal- nika po vsakem izplačilu osebnih dohodkov objavili povpreötio izplačilo v posa- mezni obračvmski enoti.« NT: V kolikšni meri pa je sistem nagrajevanja vplival na uspešnost vaše delovne or. ganizacije v prvem polletju letos? J. RANDL: »Res je, da smo v Aeru v prvem polletju dob- ro gospodarili, kar je ne- dvomno tudi odraz novega si- stema nagrajevanja. Menim pa, da nam uspeh ne sme po- roditi še večjih teženj po zvi- šanju osebnih dohodkov. Med drugim tudi zato ne, kerugo- tajvljamo po poUetolh rezul- tatih precejšen porast porab- ljenih sredstev v primerjavi s celotnim dohodkom, mi sami pa se za gospodarnost vse preveč visoko ocenjuje- mo. Podatki tudi kažejo, da smo v Aearu v decembru lani porabiU za mesečno izplačilo osebnih dohodkov približno 13 milijonov dinarjev, sedaj pa jih porabimo približno 17 milijonov. Vzrok takemu po- rastu je prav gotovo večji osebni dohodek slehernega zaposlenega. Seveda to ne bi bilo narobe, če bi nam tako visoke osebne dohodke nare- kovala višja produktivnost našega dela. Nasprotno pa ugotavljamo, da razen tozda Grafike vsi prekoračujemo dejansko izplačano maso za osebne dohodke izračunano РЧЈ merilih, za katera smo se dogovorili.« NT: V čem vidite pozitiv- ne premike, ki jih je pogo- ji! sedanji sistem nagrajeva' nja po delu? J. RANDL: »Tudi pozitivnih strani sedanjega sistema na- grajevanja bi lahko navedel veliko, čeprav sem se name- noana omejil zgolj na nega- tivne. No, med prvimi bi ome- nil predvsem to, da je zelo velik del delitve sredstev za osebne dohodke vezan na do- seganje planskih postavk. In prav plan je sedaj zelo zani- miv slehernemu delavcu, med- tem ko smo še lani ugotav- ljali, da plan in planske po- stavke le redki poznajo. Ome- niti moram 4udi tx3, da letos ne zaposlujemo več na takšen način kot prej. Delavci se te- meljito zmenijo, ali novega delavca rabijo, ali pa lahko sami z boljšim delom opra- vijo vse naloge. In nenazad- nje, delavci veliko sprašujejo o stroških, kajti zavedajo se, da bo njihov osebnj dohodek tem večji, čim manjši bodo stroški. To pa so vsi poei- tivni premiki, ki jih je prine- sel sedanji sistem delitve sredstev za osebne dohodke.« DAMJANA STAMEJČIC PRAZNIK NA VINSKEM VRHU ODPRLI SO OBRAT TEKSTILNE TOVARNE PREBOLD Tako prazničen kot je bil Vinski vrh v soboto že dol- go ni bil. Okrašen z več kot sto državnimi in republiški, mi zastavami je doživel dva pomembna dogodka, čeprav je še zjutraj kazalo, da se ne obeta kdo ve kako lep dan, pa je sonce na Vinskem vrhu v šmarski občini posi- jalo z nepopisno radostjo, takoj potem, ko je predsed- nik šmarske občinske skup- ščine DARKO BIZJAK odprl nov obrat za proizvodnjo konfekcije tekstilne tovarne Prebold. Kot da bi tudi na- rava hotela dati svoj prispe- vek in simbolično povedati, da se Vinskemu vrhu obeta- jo lepši, sončnejši časi. Res je, malce romantični smo ob začetku, toda prav je tako. Se sploh, če se romantika ujame z resničnostjo. Obrat tekstilne tovarne Prebold so uredili v prosto- rih stare, ob potresu poško- dovane šole. V njem bodo izdelovali nekatere znane iz- delke te naše tovarne, kmalu pa bodo tu krojili tudi oble- ke iz -posebne negorljive tka- nine za gasilce in železarje. Naložba je veljala okrog pet milijonov dinarjev. Res je, da ne gre kdo ve za kako veliko vsoto, bolj pomembno pa je to, da bodo tu dobili zaposlitev mladi, doslej še nezaposleni ljudje z manj razvitega območja. Kakšnih petdeset bo teh ljudi. Neka- teri izmed njih so se že pred otvoritvijo vozili na priuče- vanje v Prebold. Ne gre pa le za zaposlovanje ljudi, ki so o delu v industriji še pred letom dni morda le sanjali. Upamo si trditi, da se bo s tem obratom hitreje pričel razvijati Idilični kraj na šmarskem. Novi obrat TTP torej pomeni dobro startno osnovo za vsestranski napre- dek. Na sobotni slovesnosti je zbranim najprej spregovoril generalni direktor Tekstilne tovarne Prebold IVAN ŽA- GAR, ki je predstavil to naj- večjo delovno organizacijo v žalski občini. O pomenu ob- rata je govoril tudi predsed- nik sveta KS Vinski vrh, na- to pa še predsednik SO Èmarje pri Jelšah, ki je kot že zapisano odprl nov obrat. Sicer i>a so se slavja poleg predstavnikov šmarske in žalske občine udeležili tudi predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organiza- cij, številni krajani Vinske- ga vrha in delavci iz Prebol- da, Po otvoritvi novega obrata so položili še temeljni ka- men za gradnjo gasilskega doma, JANEZ VEDENIK MOZIRJE Sestavljene organizacije združenega dela »STIK« Mo- zirje, ki je živela dve leti in povezovala tri delovne or- ganizacije: Gozdno gospodar- stvo in GLIN Ijesno industri- jo Nazarje ter Smreko v Gornjem gradu, je pravza- prav konec, čeprav bo for- malno živela še do konca letošnjega leta. Konec zaradi odločitve čla- nov delovne organizacije GLIN Lesne industrije, da se takoj priključijo velenj- skemu Gorenju. To odloči- tev so potrdili na nedavnem referendumu. Gre za odloči- tev, ki jim odpira dosti več- je možnosti za rešitev osnov- nega problema, to je večjo finalizacijo izdelkov in ne nazadnje tesnejše povezova- nje s trgovino, skratka, za boljšo prodajo. Kot vse kaže, bo koraku Lesne industrije pred kon- cem leta sledil še kolektiv gornjegrajske Smreke. V na- črtu je namreč — o tem pa se bo izrekel kolektiv po samoupravni poti — da bi se tudi »Smreka« priključila, vendar, da bi postala temelj- na organizacija združenega dela delovne organizacije GLIN Lesne industrije. Tu- di to predvideno odločitev spremljajo proizvodni in po- slovni vidiki. Po vsem tem bo od sestav- ljene organizacije združene- ga dela »STIK« šel na svo- jo in samostojno pot le ko- lektiv Gozdnega gospodar- stva v Nazarjali. MB j;t. 38 — 28. septembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 ZREČE — ROGLA iaše nov in lep center NAČRTI NA TRDNIH TEMELJIH piavzaprav zanimivo, ne pa slučajno; v času, ko se bije t>itkii za Golte, za kolikor to- jilco normalno delo in življe- nje tega centra pod Medved- jaJcom, rase na Rogli in v 2rečah — gre za enoten kom- pleks — nov turisstični cen- t£.r. In vendar rase v drugač- nih vidikih, s povsem jasno jn trdno 1)ег8ре1ситго. Tudi javoljo t^a, ker ima celot- na zamisel močnejSo hrbtera- 00, ker so pobudi kolektiva Kovaške industrije v Zrečah in tudi v konjiški občini kot celoti sledili nmogi delovni Icolektivi iz konjiške in celj- ske občine, ker vsi ti po sa- moupravnem sporassumu o fi- nanciranju tega centra spre- jemajo nase drugai&ie obvez- noeü. Zelo konkretno, prav nič načelno. Južno Pohorje — nekateri ga imenujejo tudi Zreško — sodi po vseh dosedanjih razi- skavah med najkvaMtetnejša območja za razvoj turizma. Tu je doma ne samo zimski turizem, ne samo smučanje, marveč so tod tudi idealni fxjgoji za planinstvo, izletni- štvo iibd. To območje je tudi lahko dostopno. S treh strani: iz Zreč, Lovrenca in Oplotmoe. Tu so zaenkrat še malcadam- ske ceste, toda cesta iz Zreč je že v lepem delu asfaltira- na, ni pa daleč čas, ko bo v celoti, seveda na novi trasi, tudi neprimerno krajši od dosedanje. V zimskem času je Rogla primerna ne samo za alpsko smučanje, marveč tudi za te- kaške in turne namene. Takšna je Rogla, s čurioivi- timi naravnima pogoji — tudi zaradi višine (nad 1.500 me trov) itd. 2ail pa so bih ti naravna ix)goji doslej zaradi nezadostno razvitih drugih zmogljivosti slabo izkoriščeni. Prav zato odločitev po i2^rad- njá novega centra, sicer pa tretjega na Pohorju poleg Areha in kompleksa Kop. Nove kapaoiitete bodo zgra- diili oziroma jih že gradijo v ix>daljšku sedanje planinske koče. Poleg novega hotela bo- do izpopokiiiH tudi smučar- ske zmogljivosti, se pravd vlečnice in proge. Nova vleč- nica bo na severnem poboč- ju, kjer se saieg tudi najdlje obdrži. V gradnji je nov hotel s 77 posteljama in osmimi fkmuož- nimd ležiišči. Postelje bodo v 27 sobah. V restavraciji, snack baru, samopostrežni restavra- ciji in tavemi bo 320 sedežev. Poleg tega je predvidena iz- gradnja objekta z osmimi do desetimi apartmaja, ki bo na- domestil prvotno predvidene brunarice. Predračunska vrednost in- vesticije je nekaj več kot 76 miUjonov dinarjev, po pro- gramu pa naj bi dela Icon- čaU do novembra prihodnje leto. M. B02ie CELJE: LEPA TRADICIJA Kolektiv hotela Merx v Celju že nekaj let zapo- vrstjo ohranja lepo nava- do, namreč, da v času sej- ma obrti, letos Celjskega sejma, pripravlja kulina- rično razstavo. Takšna je bila včeraj dopoldne v hotelski resta- vraciji, ki je znova poka- zala veliko smisla za pri- pravo kuharsikih specialá- tet. Razsta\x> si je dopoldne, sicer pa do 13. ure, ogle- dalo precejšnje število lju- di, po tej uri i)a so njeni deli p>očasi zasedali pro- store na krožnikih mnogih gotstov. MB >iiove brunarice na Ilogli. Lepe so in vabljive ter lepo dopolnjujejo predel ob cesti do pia- Điiiiikega doma oziroma bodočega hotela AKVARELI CVETKA ŠČUKE Prve dni septembra se je celjsko Turistično društvo preselilo v nove prostore na Tomšičevem trgu. Takoj ob tem pomembnem dogodku so se tudi odločili, da bodo v spodnjih prostorih, tam, kamor prihaja vs^k dan veliko ljudi, urejali manjše razstave del predvsem domačih likovnikov. Kot prvi je bil v septembru na vrsti Avgust Deržek, v ponedeljek, 2. oktobra, pa pri- de na vrsto akademski slikar, prof. Cvetko âcuka s svojimi akvareli. Razstava bo urejena do konca okto- bra. Na posnetku: Cvetko ščuka — Celjski stari grad, akvarel. MERX V SISKU Ob koncu prejšnjega tedna se je del kolektiva hotela Merx v C^lju, zlasti pa njegov kuharski del, zadrževal dva dni v Sisku. Bil je v go&teh pri kolektivu hotela Panonia, torej pri tistem kolektivu, ki je lani s približno enako ekipo gostoval v Celju in predstavil značilnosti tamkajšnje kuhinje. Zdaj so bili Celjani na p>ovračilnem obisku in so v ho- telu Panonia pripravili nekatere posebnosti naše, slover^e kuhinje. Člani Merxovega kolektiva so na te j poti več kot uspeli. Zanimanje za njihove kuharske izdelke je bilo veliko. Sicer pa so jih gostitelji tudi več kot prisrčno sprejeli. MB V ROGAŠKI POLNO GOSTOV Po stanju pred dnevi so bile hotelske kapacitete skoraj povsem zasedene. V hotelu Donat, ob koncu prejšnjega tedna, niso imeli prostega ležišča, v vseh drugih hotelih skupaj, ki imajo 1079 ležišč, pa je bilo prostih le 49 po- stelj. Na vsak način malo. Nekaj več prostora je büo pri zasebnih oddajalcih sob. Sicer pa je živahno tudi zaradi družabnih in kulturnih prireditev. Tako bo v soboto, 30. t. m. ob 19.30, v zdraviü- ški dvorani promenadni koncert godbe iz Avstrije, ki bo svoj nastop ponovila v nedeljo, 1. oktobra ob desetih do- poldne v zdraviliškem parku. — nib novi prostori na vranskem Agencija Ljubljanske ban- ke Splošne banke C^je na \''ranskem je dobila nove prostore. V domačem Do- mu kulture. Vsekakor iz- redna pridobitev. Na otvoritvi novih pro- storov, v soboto, 23. t. m., je govorila članica kole- gi jekega poslovodnega or- gana Ljiibljanske banke Splošne banke C^lje, dápl. inž. Panika Jugovič, ki je med drugim dejala, da želi banka tudi z otvoritvijo novih poslovnih prosotrov na Vranskem izboljšati svoj servie o/bčanom. »Akoije, širjenje poslov- ne mreže, prilagajanje de- lovnega časa občanom ter najrazličnejše propagand- ne akoije imajo svoj cilj v aktiviranju sredstev občanov in so izrednega pomena za krepiitev zmog- ljivosti banke, ki je hkrati pogoj za uspešno izvaja- nje nalog s področja inve- sticij, likvidnositi gospo- darsSÁra in monetamo-kre- ditne p>olitike. čeprav smo pKxsvetìili Bbdranju sredstev občanov veliko poeiomost, pa nismo pozabili na iz- boljšanje bančnega servi- sa, na odpiranje in poso- dabljanje novih F>o&lovmh enot, na prilagajanje de- lovnega časa občanom in tako skušali na najboljši način banko približati ob- čanom. Vai ti napori se kažejo v porasti sredstev obča- nov, saj so se v osmih mesecih letošnjega leta povečala za 321 milijonov dinarjev in so dosala po stanju 31. avgusta letos eno milijardo 847 milijo- nov dinarjev. V F>orasttu sredstev pre- bivalstva imajo največja delež hranilne vloge, z akcijo izplačevanja oseb- nih dohodkov preko hra- nilnih knjižic, kamor je vključenih že preko 83.000 zaposlenih. Zelo pomemb- ne so tudi akcije odpira- nja tekočih računov, naka- zovanje pokojnin in šti- pendij preko hranilnih knjiižic ki ne nazadnje mladinsko varčevanje, kar teremu LJuibljanska banka Splošna banka Celje po- sveča veüitoo pozornost.« KDAJ BO ODPRTA ZA STRANKE? Agencija Ljubljanske banke Splošne banke Celje na Vranskem bo za stranke odprta v naslednjih dnevih in urah: Ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 7.30 do 14.30, ob torkih pa od 7.30 do 16.00. Tu boste lahko opravili vse značilne bančne posle, ki zadevajo občane, dobili pa boste tudi vse informacije in oddajali vloge za odo- britev potrošniških posojil. Med govorom članice kolegijskega poslovodnega organa ljubljanske banke Splošne banke Celje, dipl. inž. Pa- nike Jugovič, na otvoritveni slovesnosti novih poslovnih prostorov bančne agencije na Vranskem. Nove prostore pa je zatem simboUčno izročil namenu dolgoletni varčevalec, Maks Soršak. !в. Stran — NOVI TEDNIK št. 38 — 28. septembra 197^ CELJSKI SEJEM — CELJSKI SEJEM ■■ CELJSKI SEJEM ■■ CELJSKI SEJEM ■■ CELJSKI SEJEM uresničene napovepb ZARES NAJVEČJA IN NAJBOLJ OBISKANA SEJEMSKA PRIREDITEV Četudi ni v navadi, da bi prireditev, tak.šno ali drugač- no, ocenjevali v času njenega trajanja, pred zaključkom, v primeru Celjskega sejma, oziroma enajstega sejma obrti, male industrije in trgovine v ničemer ne tvegamo, če že ïdaj zapišemo, lahko tudi z velikimi črkami, da je letošnji Celjski sejem v resnici največja in najbolj privlačna le- tošn,ja jesenska sejemska prireditev v mestu ob Savinji. Celjski sejem je potrdil svoje mesto v programu sejem- skih prireetdeset,« je med drugim dejal znani obrtni mojster Martin Strašek iz Mestinja, ki je sicer že več- krat sodeloval na sejmu in dobil pred leti tudi vdsoko priznanje, zlati Grb mesta Celja poleg nekaterih medalj organizatorja sejma obrti. LEP USPEH »Pomembnost Celjskega sejma vidim tudi v prvi po- polni uveljavitvi in predsta- vritvi občinskih Združenj sa- mostojnih obrtnikov celjske- ga območja. Zgodilo se je prvič, da smo obrtniki ta- ko povezani na takšni pri- reditvi. To je uspeh, ki ve- liko pove. Zlasti pa govori o spoznanju, da so takšna Združenja nujna obUka p>o- vezovanja samostojnih obrt- nikov, nujna oblika skupne- ga dela zaradi predstavitve, zaradi poslovnih stikov in re- ševanja najrazličnejših firo- blemov, .čeprav moram do- dati, da je komercialna plat prepuščena predvsem obrt- nim nabavno-prodajnim za- drugam ...« je med drugim dejal predsednik Združenja samostojnih obrtnikov obči- ne Žalec, Franjo Verdnik. Р0Ш1М0 ттгтм Združenje samostojnih obrtnikov v mozirski obči- ni deluje že tri leta. In ven- dar se je tokrat prvič pred- stavilo na Celjskem sejmu. Njegov predsednik, obrtni mojster iz Rečice ob Savdnji, Vili Marovt, je takole ko- mentiral to odločitev: »Mi smo zelo zadovoljni. Posebnih problemov nismo imeli za nastop na sejmu. Zdaj smo tu prvič, ker nas doslej tudi nihče ni tako povezal. Vili Marovt Na tem prostoru so izdel- ki triindvajsetih obrtnikov od mizarjev, kovinoplastike, izdelave raznovrstne kovin- ske galanterije in podobno. Adolf Kukovec UPAM, DA JE VSE V REDU! V veliki razstavni dvorani gneča. In vendar smo ga našli. Na obrazu utrujenost, pa vendar veselost. To je bil Adolf Kukovec, organizator sejma. »Kako se počutite zdaj, ko je glavno za vami?« »Upam, da je vse v redu in da smo napravili tisto, za kar smo se dogovorili. Pričakujem pozitivne kritike glede na koncept sejma ...« PLAKETE MESTA CELJE Tudi letos priznanja celjske občdne obrtnikom za najbolje ocenjene izdel- ke na tradicionalnem sej- mu. Na predlog posebne komisije je predsednik Iz- vršnega sveta celjske ob- činske skupščine, Venče- slav Zalezina, podelil na- sJedmjim razstavljalcem plakete mesta Celja: 21ЛТО: Ivan Rime (Krško) za polavtomatski stroj. SIŒBRNO: Miroslav Pr- šolja (N. Gorica) za ko- lekcijo svetalk. BRONASTE: Krajne An- ton (Radeče) za varilni aparat. Franc Kravanja (Celje) za električno avto- matsko peč za centralno ogrevanje stanovanj. Be- no Stroisak (Velenje) za opremo za galvaniziranje in Anton Žagar (Celje) za sestavljivi mini predalnik. VESELJE PRI KAVI MERX Ne po naMjučju in ne zaradi lepo urejenega pro- stora, pred kratkim je ,vedno velika gneča, marveč še zlasti... »... da zaradi tega, ker je naša kava Merx dobila na Zagrebškem velesajmu zlato medaljo za kvaliteto. Postala je šampion za letošnje leto. Gre za eikspreso »zlato« kavo, ki pa je seveda enaka kot pražena »zlata« kava v drugi embalaži...«, je hitel Dane Vovk, vodja propagandne službe pri Merxu, Torej, pri2nianje za »zlato«,.. j;t. 38 — 28. septembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 7 CELJSKI SEJEM — CELJSKI SEJEM — CELJSKI SEJEM — CELJSKI SEJEM — CELJSKI SEJEM velik dosežek IZ GOVORA PODPREDSEDNIKA IS SRS V. RODETA Slavnostni govornik na otvoritvi Celjske- ga sejma je bil podpredsednik republiškega izvršnega sveta, dipl. inž. Vitja Rode: »Otvoritev enajstega sejma obrti, male industrije in obrti. Celjskega sejma, s ka- terim Celje stopa v svojo sejemsko jesen, je pomemben dosežek razvoja drobnega gospodarstva na tem območju, v Sloveniji in še širše. Tako uspešno razvijata dolgo- letno tradicijo, bogate izkušnje celjskega gospodarstva, njegove male industrije, obr- ti in trgovine. Enajsti sejem je še posebej IXÄnemben dosežek, saj z njim v večji me- ri s»topa Celjski sejem tudi v zunanji svet. Pomemben del razstavnega prostora opremljajo razstavljalci iz tujine: Avstrije, Italije, Zvežne republike Nemčije in Dan- ske. Med njimi so mnogi znani proizvajal- ci različnih orodij in drugih izdelkov. Ce- lje se tako vključuje med sejemska mesta s svojimi speciali2¿ranimi sejmi, ki so zra- sli iz moči in znanja celjskega gospodar- stva. Celjski sejem, ki predstavlja orodja, stroje in reprodukcijski material-pa tudi izdelke male indtistrije in obrti, predstav- lja zaključen specializiran sejem, zanimiv tako za proizvajalce, kot za porabnike. Takšni sejmi prikazujejo dosežke našega gospodarstva, dajejo nove ideje, posreduje- jo nove poslovne in druge zveae ter pospe- šujejo razvoj gospodarstva. Mala industrija in obrt sta pomembni veji našega gospodarstva, ki imata čedalje večjo vlogo pri dopolnjevanju velikoserij- ske proizvodnje. Hkrati jxxstaja dejavnik zboljšanja življenjske ravni prebivalcev z nuđenjem bogatejšega izbora blaga in sto- ritev. Mesto in vlogo drobnega gospodarstva smo natančno opredelili v naših planskih dokumentih. 2al, pa še zdaleč niso izkori- ščene vse možnosti, ki se ponujajo. V na- šem razvoju smo dosegli pomembne rezul- tate pri osvajanju sodobne tehnike in teh- nologije. Razvili smo industrijo vseh vej. Takšno stanje čedalje bolj terja razširitev proizvodiiih programov male industrije in obrti. Tudi pri zaposlovanju in hitrejšem raz- voju manj razvitih območij odpira drobno gospodarstvx» nove možnosti, V mislih imam številne zdomce, ki so do nedavnega iskali ali še danes iščejo zaposlitev v tujini. Da- nes pa jim razvoj drobnega gosixxiarstva odpira možnosti zapKOslitve v domačem kra- ju. Zlasti je pomembno poudariti sidruže- vanje dela in sredstev zdomcev, ki s svo- jimi prihranki v različnih oblikah or^mi- ziranosti lahko prispevajo k odpiranju no- vih delovnih mest. Celjski sejem je letos dopolnil tudi svo- jo organiziranost. Dobil bo skupščino raz- stavljalcev in se vključil med sejemska me- sta. Prav letos je tudi odigral pomembno vlogo pri boljšem povezovanju in organi- ziranju obrtnikov v celjski regiji. Celjski sejem je velik dosežek sloven- skega gospodarstva in pomemben dogo- dek še zlasti za mesto Celje. Sejemski vr- vež daje nove impulze v delu, pa tudi pri- speva k vedremu počutju prebivalcev. Zâ- to je toliko bolj treba izreči priznanje vsem tistim, ki so prispevali k njegovi uspešni izvedbi.« Napisala in fotografirala: MILAN BOŽIČ in DILAGO MEDVED Šotor je tokrat rezerviran za tuje razstavljalce. V njem je vselej veliko gledalcev. Prednjačijo obrtniki. Zanimajo jih stroji, delo z njimi... Velik interes. Povsem razumljivo, saj gre za različne stroje, ki jih v mnogih delavnicah težko po- grešajo. Tu so stroji za obdelavo pločevine, lesa, kovin, us- nja, stekla, potem različne vrste ročnega orodja, tudi elek- trično, pa tako imenovano diamantno orodje, brusilni stro- ji In kdo ve kaj še... Vitja Rode med govorom ERA VELENJE SAMOUPRAVNO ODLOČANJE KOOPERANTOV Na letošnjem Celjskem sej- mu zavzema vidno mesto tu- di velenjska Era. Ne po raz- stavnem prostoru, ampak po pomembnosti dejavnosti, ki nam jo predstavlja Era ima dve temeljni organizaciji združenga dela in sicer vele- prodajo in maloprodajo. Znana pa je po širokem sodelovanju s kooperanti, ki so zaenkrat združeni v po- slovni enoti, z novim letom pa nameravajo ustanoviti svojo temeljno organizacijo združenega dela. Preko 300 kooperantov namreč združu- je svoje delo v Eri. Res da niso vsi enako aktivni," da omenjena številka govori predvsem o številu podpisa- nih p>ogodb. Pa vendar so- di Era med največje organi- zacije združenega dela, ki v takem obsegu opravljajo svojo dejavnost v sodelova. nju s kooperanti. Najbolj izpostavliene sto- ritve so obdelava kovine, plastike, lesa in gradbenih elementov. Zanimiv je nam- reč podatek, da ima Era tu- di svoji dve ekspozituri in sicer eno v Ljubljani in eno v Zagrebu. Ljubljanska je bolj univerzalna po svojüi storitvah, zagrebška pa je bolj ozko specializirana za potrebe gradbeništva. To po- trjuje poslovno gibčnost in tanek posluh za zahteve trga. Zato tudi veliko število sode- lujočih, da so zagotovljene vse oblike uslug. Osrednja naloga jih čaka sedaj v obdobju oblikova- nja svoje temeljne organiza- cije združenega dela. Doslej so imeli že nekaj zborov in razprave so pokazale ze- lo ugodno razpoloženje. Ta- ko se bodo kooperanti dobe- sedno sami odločili za bodo- čo obliko svojega samouprav, nega delovanja. Referendum bodo izvedli konec mesca ok- tobra in si od njega mnogo obetajo. Že od 1972. leta po- teka trdno sodelovanje med zasebnim in družbenim sek- torjem v Eri in bi po šestih letih izkušenj bila ta odlo- čitev velika potrditev pra- vilnosti lastnega dela. Kajti ta armada zmore v doseda- nji obliki prevzeti delo v vrednosti ene milijarde od tal do strehe z vso opremo. PRVA PREDSTAVITEV v vrvežu kratek razgovor. Prav po telegrafih, S pred- sednikom Združenja samo- stojnih obrtnikov v celjski občini, Leopoldom Drame- tom. »Letos se (Združenje prvič predstavlja na se^u, mar ne?« »Da tako je. Mi smo se za ta nastop zavestno odločili, saj smo vsi skupaj spoznali, da ni mogoče, če bi nastopa- li posamič, tako skupaj pa .se predstavljamo dosti bolje, lepše, bolj učinkovito.« »Razstavni prostor dokazu- je o silni ijestrosti članov v združenju.« »Da, sevetla, saj «mo hoteli v obliki revije predstaviti vse panoge, ki jih naše združenje povezuje. Sprva se nam je zdelo, da imamo na voljo ve- liko prostora, na koncu pa smo videli, da p^a je premalo. Toda vedeli smo, da ga več nismo ino£U dobitL« 8. stran — NOVI TEDNIK §t. 3R — 28. septembra 1978 KULTURA V SAMOUPRAVNI DRUŽBI JOŽE VOLPANO: ODMEVI PISE: DRAGO MEDVED Te dni bomo na knjižnih policah v knjigarnah in knji- žnicah srečali knjižni prve- nec Jožeta Volfanda, seda- njega predsednika občinske konference SZDL v Celju, nekdanjega glavnega in od- govornega urednika Novega tednika in Radia Celje, nek- danjega predsednika ZMS v Celju, tvornega soustvarjal- ca v mnogih dnižbenih tele- sih, komunista. Pobudnika Naše besede. Tedna domače- ga filma, prvega soustvarjal- ca literarne revije Obrazi, Celjskega kulturnega utripa, kulturne akcije, stalnega se- minarja Človek, delo, kultu- ra, skratka zavzetega kultur- nega družbeno političnega delavca. Vse to naštevanje ne služi poveličevanju dela Jožeta Volfanda, ampak le osvetlitev nekaterih pvomem- bnejših vidikov angažiranja osebnosti, ki je iz širine svo- jega pwDjmovanja družbene odgovornosti za razvoj socia- lističnega samoupravljanja, bila sposobna strniti v pisa- ni besedi knjižno delo z na- slovom Odmevi in s podna- slovom — kultura v samou- pravni družbi. Ni torej nobeno naključje, če nas vodi omenjeno avtor- jevo strnjeno publicistično dejanje na področje kulture, tega občutljivega organizma, ki ravno v samoupravnem si- stemu tako mnogo pomeni, a je znotraj lastnega tkiva še vse premalo razvit. Naj- brž je to spoznanje vodilo Jožeta Volfanda, da se je spoprijel v svoji novinarski praksi s pisano besedo, s svojim političnim delom in sociološkim študijem z vse- mi silnicami, ki so kakorko- li vplivale na razvoj kultur- nega življenja. Knjiga nam na enem mestu razgrinja številne prispevke, objavlje- ne v slovenskem dnevnem in revialnem tisku. Razgrinja nam avtorjeve misli, teze, razglabljanja pa tudi pozive. Izdajateljsko dejanje Mla- dinske knjige je z izdajo Odmevov svojevrstno deja- nje. Zelo malo imamo nam- reč literature, ki bi na do- voij eKsaKLen, Komentirajoč, pa vendarle še na dovolj poljuben način, bila sposob- na informirati bralca, kaj se pravzaprav dogaja na našem kulturnem polju. Ne manjka nam takoimenovanih tekstov kritike, čeprav vsi vprek tr- dimo, da nimamo ne likov- ne, literarne in filmske kri- tike, ne manjka nam poro- čil s sej skupščin kulturnih skupnosti. Manjka pa nam poglobljenih tehtnih besed o kulturni politiki ali politiki kulture, manjka nam mark- sističnega razmišljanja, osve- Ijevanja specifičnih in druž- beno pogojenih, kritičnih, so- ustvarjalnih vzgibov v obli- ki pisane besede. S tega vi- dika je dragocen prispevek Jožeta Volfanda, ki nenehno opozarja na pomembno dru- žbeno vlogo kulture, pred- vsem pa opozarja na obna- šanje posameznika samou- pravljalca, kakšne so njegb- ve pravice in dolžnosti do kulture, kulturnega življenja, umetnosti in s tem seveda tudi samoupravljanja. Knjiga nas spominja na nedavne polemične zapise v »pokojnem« ITD z Igorjem Torkarjem, nenaključno se beseda večkrat ustavlja ob filmski kameri in dogajanju ob njej pa tudi pred njo in za njo, spominja nas na nekaj pomembnih korakov v družbenem razvoju, kjer je kultura, zavzela pomembno mesto in venomer, nam sli- ka podobo celovitosti druž- bene preobrazbe, ki si je brez kulture ne moremo niti zamisUti. Prav gotovo se ob prebira- nju posameznih tekstov po- raja bralcu misel, da so po- nekod izrečene misli še pre- malo urejene, premalo znan- stveno urejene, da bi v celo- ti mogle služiti trdnejšemu družboslovnemu pozivu. A ob tem ne smemo pozabiti, da so to teksti, ki so bili na- pisani, mnogi priložnostno, po naravi dela faktografsko, toda nikdar s površnostjo, zgolj s ciljem odpravljanja nadležnosti mnogoterih pro- blemov. Mnogokrat v knjigi srečujemo pravo obilico me- taforičnih znakov, ki jih si- cer nismo navajeni v besed- njaku tipičnega profesional- nega družbeno političnega delavca, zato je branje na mnogih mestih prav osvežu- joče. In če bi imeli kje kak- šen očitek in kdo nam ta užitek ob tem prvencu brani, ga imamo lahko le v ugoto- vitvi, da je knjiga pretanka in nehote, vsaj kdor pozna avtorja, še kaj pogreša, še takšno poglavje, recimo iz ikovnega sveta (beremo o li- «raturi, gledališču, filmu, imaterizmu, o kritiki) pa bo- no, upamo, srečali v drugem publicističnem dejanju. Naj zaključim to pisanje z ielom uvoda, ki ga je Jože l^olfand napisal k svoji knji- gi in služi kot odličen moto /zgibom, ki so ga napeljali 5 pisanju knjige in njene /sebine: »Razmišljanja o slovenski sulturi, kakorkoli jo že ra- zumemo, se ne morejo na- slanjati na kabinetsko, ab- straktno, zunaj družbeno, ne- sako v zraku utemeljeno spogledovanje z našim véde- njem, kaj smo v zadnjih pe- tih, šestih letih spremenili v družbeni resničnosti, v dru- sbenokulturnem prostoru kot :eloti materialnega in duhov- nega ustvarjanja, dela. Na žalost neverjetno poredko- tna slikamo kulturne razme- re v slovenskem družbenem prostoru (in tudi vse umet- niške pojave) v krvni zdru- ženosti z družbenoekonom- skimi odnosi v združenem delu. Delamo tako, kakor da so nam pri knjigi dovolj le platnica, kaj je notri in za- kaj je tisto notri tako in ne drugače, pa nas hudo ma- lo zanima. Družbenoekonom- ski odnosi, odnosi med de- lavci v združenem delu, člo- vekovo, delavčevo obvladova- nje lastnega dela, njegovo praktično uresničevanje dru- žbe osvobojenih združenih delavcev predstavlja ožilje, kamor sodijo podružbljene, požlahtnjene, neodtujene, ne- elitne in netehnokratske raz- prave o samoupravni socia- listični kulturi in o umetno- sti.« SENTJUB: SOLS^B ишвт ABO^f^AJä v šentjurski občini so na- red'ili pomemben korak pri filmski vzgoji mladih. Kul- turna skupnost občine je na- mreč dodelila osnovnim šo- lam namenska sredstva za filmsko vzgojo, konkretno za sedem abonmajskih filmov. Celjsko Kinopodjetje bo obi- skalo šoLe s filmi, ki bodo opremljeni tudi z ustreznimi komentarji. Tako je v šent- jurski občini vstopila film- ska vzgaja kot orgamiziraina oblika v splošni učno-vzgojnd proces, kar je vse hvale vred- no, taiko s strani Kulturne skupnosti kot s strani vod- stva šol in ne nazadnje tudi celjskega Kinopodjetja. V Šentjurju se tudi že moč- no zanimajo za bližajoči se Teden domačega fi'lma in bo- do kupili večje števnilo aibon- majev za obisk vseh pred- stav v premlerskem progra- mu. D. M. ZALEG: IZŠEL JE SAVIMJSKI тштк Kulturna skupnost Žalec bo čez nekaj dni izdala že četr- to publikacijo »Savinjski zbornik«, ki ga v žalski ob- čini izdaja približno vsakih pet let. Zbornik bo obsegal 400 strani. Med važnejše sestavke uvr- šča urednik zbornika ing. Vi- li Vybdhal naslednje: Dr Vasi- lij Meldk: 110 let žalskega ta- bora, Emil Lajh: Vloga ko- munistov pri organiziranju Ijudskofrontnega gibanja v Spodnji Savinjski dolini v obdobju I. konference KPS v šmiglovi zidanici, Jože Jan: Občina Žalec in njen družbe- noekonomski razvoj po letu 1974, Milan Natek: Regional- ne razlike v razslojenosti kme- tijskega prebivalstva Spodnje Savinjske doline, Bela Buk- vič: Aplikativne mikrorajon- ske raziskave podtalnice, To- ne Kolšek: žovneško gospo- stvo v lučd urbarja iz leta 1550, Rozika Kobale: Pevski zbori in godbe na pihala. Vla- do Novak: Fran Roš v savinj- ski krajini. Poleg navedenih še številni avtorji pišejo o za- nimivostih z raznih področij našega življenja. Zbornik bo vez-an v modro platno, izdali pa ga bodo v 1500 izvodih. Na sliki: ing. Vili Vybihal — urednik če- trtega Savinjskega zbornika«. T. TAVČAR mm$ BAoio CELJE W 2IV0: ñBHEOLOSKE тшш oei^ocju Danes popoldne bosta v studiu Radia Celje gosta Vera Kolšek, arheologdnja in ra^-nateljica Pokrajin- skega muzeja v Celju, in Lojze Bolta, arheolog, znan po svojem dolgoletnem delu na Rifn^ku. Vabimo posaušalce, da v oddaji sodelujejo, telefonska šte- vilka studia pa je 22-000. Gradnja kulturnega doma v Sli\Tiici GORICA PRI SLIVNICI LEP ODER, GASILCI ORGANIZACIJE v Gorici pri Slivnici so d^ v kulturnem domu vse blize kancu. Spet nov kul- turni dom v šentjurski obči- ni. To pomeni neprecenljivo vrednost za njen družbeni razvoj in veliko zadovoljstvo in ponos krajanov. Dom, ki je zrasel iz finanč- nih korenin občinske in slo- venske kulturne skupnosti ter dela sredstev iz potresnega sklada ter denarja krajevne skupnosti in požarne varno- sti, bi moral biti zgrajen že do 29. novembra, pa se bo- do dela najbrž še malo za- vlekla. V novem domu bo dvorana z 250 sedeži, lepim odrom, ki ga gradijo v do- govoru E gledališkimi stro^ kovnjaki, kar je vse hvale vredno, gasilci, krajevne druž- bene organizacije in mladina. V šentjurski občini se vztrajno širi mreža novih in obnovljenih kulturnih domov. Tako imajo lepo urejen kul- turni dom v Šentjurju, Po- nikvi, Dramljah, ob Gorici pri Slivnici pa raste nov dom še na Dob ju, takoj za njim je na vrsti po prioriteti dom v Šentvidu, kjer so sicer na- stali določeni zapleti, a tudi to ne bo bistveno oviralo te pomembne krajevne prido- bitve in nov gasilski dom, kjer bodo imtJu vsi streho pa gradijo še v Loki pri Žusmu. Dobili smo torej že kar lepo sliko, ki je bila pred leti še povsem nedodelana. Z novimi in prenovljenimi do- movi so s>e tudi bistveno iz- boljšale možnosti in pogoji dela za kulturnike, ki bodo sedaj morali poskrbeti za pravo vsebino življenja in de- la v njih. Mnogokrat smo sli- šali upravičeno tarnanje ob delu, češ, da ni ustreznih pro- storov. Ti se pojavljajo, na vrsti so ljudje sami, da s svojim deiom oplemenitijo ti- ste milijone svojega minule- ga in živega dela, ki zdaj I stojijo v obliki zidov po kra- I jih v občini. D. ]\1 VRANSKO ODPRL GA JE PREDSEDNIK ZKO JOŽE HUMER Zadnji dan praiznovanja krajevnega praznika Vranske- ga in 110-letnice slovenskega tabora v Žalcu so na Vran- skem odprli nov kulturni diom. Slovesnositi so se udeležili med drugiiun Jože Humer, predsednik Zveze kulturnih organiBacij Slovenije, Emil Roje, izvršillni sekretar v predscidlstvu CK ZK Sloveni- je, Mitja Rotovnik, član pred- sedstva RK SZDL Slovenije, ter številni predstaivniki dru- žbenopolitičnega življenja v občini in številni občani. Uvodoma je govoril pred- sednik rešijiskega odbora za gradnjo doma Janez Kroflič, nato predsednik Skupščine kulturne skupnosti Žalec Zo- ran Raboršek, ki je odikriil doprsni kip Franu Levstiku, po katerem dom nosi ime. Osrednji govor je imel pred- sednik ZKOS Jože Humer, ki je v govoru poudaril prizade- vanje republiške kultume skupnosti, da bi kar največ krajev dobilo primerne pro- store za kulturno delovanje. Tako bo skupnost v obdobju petih let zgradila ali abniovi- la 52 kulturnih domov, od te- ga tri v žalski občini. Zatem je Jože Humer odprl novi kulturni dom. Po ogledu je bñ pester kulturni program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Vransko, godba na pihala iz ZabukoA.'ice, mo- ški pevsiki zbor iz Žalca ter gojenci glasbene šoJe. V tem kulturnem hramu Vranskega bodo uneM dovolj prostora vsi, ki se žele кал korkoli kultuimo udejstvovati. V njem je kinodvorana, kjer je obenem proetxDr za razne kultume prireditve, prostor za glasbeno šolo, knjižnico, krajevni muzej in še za dru- ge sekcije Prosvetnega dru- štva Vransko. T. TAVČAR Doprsni kip Frana Levstika, ki stoji pred novim domom kulture na Vranskem je delo akademskega kiparja Edvarda Salesina iz Žalca. j;t. 38 — 28. septembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 9 Tisoči ljudi so prihajali v nedeljo dopoldne na stadion v 2alcu. Med udeleženci proslave je bil tudi predseduilc CK ZKS France Popit. V nedeljo so se ljudje v Žalec pripeljali z avtomobili. Pred 110 leti se je samo iz Celjske smeri vila proti Žalcu kolona stotih okraše- nih voz, na prireditvenem prostoru pri železniški postaji pa se jih je ob 15. uri zbralo več kot 400. 110 LET II. SLOVENSKEGA TABORA PROSLAVE SE JE UDELEŽILO NEKAJ TiSOC LJUDI Se menda nükdair doelej se na žalskem stadionu m zbra- lo toliko ljudi naenkrat kot pa^fceldo nedeljo dopoldne, ko so tu prosLavâM llO-letnico drug^a slovenskega tabora. PoJeg nekaj tisoč delovnih ljudi in občaniov žalske obči- ne so biii na proslava tudi piredsednük CK ZKS France Popit, predstavniki medob- éinîsûîth družIbeniotpoMti'ćn'ih organizacij, pobratenih občin ter zamejski Slovenci in predstarmiki JLA. Pozdravni govor je imel predsednik pri- pravljailnega odbora Vlado Ckirlšek, o pomenu drugega tabora pa je govoril izivršilni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Rojc. Ob koncu so pri- ргалиМ še bogat kxiltuimi pro- gram, v katerem so sodelova- li recitatorji, združeni pevska zbori občine Žalec ter godba na pdihala iz LLboj. Veličastno je bilo nedeljsko dopoldne v Žalcu, ká je v teh dneh popolnoma spremeni] svojo podobo. Obnovljeni sta^ ni del mesta, številne zastave, ljudje iz vse Slovenije ... Vs: vemo, kaj je pomenil tabor, ki se ga je pred 110 leti ude- ležilo 15.000 zavednih Sloven- cev, zdi pa se nam, da je proslava tega zgodo^vinsk^ dogodka premalo odjeknila v Slovoniijii. In če smo si po- vsem odikniti, potem je treba reči, da ne po krivdi oi^- nizatorjeiv. J. V. — E. M. — T. T. » ^ ~ — ...... Žalski stadion je bil okrašen s številnimi zastavami, poseben videz pa so mu da,jale lunelj- ske »kopice«, še pred leti tako značilne za Savinjsko dolino. Prijetno pa je bilo v Žalcu tudi popoldne, ko je bU na vrsti zabavni del. Ljudje so se ob zvokih ansamblov vesehU še pozno v noč. Veličastna povorka, ki je štela 1800 udeležencev, je znova dokazala kako bogato je športno in društveno življenje v žalski občini. Predstavili so se cicibani, predstavniki SŠD, društva Partizan, taborniki, strelci, planinci, šahisti, kegljači, jamarji, smučar^, pionirji, planinci, kulturniki, gasilci, lovci, brigadirji, šoferji in avtomehaniki, člani folklornih skupin ter GO Rdečega križa In godbemki. Na sUki vidimo mlade brigadirje, ki so letos sodelovali v Kru- ševcu in Kožbaui. LAŠKO KAJ BO S STARIM ZDRAVSTVENIM DOMOM v času, ko se izgradnja novega zdravstvenega doma v Laškem približuje h koncu, je' vse bolj v ospredju vpi-a- šanje, kaj storiti s staro stavbo na Aškerčevem trgu, kjer je vrsto let gostovala zdravstvena ustanova? Sedanja stavba zdravstvene- ga doma je star dvorec, je zgodovinski spomenik Laške- ga In je neposredno vklju- čen v staro mestno jedro okoli preurejenega trga, ki ga zaokrožuje cela vrsta zgo- dovinskih stavb. Nič čudnega ni, da v Laš- kem že dolgo th misel, da bi sproščeni stari adravstve- ni dom namenili kulturni de- javnosti. Kulturna skupnost občine je že večkrat nefor- malno razpravljala o tej mož- nosti. Laško, ki se tudi po tej strani, po svoji kulturni dejavnosti vse bolj razvija, za to dejavnost potrebuje prostor. Zanesljivo je nam- reč, da v Laškem še dolgo ne bomo mogli misliti na gradnjo sodobnega, vsestran- sko funkcionalnega kulturne- ga doma. Zato bo že uspeh, če bo Laško v doglednem času s preureditvijo doma »Dušana PaženeJa« dobilo ustrezno streho za priredit- ve in za dejavnost kulturne- ga društva. Sedanja muzej- ska zbirka, ki gostuje v dvo- riščnem prizidku sedeža ob- činske skupščine, je za širi- tev svoje dejavnosti na te- snem. Med preurejanjem te zbirke so prostori služili ob- časnim likovnim razstavam, kar pa je po postavitvi zbir- ke na novo postado nemogo- če. če bi to zbirko preseUli v stari zdravstveni dom, bi pridobili dovolj prostora za razširitev zbirke (morda tudi za etnografski, NOB oddelek in stalno razstavo povojne graditve) v občini. Hkrati bi v starem zdravstvenem domu lahko pridobili prostor za stalne razstave, ki so v Laš- kem že zabeležile uspeh in dobrodošlico. Končno tudi občinska zveza kulturnih or- ganizacij nima prostora za svoje poslovanje, vse to pa bi büo omogočeno v starem zdravstvenem domu, ki je sam zase pomemben kultur- no-zgodovinski objekt. Seveda imajo ti načrti, ki se jim pridružuje tudi krajev- na skupnost Laško, svojo senčno plat. Gre za to, da bi nova streha, ki je vrh te- ga potrebna določenih adap- tacijskih del, büa nov izda- tek za kulturno skupnost in za kraj. Zato razrešitev tega vprašanja ni mogoče odrimti kulturni skupnosti, zla- sti v sedanjih razmerah, ko le ta razpolaga z minimalnih mi sredstvi, to ni mogoče. Zato v Laškem prevladuje mnenje, da bi bilo treba to vprašanje obravnavati na šir- ši, občinski in krajevni ravnL JURE KRAâOVEC CELJE PROGLASITEV NAJBOLJŠIH ŠŠD NA TŠC Ob koncu tedna je Zbor za temeljno teilesno vzgojo pri ZTKO Celje izvedel ob nav- zočnosti nad 150 mladiih pred- stavnikov DPO, TKS, ZTKO, ravnateljev osnovnih šol in Zavoda SRS za šolstvo, OE Ce- lje v prostorih TSC zaključ- no svečano prireditev za ššD s podelitvijo priznanj in na- grad za delo v letu 1977/78. ŠŠD Tehnik na TŠC je vzor- no pripraa-il to prireditev, kjer je uvodoma pevsld zbor pcxi vodstvom Radovana Mar- vina zapel več pesmi, pred- sednik OO ZSMS TSC Ignac Krivec pa je ob pozdravu vsem gostom govoril o po- membnosti udejstvovanja mladih v športu, na kar je predsednik ZTKO Celje Jože Geršak izrekel prismanje tiso- čem mladim, ki pož-Mjaijo športno aktivnost v celjski občini v najbolj množiični organizaciji ŠŠD. V 22 letih ŠŠD je namreč v celjski občini kar 11.159 mladih, na osnovnih šolah je aktivnih 72,2 odstotka, na srednjih pa 67,8 odstotka. Največ zanimanja je na os- novnih šolah za košarko, ro- komet, atletiko, nogomet, pla- ninstvo, odbojko, namizrü te- nis, strelstvo in gimnastiko, na srednjih šolah pa za strelstvo, atletiko, namizni te. nis, košarko in nogomet. V ospredju so panoge in igre. ki so v programu razvoja te- lesne kulture v celjski občini v prednostni razvrstitvi. V zadnjem šolskem letu je bilo opravljenih v SišD nad 9.400 vadbenih ur in nad 4.700 medrazrednih tekmovanj. Na občinskih pi-venstvih je so- delovalo nad 210 športnih iz- branih ekip. To so veličastne številke, ki dokazujejo ljube- zen mladih do aktivnosti na področju telesne vzgoje in športa. Prav pred kongresom ZSMS pa velja podčrtati, da so ŠŠD resnično organizaci- ja mladih, saj v njih deluje pod vodstvom požrtvovalnih mentorjev iz vrst pedagogov za telesno kulturo, drugih prosvetnih in zunanjih sode- lavcev — 125 po številu — kar 1450 organizatorjev in vodnikov iz vrst mladine sa- me! Tu so še stotine dele- gatov in delegacij iz razred- nih skupnosti, ki s svojim delom na delegatskih princi- pih uveljavljajo dejavnost v ŠŠD na osnovi razvijanja in uveljavljanja sonïoupriavlja- nja in tako opravljajo po- membno vzgojno in politično fimkcijo delovanja te mlade organizacije. Prav v tem je globoki smisel in poslanstvo ŠŠD v celjski občini, je med drvnim v pozdravnem govoru dejal predisedmik Obč-insike (konference ZSMS Rihard Majcen. Najboljša društva v občini pa so v zadnjem obdobju bi- la: na osnovnih šolah — Hu- dlnja, Slavko Slander in Po- lule, na srednjih šolah — ŠŠD Tehnik na tehnični šoli, ŠŠD Kajuh na celjski gimna- ziji in ŠŠD Ekonomik na EšC, na osnovnih šiolah s prilagojenim programom pa Zavod Ivanke Uranjek. Zbor za temeljno telesno vzgojo pri ZTKO Celje je nagradil vseh 22 društev z denarnimi nagradami v vdši- ni 100.000 din, priznanji in diplomami. Predsednica ŠšD Tehnik Simona Cencen se je ob za- ključku v imenu vseh ššD zahvalila TICS in ZTKO Ce- lje za izredno razumevanje, moralno in materialno po- moč, ki jio izkazujeta oba vodstvena organa za telesno kulturo v cedjski občini za razvoj telesne vzgoje, športa in rekreacije v šolskih šport- nih društvih. Tako je bila zaključena slo- vesnost, na kateri so se mla- di funkcionarji ponovno zbli- žali, izmenjali svoje izkušn'je in obljubili, da bodo v kon- gresnem letu združili svoje napore še pri okrepitvi de- javnosti v ŠŠD, ki bi naj v prihodnje korakala še večjim uspehom na^jroti. K. ЛЈО CELJE ODLOČNA STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA Več kot osemdeset imen temeljnih organizacij združe- nega dela je na seznamu, ki so v celjski občini, v prvem polletju letos, poslovale z nizko stopnjo rentabilnosti, ki so nadalje v tem času po- večevale izplačane neto pov- prečne mesečne osebne do- hodke na delavca kljub temu, da so poslovale z izgubo in nadalje, tu so tudi tiste, pri katerih je bil v prvih šestih mesecih letos indeks rasti iz- plačanih povprečnih meseč- nih osebnih dohodkov na de- lavca višji, kot je bdi indeks rasti družbenoekononaske pro- duktivnosti. Dolg je ta seznam. In ne samo to. V njam so tudi problemi, v njem v mnogih primerih tudi odnos kolek- tivov in njihovih samouprav- nih organov do sprejetih do- govorov, sporazumov. Na vsak način slab odnos. Zato ni naključje, če je izvršni svet temu primerno reagiral. Talko od temeljnih organizacij, ki so v prvem polletju poslovale z nizko stopnjo rentabilnosti — ki so poslovale s stopnjo rentabilnosti pod 2 % _ terja poročilo o vzrokih za takšno stanje in o ukrepih za sanacijo položaja. V tej zvezi imajo temeljne orga- nizacije tudi priložnost, da seznanijo izvršni svet z more- bitnimi nerešenimi sistemski- mi vprašanji, sevecJa tistimi, ki objektivno 2nižujejo stop- njo rentabilnosti poslovanja. Nadalje izvršni svet terja uskladitev pri izplačevalcu osebnih dohodkov, tam pa, kjer je izplačevanje neto ose- bnih dohodkov preseglo stop- njo porasta dohodka za več kot 5 "/'o in če se stanje ne bo popravilo, bo predlagal občinski skupščini uveljavi- tev ustreznih ukrepov druž- benega varstva. Sicer pa isa- vršni svet tudi od teh temelj- nih organizacij zahteva, da mu predložijo program ukre- pov, katerih uresničitev bo do konca leta zagotovila spo- štovanje resolucijskUi načel na področju delitve dohodka. MB ZAKAJ TAKO? V soboto, 16. septembra, smo v Celju doča^kali zabav- no-glasbeno prireditev, šlo je za nastop Tereze Kesovije m drugih. Karte so büe razpro- dane. To nam je bilo znano, nismo pa bili obiskovalci ob- veščeni o »predstavi« pred napovödanim showom. Takole se je zgodilo. Veli- ko se nas je odločilo za obisk predstave z otroki, že zaradi Dudeka. Do dvorane sem prišla pol- drugo uro pred napovedanim pričetkom prireditve z name- nom, da vsaj z otrokoma kul- turno vstopim v dvorano. Ne- kaj minut pred osemnajsto uro so prišli redarji in se pokazali za zaklenjenimi vra- ti. Nekateri so si prižgali cL gareto in se nam prijazno na^ smöhnili, nam, ki nam je pot že prav pošteno rosil čelo. V tem času je bü pritisk prednje vrste še kar znosen. Da pa je postalo za redarje in za njihovega vodjo vse (še bolj zanimivo, so čas odpi- ranja pomaknili na 18.15 uro. To pa je bilo tisto, kar je povzročilo mučino čakanje, stiskanje otrok in močan pri- tisk na šipe. Otroka sem še komaj oeia prinesla v dvorano. Po vsem tem bi želela od- govor na naslednja vprašanja: Zakaj je bilo treba množico obiskovalcev držati pred za- prtimi vrati in jih pustiti kot živino v prenabitem va- gonu. Zanima me, koliko sta- ne tistih 15 minut, ko so vrata odprli pozneje. To bi laliko bilo za kakšnega otro- ka že tragično. Ne vem, kaj je v takšnem primeru važnejše — petnajst minut počitka za redarje in druge delavce v dvorani, ob- ravnava ljudi kot živino all nevarnost, da se uniči tudi oprema v dvorani, na katero so obiskovalci navalili brez usmiljenja. Vstopnice smo plačali. Ne- kateri so jih celo prep'lačali, zato W si želeli imeti tudi dostojen, kulturen vstop v dvorano. Ce že prvi del »predstave« ni bil takšen, kot smo ga pričakovali, je čudovit in pevki se moram zahvaliti, da nam je umirila razrahljane živce. ERNA DOBROVC Cdlje, Nušiče\'a 14 UREDNIŠTVO: Vprašanje je na dlani, zato pričakuje- mo, da bodo ljudje, ki skr- bijo za ta opravila v dvora- ni Golovec, odgovorili na va- še pisanje. POZDRAV • IZTITOSRADA Prejeli smo razglednico Titograda in tudi pozdrave i2 tega lepega mesta. Poslale sc nam jih dijakinje 4. razreda Ekonomskega šolskega cen tra v Celju, ki so bile na maturantskem izletu. Justi, Meti, Darji, Tatjani Cvetki, Ireni, Idi in Nad hvala za pozdrave in pozor nost. Justa in 28 dijakinj istegi razreda pa se nas je spom nilo tudi v Dubrovniku. Še enkrat hvala! UREDNIŠTVO NT —R( SPET AHOr^iMNO Prejeli smo pismo ko odmev na radijsko oddajo « vljudnosti prodajalcev. Prav zaprav zanimiv sestavek. To da, podpis je samo — Mari ja Peternel, zatem nekaj ne čitljivega in na koncu še pro dajalka. Za nas in za naša pisma kjer igramo odprte kart« kjer hočemo in moramo ve deti, s kom se pogovarjamo je to seveda premalo. Zato, tovarišica Marija Peternel, posredujte nam svoj poln na- slov. Potem bomo objavili tu- di vaš prisi)evek. Hvala za sodelovanje in ra- zumevanje! UREDNIŠTVO NT GDOOVOR NA ZAPBS »KJE PA SI TI DOMA?« Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec nam je na pismo, objavljeno v četr- tek, 21. septembra, pod na- slovom »Kje si pa ti doma«, poslalo prepis dopisa, Id ga je 22. septembra naslovilo na Ivanko Ebner, Pečnikova 3 v Žalcu, v katerem je razvidno, da je samoupravna interesna skupnost že 14. septembra le- tos rešila njeno stanovanjsko vprašanje, vendar do danes (datum 22. september) ime- novana ni hotela podpisati odločbe in se vseliti v dode- ljeno stanovanje. Dopis, ki nam ga je v pre- pisu poslala Samoupravna stanovanjska skupnost obči- ne Žalec in ki je bU 22. sep- tembra poslan Ivanki Ebner, se dobesedno glasi takole: Dne 21. 9. 1978 niste hoteli v prisotnosti članov odbora za družbeno pomoč v stano- vanjskem gospodarstvu (pri- stojnosti tega odbora je dode- ljevanje stanovanj) sprejeti odločbe o dodelitvi stanova- nja in podpisati stanovanjske pogodbe. Zaradi tega vam v prilogi ponovno pošiljamo od- ločbo št. 1563-1/1 z dne 14. 9. 1978 o dodelitvi stanovanja v Preboldu št. ^ in stano- vanjsko pogodbo v 5 izvodih s prošnjo, da 4 podpisane iz- vode vrnete. Stanovanje v izmeri 28,0 kv. m, ki vam je dodeljeno v stanovanjsko-poslovni stavbi Prebold 26 je do sedaj več let uporabljala 4-članska dru- žina, sedaj pa prosi za tc stanovanje več prosilcev 2 manjšimi družinami. Iz tega je razvidno, da sta- novanjske razmere v občin: Žalec niso tako ugodne, da bi materi z majlmim otrdkom lahko dodelili dvo ali celo trosobno stanovanje, kar vi zahtevate. Odbor je glede na vaše te- žave, ker nimate stanovanja, kljub temu, da vaši starši po- sedujejo večjo hišo, pri ob- ravnavi prosilcev po III. na- tečaju takoj sprejel sklep, da se vam dodeli razpoložljivo ustrezno stanovanje. Pri ob- ravnavanju je upošteval tudi, da je v Preboldu celodnevna šola za vašega otroka, edina v občini Žalec, vi pa imate tudi vse možnosti zaposlitve v kraju, z ozirotm na to, da ste nezaposleni, kar je raz- vidno iz priložene dokumen- tacije. Sklep odbora je, da v ko- likor se v dodeljeno stanova- nje ne boste takoj vselili, vendar najkasneje do 30. sep- tembra 1978, vašega problema ne bo obravnaval, ker bo os- tal nerešen po vaši krivdi, stanovanje pa bo dodeljeno drugemu upravičencu. Obveščamo vas, da stanova- nje, kamor ste se nezakonito vselili, ni primemo za biva- nje, kar tudi v vašem dopisu sami ugotavljate in je bilo zaradi tega z izselitvijo prej- šnje stanovalke izločeno iz uporabe. V kolikor tega brezpravno vseljenega prostora ne boste izpraznili, bomo primorani uvesti sodni postopek. Tovariško vas pozdravlja- mo! .NI K« — konfekcija Zagreb — prodajalna Celje, Tomšičev trg 2 razpisuj e delovno mesto POSLOVODJE z delovnimi izkušnjami v tekstilni stroki. Prijave pošljite na gomji naslov. Čuden naslov? Ne, ne, ne mislim govoriti o navadni kmečki žetvi. Predstaviti vam želim celjski ansambel »že- tev«. Najprej naj povem, kdo so njeni člani: Andrej Pavlin (enajststrunska akustična ki- tara, vokal), Gusti Penič (vi- olina, vokal), Matjaž Tratnik (akustična kitara, vokal), željko Cigler (kongle, vokal) in Gorazd Tratnik (el. bas., vokal). »Žetev« je pričela delovati pred dvema letoma z drugač- no zasedbo. Takratni člani Janez Corvin, Gusti Penič in Matjaž Tratnik so hoteli naj- prej igrati country glasbo. Nato se jim je priključil še Gorazd in ansambel se je po časi izoblikoval v takšnega, kot je. Vaje ima »Žetev« trlikrat na teden doma pri posamez- nih članih. In nastopi? Prvič so nastopili letos v Šenčur- ju, nato pa so se zvrstiU akustični koncerti po raznih krajih Slovenije, med drugim v Škofji Loki in na filozof- ski fakulteti v Ljubljani. Glasba pa, ki jo igrajo, je malce družbeno kritična in vse pesflui so njihove. Bese- dila zanje piáe Jolanda Beg. »žetev« jé tudi letos na- stopila v Šenčurju. Stane Sušnik jih je v Mladini oce nil takole: »žetev je tokn pletla svoj stil na ritmt kongla bobnov, večglasnen petju, zvokih akustičnih У tar na kančku violine. Rahk manj sentimentalne, kot asi jih morali slišati pred njimi Vendar se žal ne razlikujejo med seboj dovolj, kar priS o tem, da bi rabili domisá nega aranžerja, da bi pogld bil zvok.« Gorazd Tratnik mi je рш vedal tole: »Vsak mule la sli, da mora igrati najprej Z leve proti desni: Gusti gier, Jolanda Beg, Gorazd SPORED 00 28.9.00 4.10.1978 Četrtek, 28. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽI- VO: ARHEOLOŠKE NAJDBE NA CELJSKEM OBMOČ- JU (vmes ob 17.00 Kronika), 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 29. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, 9.00 Zaključek doix>ldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestxica zabavnih melodij, 17.30 Turistična oddaja, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 30. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO: ZAVARO- VALNA SKUPNOST TRIGLAV, 9.00 Zaključek dopol- danskega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.50 športna sobo- ta, 16.00 Poročila, 16,05 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Vrtiljak melodij, 18.00 Zaključek sjïoreda. Nedelja, 1. 10.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvesüla, 10.30 Kekčevi prijatelji, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni glo- bus, 12.00 čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kmetijska oddaja, 11.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 2. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami. 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 3. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO: ČAS JE ZA OZIMNICO, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in po- zdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lest- vica domačih zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 4. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni gk>bus, 17.00 Kronika, 17.15 Vrtiljak melodij, 17„30 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. CELJi: TLAK TUDI . HA TO^ŠICEfilVI m sLeiSKDyiüfi шт Zdaj sta na vrsti Tomšičev in Slomškov trg. Po zgledu obnove dela Stanetove ulice. Dela bodo pričeli 10. oktobra. Ta čas do prvega razkopava- nja trgov in njune zapore, za promet, predvsem še Tomši- čevega trga, bo Občinska ko- mimalna skupnost opozorila prebivalce na obeh trgih, da si pravočasno zagotovijo ne samo ozimnico, marveč tudi vso kurjavo za zimo. Pozne- je, ko bodo dela stekla, bo vsak dovoz na trga težak ozi- roma za nekay časa onemogo- čen. Dela na obeh trgih bodo tekla približno tako, kot so na Stanetovi ulici. Najprej razkopavanje in obnovitev ne- katerih komimalnih naprav, od kanalov do PTT omrežja, elektrike in še kaj. Kopali bodo v globino 3,8 metra. V tem času bo zlasti Tomšičev trg zaprt za promet. Med polaganjem tlaka in namestit- vijo nove javne razsvetljave bo seveda promet nemogoč, toda najbrž še vedno v ome- jenih možnostih. Računajo, da bodo dela do položitve tlaka opravili do konca letošnjega novembra, celotni stroški za obnovo ko- munalnih naprav ter za polo- žitev tlaka in nove javne raz- svetljave na obeh trgih pa so predvideni v višini štirih mili- jonov dinarjev, i Dela na obeh trgih bodo seveda posegla v življenje lju- di, ki tod stanujejo. Prav ta- ko v delo in poslovanje trgo- vin in ustanov, ki so tod. Ne bo lahko. Zato Občinska ko- munalna skupnost prosi za razumevanje, MB PREJELI SMO: . NE ŽALSKA, AMPAK PREMIKOV Pišite nam, če je žalska preša slu- čajno koga pripeljala k živčnemu zlo- mu. Tako je Novi tednik z dne 29. ju. nija 1978 na 9. strani pozval svoje bral. ce k članku, ki prikazuje zadevo Pre- mikove preše v Žalcu na šaljiv način, kot manj pomembno, do katere je pri- šlo zaradi spora med sosedoma in zato spada zadeva tudi po mnenju občiru skega inšpektorja za ceste na porav- nalni svet KS. Preša zasebnega gostilničarja Pre- mika v Žalcu stoji na vzhodnem delu šlandrovega trga v Žalcu na pločniku, dejansko pa tudi na vozišču javne ce- ste, Kolikor mi je kot prebivalcu Šland. rovega trga v Žalcu znano, do sedaj preša ni pripeljala k živčnemu zlomu, ampak k prometnim zlomom, ki se ka- žejo poleg težkih telesnih poškodb ude. ležencev v prometu tudi v materialni škodi na neštetih avtomobilih. Med šte. vilnimi udeleženci v prometnih nezgo- dah pred prešo je bila tudi triletna hči lastnika preše in pred nekaj dne- vi tudi avtomobil občinskega funkcio- pripomogel, da bi ne bil prvi med ti. narja, ki bi tudi že kdaj prej lahko stimi, ki je zaradi preše utrpel škodo na svojem avtomobilu. V vseh mestih in naseljih so ploč- niki zato, da zagotovijo varnost peš- cev, v tem primeru pa je pločnik za- barikadiran s prešo. Pešci in kolesar, ji so na tem delu javne ceste potisnje- ni na sredo ceste pod kolesa vozil. Tudi najnovejša prestavitev označbe pločnika ni izboljšala varnosti na tem delu ceste. Občani vzhodnega dela šlandrovega trga, ki so se z vlogo obr- nili na občinsko skupščino in v njej zahtevali odstranitev preše, že tri leta brez uspeha čakajo na odgovor. Vse kaže na to, da nekateri pri občinski skupščini v tem primeru ne morejo upoštevati zakona, ki določa, da nima nihče pravice zasesti javne ceste. Tudi načrt^ ki ga je občinska skupščina na- ročila za ureditev starega dela mesta Žalec ugotavlja, da je preša na javni cesti neprimerna, in da jo je treba od- straniti. Enako stališče je zavzel tudi Republiški prometni inšpektorat s svo- jo odločbo. če je bil z odgovorom v zadevi pre- še zadovoljen delegat občinske skupšči- ne je^ nega i in se prid, Ч črtovcl lec javne ^ K bo od» jo, dami f pristoi* odsirfl® Ods^ predlaf dne . dela ^ Novi " zlornii ske promet bo odf bila m oi druge^ Slanih flieiodij. ki sle jih ' voU» v prodajnili ^^E - TEIINO- Tehnične ti go- IC- M..... ^ Tergiav ^ ^ Celjski instru- ^ — Avsenik ß Avsenik , Fiere I melodij ( --------- 19? - 1 3a 63000 Celje. p. kialno glasbo, pa se za- L Mnogi vztrajajo ob le zaradi denarja. Aku- je čisto nekaj drugega.« ena [je torej »Žetev«? t, slaba? Gorazd mi je lai, da nameravajo v Idnosti v Celju organizi- koncért, kjer naj bi so- i^a tudi »Sedmina«. BO torej, da jih bomo I kmalu slišali. Pred- I pa želimo »Sedmini« i uspeha, saj so naši — Bil. MAGDA TRATNIK «jaž Tratnik, željko O- •d Andrej Pavlin PREŠA "edaíi, da občani vzhod. Wrovega trga niso bili ki govori v njihov ^ arhitekta, ki je na- " starega dela mesta ža- odstranitev preše г ob stališču Republiške- inšpektorja, ki г odloč. ^^o,nitev preše sprašuje- s prometnimi nezgo- forali plačati, da bodo '' ukrenili, da se preša z javne ceste je jî^or občanov KS Žalec, Krajani vzhodnega trga pa naprošamo * vprašanje o živčnem ^stojnemu organu žal- ^^Pščine za vsoto davkù ki je potrebna, da ^^nitev preše, za kar bi Mloënost sedaj — ob ^fcega tabora, da bi po. ^јђ fasad, pločnikov in tudi to navlako s JUG VINKO !■> - ■ Ч - ШМЕ TOPLICE: 25 LET PD Na Kopitniku, kjer ima v oskrbi Planinsko društvo Rimske Toplice, je bilo v nedeljo planinsko slavje. Ome- njeno društvo letos praznuje 25 let delovanja, premagovanja ovir in dose- ganja lepih rezultatov. Ob tej priliki so po E^lavnostnem govoru predsed- nika Dani ja škomika in še predsed- nika meddruštvenega odbora za Za- savje podelili zlate, srebrne in bro- naste častne znake PZS. V kulturnem programu so sodelovali godba na pi- hala iz Radeč, pevski zbor iz Rimskih Toplic, planinci pionirske planinske skupine iz osnovne šole Rimske To- рИсе. Сф zaključku so še podelili pri- znanja vsem članom PD Rimske To- plice, ki so več kot 20 let v PD. Po- deljene so bile tudi značke za 20-krat- ni obisk Kopitnika in prehojeno Za- savsko transverzalo. Med gosti so bili predsednik pobratenega PD »Mosor« iz Splita, »Železničar« iz Zagreba. Svojo pot pa so zaključili - tudi pla- ninci PD PTT Ljubljana, ki so se po- daU po poti Zasavske transverzale. Obiskovalcev je bilo preko 600. Mar- sikdo je še ostal med prijatelji pla- ninci dolgo v noč, saj je bilo vzdušje zelo prijetno. PANIKA LAPORNIK CELJE: RADIO NA 6ÌMNAZIJI V lanskem šolskem letu se je na celjski gimnaziji pričel preko zvočni- kov oglašati dijaški šolski radio s petminutnimi oddajami enkrat na te- den. In kako je bil sprejet med di- jaki? Prvič se nam je zdelo zanimi- vo in smo pazljivo poslušali. Potem pa so nas oddaje počasi pričele dol- gočasiti. čeprav nas je odbor radia večkrat pozval, naj povemo, kaj po- grešamo, se ni oglasil nihče. Le po razredih smo šušljaU, kako da je vse zanič. Dodobra smo že zajadrali v novo šolsko leto, dijaški radio pa se še ni oglasil. Naj to pomeni, da je zamrl? Ne! Prejšnjo sredo se je sestal novi- narski krožek v mladinski sobi gimna- zije in sestavili so načrt oddaj, saj ta novinarski krožek predstavlja odbor dijaškega radia, žal pa zaenkrat šteje le pet članov. In če naj bodo te od- daje zanimive in pristna slika dijaške- ga življenja na gimnaziji, je to vseka- kor premalo. Jutri, v petek, bodo pri- pravili prvo oddajo v tem šolskem le- tu. želimo jim, da z uspehom! MAGDA TRATNIK бЕШУп: «ÜIRIP« Vse močnejše širjenje samouprav- nih odnosov v združenem delu, pove- čana aktivnost dela v krajevnih skup- nostih in sploh opazen družbeni raz- voj v občini, je narekoval tudi večje potrebe po temeljitejši in podrobnejši informaciji v službi občana. Pomemb- nost informacije za boljše odločanje je velika, tako pomembna, da se je več- krat niti ne zavedamo. Zato so v šentjurski občini sklenili izdajati »Utrip«, občinsko glasilo, ki bo zaenkrat izhajalo dvakrat na mesec, potem pa naj bi postalo enotedenska oblika informiranja občanov o podrob- nostih iz življenja in dela v občini. »Utrip« ureja uredniški odbor (prva Številka je tik pred izidom), ki ga vo- di glavna in odgovorna urednica Franc- ka Vidovič, ter člani Drago Slakan, Irena Rauter in Mira Pečar, Hinko Pap in Franc škobeme. VRANSKO: PO MEJAH KS V okviru praznovanja krajevnega praznika je Krajevna skupnost Vran- sko organizirala tudi pohod po mejah svoje krajevne skupnosti z namenom, da pregleda obrambne priprave, oceni delo vaških skupnosti in sprejme za- ključke za delovanje v morebiti naj- bolj kritičnih situacijah. Pohoda se je udeležilo več kot pet- deset pripadnikov krajevnih enot. Kljub temu, da so opravili le polovico poti, so prehodili 22 km. Mnogi so tako še- le prvič spoznali, da je krajevna skup- nost zelo velika in da je zato treba samoupravo približati v posamezna obrobna naselja. Kljub naporni poti so sklenili, da bodo prihodnje leto prehodili še pre- ostali po mejah krajevne skupno- sti. FRANCI IZLAKAR LJUBECNA: ZAZIDALNI NACRT Razprava o zazidalnem načrtu sta- novanjske soseske Ljubečna je pravza- prav končana in tako bo odlok o tem prišel kmalu tudi pred delegate celj- ske občinske skupščine. Obravnavano območje obsega 26,5 ha in je po sistemu in tipu zazidave raz- deljeno v štiri kareje. Prvi zajema za- polnitev obstoječe zazidave enodružin- skih hiš, v drugem je območje central- nih dejavnosti, kot so center soseske, šola, vrtec in avtobusna postaja. To je tudi območje gradnje nekoliko višjih in večjih stanovanjskih objektov, zele- ne rekreacijske površine in obstoječih enodružinskih hiš. Tretji del zajema organizirano gradnjo individualnih vr- stnih hiš in obrtno-stanovanjskih ob- jektov. četrti pa je predel, kjer je predvidena zapolnitev obstoječe zazi- dave ob cesti v šmiklavž. V tem delu je načrtovana zazidava samostojnih enodružinskih hiš. MB PLANINA: ASFALT IZ ŠENTVIDA V PODPEC V nedeljo 24. 9. 1978 so v Krajevni skupnosti Planina pri Sevnici prosla- vili delovno zmago ob otvoritvi lo- kalne asfaltirane ceste Šentvid—Pod- peč. Cesta je za prebivalce velikega go- spodarskega pomena, saj bo na ta na- čin olajšan prevoz mleka, živine, kr- mil, gnojil, pridelkov in lesa pri šte- vilnih kooperantih Kmetijskega kom- binata Šentjur. Po cesti pa bo lažje vozil tudi šolski avtobus. Krajani so s to delovno akcijo pokazali, da se zavedajo, kako pomembna je moderni- zacija cest. Niso čakali na pomoč od zunaj, ampak so vzeli pobudo v svoje roke. Poleg denarnih prispevkov so na 1300 metrov dolgem odseku opra- vili 300 traktorskih in nad 2500 delov- nih ur. Ob otvoritvi ceste, so člani pro- svetnega društva Zarja iz Šentvida pripravili kulturni program, pri kate- rem so nastopili pionirji, mladinci in pevski zbor. Cesto je slavnostno izročil prome- tu predsednik skupščine SRS tov. Ser- gej Kraigher z besedami: »Običajno je, da trak prereže najbolj priden dela- vec. Ker pa sem zvedel, da je bilo pridnih toUko, da bi bil trak prekratek, bom na vašo željo opravil to jaz.« Domačini so ga za tem zaprosili, da bi jih podobno zastopal tudi ob otvoritvi prepotrebnega kulturnega do- ma, ki je trenutno še brez strehe. Tov. Kraigher je dejal, da bo vseka- kor prišel in izrazil željo, da bi do tega čimprej prišlo. CVETKA TRŽAN Sr-'ÎÂ-ITNO OB PAKS' 75 LET GASflLSTVA Naši gasilci so zadnjo nedeljo pro- slavili 75-letnico obstoja svojega dru- štva. Slovesnost je bila pred okraše- nim gasUskim domom, in priznati mo- ramo, da so se je krajani polnoštevil- no udeležili. Pač zato, ker to organi- zacijo visoko cenijo. Najprej je bila slavnostna seja ga- silcev, zatem pa se je na osrednjem prireditvenem prostoru pričela glavna proslava, na kateri je predsednik ga- silskega društva, Ivo Rakun, orisal pot gasilstva v kraju ter še posebej po- udaril skrb za vzgojo mladih članov. V drugem delu proslave so sodelovali mladi recitatorji in domači pevski zbor. ZORKO KOTNIK V gotoveljski krajevni skupnosti bodo že v krat- kem bogatejši še za eno pridobitev, v Jedertu in oko- lici lovskega doma pod Rinko namreč grade prizadev- ni krajani vodovod v skupni dolžini 6000 metrov. Če bodo dela potekala po načrtih, potem bo že najkasne- je do konca letošnjega leta dobilo vodo 38 gospodinj- stev. To pa seveda ni malo, še posebej, če pomislimo, da so ti ljudje doslej izključno vezani na deževnico in izvire pitne vode. Skupaj so pljunili v roke kot temu pravimo (žal pač ni tako kot v občinskih sredi- ščih, kjer ljudem marsikdaj kaj takšnega sploh ne pade na pamet) in prostovoljne delovne akcije se vr- ste dan za, dnem. Za pitno vodo. Na področju, ki je še posebej pomembno vlogo odigralo med NOB. Obi- skali smo krajane, sicer pa si kar preberimo, kaj so nam povedali nekateri izmed njih. STANKO VASLE, predsed- nik skupščine KS Gotov- Ije: »Ponosni smo na lju- di kakršni žive tod. Prav- zaprav je neverjetno, koU- ko si prizadevajo za to, da bd imeli tisto, kar se nekaterim v dolini in sre- diščih zdi samo po sebi umevno. Celotne investi- cija bo veljaila milijon 200 tisoč dinarjev. Od tega bo- do kar četrtino prispevali krajani, ostalo pa komu- nalna skupnost, del pa je tudi iz samoprispevka de- lovnih ljudi in občanov.« MATKO VIHERNIK: »Vsa- ka domačija mora prispe- vati po štiri tisočake. To je za marsikoga na tem področju kair precejšnja xrsota, vendar še vseeno malo v primerjavi s ti- stim, kar bomo dobili. Se- veda je treba omeniti še prostovoljno delo. Sam niti ne vem, koMko ur sem že bil skupaj na vseh dosedanjih delovnih akci- jah. Seveda pa si vsega tega brez pomoči družbe ne bi mogli zamisliti.« IVAN VIHERNIK: »Sem član režijskega odbora in če vam povem, da je po- vprečno že vsak krajan na našem olbmočju opravil povprečno več kot sto prostovoljnih delovnih ur samo zato, da bd dobil pdtno vodo ter poleg t^a prdispeval še precej denar- ja, potem komentar men- da ni pK>treben. Mislim, da smo z našimi deli nekje pri polovici. Težav je cela vrsta. Pestilo nas je po- manjkanje cementa, kme- tije so .razmetane' in ta- ko bo moral biiti vodovod precej daljši kot pa če bd ga gradili v kakšnem str- njenem naselju.« TONE FLORJANČIČ: »Za- dolžen sem za to, da vo- dim dela pri polaganju cevi. Ta dela opravljamo sami, tako da bo vse sku- paj vendarle cenejše, mi- slim pa, da zato ne bo nič slabše opravljeno. Trenut- no nas p>estijo številne te- žave in zdi se mi, da dela do konca leta ne bodo opravljena. Moram pa re- či, da je spet prišla do izraza solidarnost vseh ljudi na našem območju. Kadar je treba poprijeti za delo, skorajda ni te- žav.« Tudi del gotoyeljske krajevne skupnosti na severu, torej v predelu Jederta in Rinke postaja vse bolj za- nimiv za novogradnjo. Številne nove hiše so tu zgradili. Lepe so in lepo opremljene, toda kaj, ko doslej nI bilo pitne vode, da o kmetijah, ki so že prej bile tam niti ne pišemo. Sicer pa, če prej ne, po novem letu bo verjetno boljše. Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVCAIÍ 12. stran — NOVI TEDNIK §t. 3R — 28. septembra 1978 GORICA PRI SLIVNICI 11 MILIJONOV JAJC NA LETO Ce nam ne bd povedali, da ве v poslopjih ob gozdu v ne- posredni bližini Gorice pri Slivnici skriva kokošja far- ma, da tam kraljujejo koko- ši nesnice pasme Hisex, člo- vek tega skorajda ne bi ver- jel. Vse je čisto, nobenega smrada ni in šele, ko vsto- piš v popolnoma avtomatizi- rane prostore, ki jih je gra- dila in opremila italijanska firma PACCO, uvidiš, da si sredi kokošjega živžava. Proizvodnja jajc je poi>ol- noma avtomatizirana, so nam povedali na farmi, ki je na- stala na prostoru nekdanje ži- vinorejske farme in ki so jo pozneje opustili iz že znanih vzrokov: enostavno ni šlo. De- lavec prime jajce šele takrat, ko ga je treba vstaviti v em- balažo in ko je le to tr©';Mi naložiti na kamione, da jih popeljejo do gospodinj. Far- ma premore 50.000 kokoši, ki znesejo na leto okoli 11 mili- jonov kvalitetnih konzumnih jajc. Vsaka slivniška čopka znese poprečno 250 jajc, kar je nad slovensikim pa tudi jugosLovanskim poprečjem, tako pač zatrjuje vodja eno- te, tov. Jože Recko. Glede ce- lotne proizvodnje na število kokoši se farma lahko meri tudi s podobnimi kokošjimi »hoteli« v tujini, ki menda dosegajo celo slabše rezulta- te. Jajca slivniških kokoši, ki nadvse udobno bivajo v svo- jih kletkah, gredo v pretežni meri v Celje in okolico, skrat- Jože Recko: »Uvoz nam po- vzroča težave!« ka, slivniški farmarji se lah- ko pohvalijo, da z njimi pre- skrbujejo mesto z okolico, saj so nosilci te proizvodnje v SOZD Dobrina, katere del so. Preostalo proizvodnjo prodajo delno na Gorenjsko, delno pa po pogodbi z delov- no organizacijo 2ito Ljublja- na, v naše glavno mesto. Slivniški farmarji pa ne bi radi ostali zgolj pri tem, kar so dosegli do danes. Od se- danjih 50.000 kokoši nesnicbi radi v prihodnjih letih, torej v obdobju srednjeročnega na- črta razvoja, razvili proizvod, njo, ki bi bila enkrat večja, torej 100.000 kokoši nesnic, vendar so pri tem naleteli na težave: zašepalo je pri uvozu opreme, čeprav imajo zago- tovljena sredstva, to vraidarle ne bo laJiek oreh, saj je go- spodarska zbornica SFRJ mnenja, da to opremo lahko kupijo doma. V Slivnici mi- slijo drugače: to je sicer res, vendar ta oprema ni toliko izpopolnjena, da bi z njo do, segali sedanje proizvodne re- zultate. Po besedah predstavnikov kokošje farme v Slivnici z uresničitvijo in željami naj- brž ne bo nič in bo tako sred. njeročni načrt ostal le na pa- pirju. Vsem enajstim zapo- slenim je to le ena skrb več. MILENKO STRASEK Kdaj torej še 50.000 kokošk? STANKO ZLODEJ GOZD JE LAHKO TUDI LJUBEZEN Stanko Zlodej, gozdni dela- vec izpod obronkov Konjiš- ke gore, je možakar, ki ga poznajo vsi gozdni delavci gozdnega gospodarstva Celje. Razlogov za to je več kot dovolj: uspelo mu je, da je z marsičem i2rtx)ljšal pa tudi olajšal naporno delo gozdne- mu napori vsakdanja stvar. Malo je delavcev v nepo- sredni proizvodnji, tako vse prevečkrat, četudi včasih za uho neprijetno, pravimo lju- dem, ki so se s svojim vse- stranskim prizadevanjem za dobro sočloveka dvignili tako visoko, kot je to uspelo Stanku. Od vsega tega Stanko ni imel vefliko, plačila ni zahte- val, toda bil je zadovoljen ob mislih, da njegova sekira na modelarskem toporišču seka bolje kot običajne, da mo- torne žage režejo bolje, če daš pri piljenju oziroma pri brušenju verige na m.eč kot- no merilo, ki ga je izdelal po lastni zamisli. Kotno merilo gozdnega de- lavca Stanka Zlodeja je pro- drlo v svet. Odkupili so ga znani strokovnjaki za motor- ne žage, ki se jim ni niti sanjalo, kje je ta Konjiška gora in Stanko je bil zado- voljen. Srečen, srečen kot vsak človek, ki ga nenehno žre njegova ustvarjalna mrz- lica. Kotno merilo Stanka Zlo- deja, ki je pred nedavnim odšel v pokoj pa ni edina odlika tega po svoje izred- nega človeka. Pri sekaškem usiposabljanju gozdnih delav- cev je bil izredno marljiv, vedno med prvimi, ne le kot tekmovalec, temveč tudi kot inštruktor in dober tovariš. Na Bukovljah, kjer preživ- lja zaslužen iK)koj, Stanko ni sam. Večkrat ga obiščejo to- variši, poklepetajo z njim v njegovem skromnem, toda skrbno urejenem domu. Tam je pač takšen kot vedno: na- smejan in veder, s polno gla- vo misli, kako izbol'šati trdo življenje gozdnega delavca. mst LAŠKO V NEclmO ŽmNOREJSKA RAM^ Sporedno s 25-letnico Kme- tijske zadruge Laško bo v nedeljo v Laškem živinorej- ska razstava, spet enkrat po dolgih letih. Morda bo za poznavalce razmer prav to zelo interesantno, saj bodo tako na najbolj prepričljiv način lahko merili sadove dobrega dela na področju ži- vinoreje. Treba je povedati. da je bila laška občina med prvimi, ki je začela z imiet- nim osemenjevanjem krav in to že leta 1953, pred leti pa tudi z osemenjevanjem svinj. Napredek, ki je dose- žen, ni bil izbojevan lahko. V najtežjih pogojih razdrob- ljenosti, neosveščenosti, sla- bih prometnih zvez, silno heterogene črede, mnogih bo- lezni in številnih zakotnih pripustov so se prebili v tej občini tako daleč, da danes prevladujeta dve pasmi; sve- tlo-lisasta na Laškem in sir vorjava na radeškem področ- ju. Pri tem ni bila dosežena samo vedno višja mlečnost, prirastek mesa, marveč so bile izkoreninjene prej tako pogoste kužne bolezni, ki so povzročale ogromno materi- alno škodo kmetom in druž- bi. Danes je poprečna molž- nost krav od 500 do 2.000 li- trov na žival, nekateri ko- ojïeranti pa dosegajo tudi do 4.500 litrov mleka na kravo. Veterinarska postaja, vključ- no z agronomi KZ, so do- segli res velik uspeh, ki jim ga danes priznava vsak na- preden kmetovalec. Namen živinorejske razsta- ve, ki se bo začela v nedeljo zjutraj, je predstaviti dobre rejce in njih dosežke v so- delovanju in ob pomoči zna- nja in tehnologije na po- dročju veterine in agrono- mije. Razstavüi bodo 66 kraV in telic obeh pasem, pl©; menskega bika in prirodni pripust, hkrati pa pokazali »svinjsko družino«, plemen* skega merjasca, s katerega semen umetno osemenjujejo л^по več plemenskih svioj ter svinjo s pujski. Najboljše živali bodo n* grajene. Pričakujejo dobei obisk, saj je poleg uradne- ga dela razstave na sporedtJ tudi kmečko veselje ob 1®" ških specialitetah od piva do izdelkov KZ. J. & PONIKVA KLJUB ZAVAROVANJU PRECEJŠNJA ŠKODA 85 hektarski nasad jablan na Ponikvi, v njem lahko цај. dete vrste zlati delišes, jo- natan, delno tudi rdeči deli- šes in še nekatere druge, ka- že v teh dneh, prvih jesen- skih dneh, kaj žalostno po- dobo. Podobo, ki je približ- no enaka v vseh sadovnjakih pa tudi v vinogradih, ki jih je prizadela letošnja pozeba. Ob cvetenju je sicer kaza- lo, da bo letošnji pridelek znatno večji, računaU so na sto šestdeset vagonov tega kvalitetnega namiznega sad- ja, sedaj pa je že, po ne- uradni ocenitvi, znano, da gre za 85-ođstotni izpad pro- izvodnje. Da ni moč dvomi- ti v to, sicer precej črnogle- do t^otovitev, pove podatek, da so to ocene dvakratnega preverjanja stanja. Tudi sicer preostalo sadje ne bo ne vem kako kvali- tetno, ker je bilo pač zavr- to v rasti in bo zato romalo v skladišča kot industrijsko sadje. Ob tej katastrofi, kajti to dejansko je, je kmetijski kombinat Šentjur, TOZD Lar stna proizvodnja, utrpel kljub ustreznemu zavarova- nju precejšnjo škodo. mst Obveščamo vse starše na območju občine Celje, da bo vpisovanje novincev v vse osnovne šole v dneh 3. in 4. oktobra 1978, in sicer vsak dan od 9. do 11. ure in od 15. do 18. ure. K vpisovanju v 1. razred pripeljite otroke in izpisek iz matične knjige. Vpisovali bomo otroko rojene v letu 1972 in v I. tromesečju 1973 (januar, februar in marec). ZA CENE m PüAviH mmi PISE: JOŽE PETEK Trditve, da so cene kmetijskih pridelkov prenizke, kmetje pogosto utemeljujejo z naštevanjem, da so po- prečni dohodki kmetov veliko manjši kot osebni do- hodki delavcev. Razprave o letošnjih cenah krompirja pa so pokazale, da je te stvari treba ocenjevati tudi z drugih plati. Cena krompirja ni odvisna od državnih organov, kot npr. odkuiMia cena živine preko cene mesa. O njej se dogovarjajo pridelovalci, trgovci in živilska in- dustrija. Potrošniki še niso vključeni, čeprav je v Slo- veniji že precej potrošniških svetov. Vzlic temu so se na posi, skupnosti za krompir odločili za take odkupne cene, za katere kmetovalci na Gorenjskem niso ho- teli glasovati, češ da so prenizke. Gotovo tudi drugod precej kmetovalcev ni zadovolj- nih z 2^0 ccaroma 2,70 dm za 1 kg jedilnega krompir- ja. Toda zahteva sprenjskili kmetovalcev, da bi nare- dili kalkulacijo, koliko izgube bodo imeli pri sedanji odkupni ceni, tudi ne bi nikomur koristila. V drugih republikah bodo namreč odkupovali krompir po še nižjih cenah. Z dolenjskega, ptujskega in pomurskega območja pa ga bo treba precej prodati v nekatera mesta zunaj Slovenije. Seveda po taki ceni, kot se bo uveljavila pri njih. Med razpravo na postovni skupnosti za krompir so navedli, da so slovensici pridelovalci zgubih veliko kupcev v drugih republikah zaradi visoke cene v prejšnjih desetletjih. Po vojni so prodali iz Slovenije letiK) po 10.000 vagonov krompirja, zadnja leta pa je še okrog 2000 vagonov. Visoka cena je spodbudila kme- tovalce po vsej državi, da ga pridelajo že več, kot ga potrebujejo na svojem območju. Izvoz pa je odvisen od letine v drugih državah. Odkupna cena v Avstriji in Zahodni Nemčiji je letos za polovico nižja kot pri nas. Podobno v drugih zahodnoevropskih državah. Pri ocenjevanju, ali je naš krompir prepoceni aili predrag, je treba upoštevati vse to. V primerjavi z dohodki malih kmetov z zastarelim gospodarjenjem je gotovo prepoceni — v primerjavi s pridelovalnimi stroški tistih kmetovalcev, ki so zadovoljni s še nižjo ceno od naše (če ne bi bili zadovoljni, ga ne bd pri- delali toliko!) i>a je predrag. Predrag zato, ker ob po- nudbi cenejšega zanj ni moč najti kupcev. Podobno velja za druge kmetijske pridelse. Do- hodki kmetov so zelo p>omembni, meriti pa jih je moč le z njihovim koristnim delom. To, da je n^do kmet, mu še ne daje pravice, da bi zase zahteval enake dohodke, kot jih imajo delavci. Tudi dohodki delavcev, ki se močno razlikujejo, so odvisni od dela. Če kmetje ne morejo zbrati ustreznih dohodkov pri zmernih cenah — pogosto še ne vemo, kakšne naj bi bile — je treba iskati vzroke tudi v njihovi proizvod- nji in ne le na trgu, oairoma v odkupnih cenah. J02E PETEK j;t. 38 — 28. septembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 13 PRIZNANJA ZASLUŽNIM ČLANOM Ob koncu prejšnjega ted- ^ je kolektiv gradbenega p obrtnega podjetja Obno- Д y Celju počastil tride- ^tjetnico obstoja delovne fganizaoije. Lep delovni jöilej so popestrili s šport- ¿jni tekmovanji, zatem s delitvijo 133 jubilejnih ^ad, s podelitvijo tride- jtih plaket članom, ki so { v tem obdobju najbolj gazali pri strokovnem,sa- ^upravnem in družbeno- političnem delu in seveda s slavnostnim zborom ko- lektiva, na katerem je o nastanku in razvoju delov- ne organizacije govoril vr- šiiec dolžnosti glavnega di- rektorja, Franc Kragl. Na slavnosfci je kolektivu v imenu občinske skup- ščine, njenega izvršnega sveta ter občinskih druž- benopolitičnih organizacij čestital član izvršnega sve- ta, magister ekonomije Ju- re Toplak, ki je med dru- gim opozoril tudi na izpol- njevanje srednjeročnega načrta razvoja v občini ter na pomen gradbeništva. Lepo proslavo — z nje je tudi tale posnetek — so izpolnili pevoi zbora Ivana Cankarja, godba na pihala ŽPD France Prešeren ter člani recitacijske skupine trnoveljske Zarje. MB ŠENTJUR ШШ1 00 иСВЕ11Ш Na osnovni šoli v Šent- jurju so zastaviiili akcijo ¡a preskrbo učencev z breeplačnimi učbeniki že ujeseca maja. štiričlansko komisijo, ki je opravila Tsa zastavljena dela, je rodila Cvetka Jager. Star- še so na rodiiteijskdh se- stankih podrobno seznani- I s potekom akcije, po- sebno skrb pa so posveitili абепсет osmih rarzredov. Z njimi so se na šoii do- {ovorili, da bodo svoje uöbenike pustiîi v uporabo učencem, ki bodo za nji- mi zasedli osmošolske klopi. Akcija je lepo uspe- la, saij je zajela nad 90 % učencev od 2. do 8. raizre- da in vse novince prvih razredov. Na soli se je Љга1о toliko učbeniikov, da so lahko le z minimalnimi ¡ffispevki staršev zagotovi- li res slehernemu učencu komplet učbenikov na šol- doi klopi. Starši so za svo- je osnovnošolce od 1. do 5. razreda prispevali za nakup manjkajočih učbe- nikov po 50 dinarjev, za чбепсе višjih razredov pa 150 dinarjev. To pa je v pnimerjíwi s polno ceno uöbenikov in delovnih nrezikov, ki maša — mi- mogrede povedano — kar 705 diinarjev, res zelo-ma- lo. Izredno dobrodošla so bila tudi družbena sre^i- stva, ki jih je osno.vna šo- la Šentjur dobila od občin- ske izobraževalne sku one- sti in ki so znašala 68,50 feiarja na posameznega učenca. Sicer pa osnovna šola Šentjur ni osamljen pri- iier v zastavljeni akciji o Postopni zagotovitvi brez- plačnih učbenikov učen- '¡«n osnovnih šol. E. REČNIK ŽALEC v praznovanje 110-letnice II. slovenskega tabora v Žal- cu se je vključila tudi Občin- .ska gasilska zveza Žalec, ki je pripravila celo vrsto vaj in prikazov. Spored so pripravili tako, da so gledalci lahko spremlja- li razvoj gasilstva skozi celo stoletje. Improvizirane poža- re so najprej gasili z vedri. Seveda je bilo takšno gašenje počasno in neučinkovito. Ne- koliko bolje je bilo, ko so se pojavile prve brizgalne in čr- palke, ki pa so bile na ročni pogon, boljše pa na konjsko vprego. Toda ta način, ki se nam zdi danes smešno poča- sen^je bil nekoč naj^sodobnej- ši. čas je tekel in pojavile so se batne črpalke še vedno pa so bile na konjsko vprego. Pravo revolucijo v razvoju gasilstva je pomenila motor- na brizgalna, ki so jo začeli uporabljati že pred vojno. Da- nes so brizgalne, črpalke in avtomobili že tako izpopol- njeni, da so kos skoraj vsa- kemu požaru. Seveda so ga- silci pokazali tudi ravnanje s temi. Prireditev je bila zanimiva in si jo je ogledalo veliko lju- di. Posebno z zanimanjem so sledili prvim vajam, saj mno- gi med nami teh starin niti videli niso, kaj šele, da bi ve- deli, kaiko so nekoč z njimi ravnali. Tekst in foto: T. TAVČAR Tako so nekoč gasUci poganjali brizgalno na ročni pogon. INSPEKTOR FRANC STIHERL LETOS ŽE VEČ KOT 100 MRTVIH NA OBMOČJU v eJV izmed zadnjih »živih« oddaj v našem radiu je sode- loval tudi inšpektor za pro- met pri UJV Celje FRANC ŠTIHERL. Pogovor je tekel o letošnji prometni »bilanci«, o novitetah v njihovi službi, o nasvetih in priporočilih za jesensko-zámski čas ,,. Kako ste zadovoljni z leto- šnjo prometno kroniko? »Čeprav je prometnih ne- sreč nekoliko manj, kot lani v istem obdobju, pa se je število nesreč s smrtnimi žrt- vami povečalo. Čeprav še ni konec septembra, smo že pre- koračili visoko številko 100 mrtvih na cestah celjskega območja. Hudo je tudi to, da so med žrtvami v glavnem ti- sti, ki so najmanj zavarovani v prometu. To so pešci, kole- sarji, mopedisti, motoristi... Opozarjamo in opozarjamo, vendar se mi zdi tako, kot da bi ljudje »hoteU« sami v smrt.. Premalo je zbranosti, previdnosti.., Promet nara- šča, ceste se ne prilagajajo s takšnim tempom kot števi- lo vozil, ljudje sD nekam »ih- tavi«.« Vidimo, da vlagate velike napore v to, da bi bile naše ceste manj krvave in z manj razbitimi pločevinami ... »Res je. Budno bdimo nad našim prometom. Da bi lažje in seveda še učinkoviteje de- lali, smo si nabavili avto »me- rilnik hitrosti«. Postavljamo ga na razHčne lokacije. Voz- niki morajo upoštevati takš- no hitrost, kot je na posa- meznih cestnih odsekih pred- videna. Pripravljamo tudi različne akcije za jesensko- zimski čas. Predlagamo lju- dem, da ko gredo po ozim- nico, opustijo uživanje alko- hola. Jutra in večeri so me- gleni, ceste vlažne, vidljivost slabša ... Prilagajajte vožnjo tem pogojem! Avtomobili in vsa ostala prevoma sredstva naj bodo takšna, da bodo za- gotavljala varno vožnjo. Vsi skupaj moramo prispevati delček v mozaik naše skupne uamafiti.« T. VRABL Tekstilna tovarna Juteks Žalec (TOZD Juta, TOZD Talne obloge in DS Skupne službe) I. SPREJME NA DELO 1. KV strojne ključavničarje ali ključavni- čarje za delo v mehanični delavnici ali po obratih TOZD OD znaša ca 5.000—6.200 din za redno delo 2. Delavce (moške) za proizvodnjo talnih oblog POGOJI: — zdravstvena sposobnost, odslužen vojaški rok, bivališče v Žalcu ali okolici; OD znaša ca 3.800— 5.000 din za redno delo II. Išče vajence (ponovno) za izučitev za poklic: —• strojni ključavničar (teoretični pouk je v oddel- ku ŠKIMC v Žalcu) — obratovni elektrikar Pojasnila daje in prijave sprejema splošno kadrov- ski sektor podjetja. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju komisija za družbeno pomoč razpisuje v skladu z 9. členom Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št, 8/76) JAVNI NATEČAJ za zbiranje vlog za uvrstitev v pred- nostni red za dodelitev stanovanj zgrajenih s solidarnostnimi sredstvi 1. Upravičenci do stanovanj,, zgrajenimi s solidar- nostnimi sredstvi so: 1. družine in občani z nižjimi dohodki 2. mlade družine 3. upokojeni občani 4. upravičenci do stalne družbene pomoči Pogoji za pridobitev pravice za dodelitev stanovanj zgrajenih s solidarnostnimi sredstvi so navedeni v 4., 5., 6., 7. in 8. členu Pravilnika o pogojih in me- rilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem go- spodarstvu (Uradni list SRS št. 8/76). 2. Upravičenci vložijo pismene vloge za uvrstitev v prednostni red, ki morajo vsebovati: — ime in priimek prosilca — zakonsko stanje -— rojstni podatki za vse družinske člane — bivališče — podatki o zaposlitvi prosilca in njegove žene — število in starost otrok — doseženi dohodek v letu 1977 za vse družinske člane — podatke o sedanjem stanovanju z imenom last- nika in velikost stanovanja 3. Prosiloi priložijo vlogi: — potrdilo o doseženem osebnem dohodku v letu 1977 za vse družinske člaiie — potrdilo o stalnem prebivahšču na območju občine — stanovanjsko pogodbo za dosedanje stanovanje — če je prosilec mlada družina, sklep pristojnega organa delovne organizacije, da bo prosilcu zagoto- vil v roku 5 let iz lastnih sredstev stanovanje — mlade družine potrdilo o namenskem varčevanju pri poslovni banki za nakup ali gradnjo lastnega stanovanja — mlade družine potrdilo o skupni delovni dobi in čas zaposlitve v občini Šentjur — družine in občani z nižjimi dohodki potrdilo, da prosilec ali za delo sposoben član ni neupravičeno nezaposlen, če ni zaposlen — mlade družine poročni list 4. Prosilci vložijo pismene vloge z vsemi dokazili najkasneje do 15. 10. 1978 in sicer: 1. zaposleni v svoji temeljni organizaciji združene- ga dela, kjer so zaposleni 2. upokojeni občani pri Društvu upokojencev obči- ne Šentjur 3. zaposleni pri zasebnih delodajalcih pri občinski sindikalni organizaciji 4. upravičenci do stalne družbene pomoči preko pri- stojnega občinskega organa — socialne službe Delovne in druge organizacije združenega dela, društvo upokojencev in sindikalna organizacija ob- čine dostavijo vse vloge za svoje delavce in ostale prosilce s svojimi predlogi in vsemi zahtevami in dokazili Samoupravni stanovanjski skupnosti obči- ne Šentjur pri Celju do 30. 10. 1978, Vlog, ki ne bodo popolne in opremljene z vsemi dokazili, komisija ne bo obravnavala. Prednostna lista bo objavljena v Novem tedniku najkasneje do 10. 12. 1978., 14. stran — NOVI TEDNIK §t. 3R — 28. septembra 1978 ŠENTJUR: MLADI SE PREBUJAJO Na svoja nedavni seji pa-ed- sedstva mladine so v šentjur- ski občini izreku tudi kritič- no oceno dek>vanja mladih v okviru Planinskega društva, ki šteje v celoti 300 članov. V tej množici pa je vse pre- malo mladih, pa še testi, ki so, so premalo aktivni. Zato so sklenili, da bodo pričeli predvsem v osnovnih šolah akcijo 2sa pridobivanje mla- dih članov Planinskega dru- štva, saj so prepričani, da lahko mladi v оклЋги tega društva izpolnjujejo marsika- tero nalogo iz programa svo- jega delovanja. Mladinski od- sek torej pričakuje poživlje- no delo že včlanjenih in večji priliv novih članov. D.M. 50 LET PD LAŠKO V nedeljo so planinci iz Laškega praznovali 50 let organiziranega planinstva v tem kraju, 25-letnico koče na šmohorju in 20-letnico delovanja mladinskega odse- ka. Slavja na šmohorju so se med drugim udeležili predsednik PZS Гопе Bučar ter predstavniki vseh bliž- njih planinskih društev iz sa- vinjskega in zasavskega pod- ročja. Zbora so se udeležili tudi bivši predsedniki PD Laško Franc Medvešek, planinski raj UREJA: JANEZ VEDENIK Stane Kolšek, Tone Krebs, Franci Velikonja in Tone šterban. Slavnostni govor je imela Fanika Lapomik, kije orisala zgodovino PD Laško in se še posebej zadržala pri posameznih mejanikih v de- lu društva, kot je bilo na primer leto 1929. Takrat so planinci uredili prvo kočo v šmohorju. Leta 1941 je oku- pator onemogočil nadaljnjo izgradnjo te koče. Leta 1952 so ustanovili prvo planinsko skupino na osnovni šoli, kma- lu za tem paje zaživel mla- dinski odsek, ki je pokazal izredno aktivnost, člani te- ga odseka so bili pobud- niki in so še danes vodje znanih vsakoletnih pohodov po poteh XIV. divizije. Po slavnostnem govoru je bilo na vrsti razvitje prapo- ra, ki ga je v varstvo spre- jel Tone šterban. Nedeljska proslava na šmohorju je izzvenela v pri- jetnem planinskem vzdušju, h kateremu je precej prispe- val tudi bogat kulturni pro- gram, v katerem so sodelo- vali godba na pihala Laško, pevski zbor TIM in folklor- na skuoina OS Laško. F. J. Lep je bil kozolec, ki so ga člani PD Prebold postavili v središču Prebolda, blizu hotela. Težko je povedati, koliko časa so ga urejali. Ne le kozolec, tudi planinski park okrog njega. Poleg tega, da je služil informacijam za več kot tisoč članov, kolikor jih šteje preboldsko planinsko društvo, pa se je lepo skladal tudi z okoljem. Pri nas je pač tako, da nobena lepa stvar več ne traja dolgo. Objestnost, primitiv- nost in alkohol storita svoje. Tudi v tem primeru. Kozolec so v noči od petka na sobolo objestneži podrli. Nekaj mi- nut njihovega divjanja in sproščanja nečloveških nagonov je bilo dovolj, da so uničili na stotine prostovoljnih delov- nih ur, prizadevnosti... Komentar menda ni potreben. J. V. — E. M. LASTNOSTI PRODAJALCEV v prejšnji številki smo si v naših pogovorih po^ gledan, kaj vse vpliva na prodajo. Rekli smo, da mora prodajalec pri kup- cu predvsem ustvariti ob- čutek zaupanja in mu olajšati odločitev pri izbi- П, Danes imamo mnogo teorij o tipu osebe, ki zna prodajati. Veliko prodajal- cev je imelo nemalo te- žav, preden so spoznali, da so potrebne različne sposobnosti, da bi lahko uspešno opravljali trgov- sko dejavnost. Prav tako pa je 2anotno misliti, da bo tisti prodajalec, ki je doslej dobro prodajal knjige, enako uspešen na oddelku s spodnjim peri- lom. Imamo poslovodje, ki bodo le težko priznali, da prodajalec, ki so ga prevzeli konkurenčni trgo- vini, ni niti približno ta- ko uspešen, kakor je bil tam. V glavnem bo lahko večina ljudi dosegla uspeh pri določenem prodajnem poslu, če bodo dograjevali svoje prodajne sposobno- sti z nenehnim učenjem, praktično izobrazbo in prakso. Potrebne kvalifi- kacije za dobrega proda- jalca bi bile: sdmpartijja do ljudi, ljubezen do proda- je, vztrajnost in energič- nost v odnosih do ljudi, vendar v zmerni količini, pK>vprečna ali nadpovpreč- na kontrola lastnih emo- clj. Poleg teh so zaželjene še naslednje lastnosti: skromnost, ujemanje z os- talimi «xielavci, ambicioz- nost in samoizi>opolnje- vanje, čvrst delovni elan itd. Delo v trgovini je lahko tudi zelo dobra izkušnja, kako v odnosih z ljudmi potegniti daljši konec. Us- pešno delo s strankami, od katerih so nekatere skrajno nemogoče, poma- ga človeku iskati formule za čimbolj še sožitje z ljudmi. Psihologi so ugotovili, da obstoji vsaj šest tipov prodajalcev. Vsak od teh tipov zahteva specializi- rane sposobnosti in nag- njenja za uspešno delo. Prodajalci tehničnega blaga — v glavnem proda- jajo tehnično blago, speci- alna železa, tiirbdne dolo- čenemu krogu kupcev. Prodajalci prehrambenih artiklov, prodajalci kon- fekcije, športnih artiklov, prodajalci pisarniškega materiala, prodajalci knjig Kupec prihaja v trgovi- no zato, da bi nekaj ku- pil. Kupičija je delno skle- njena že s samo propa- gando in ugledom, ki ga trgovina uživa med kupci, pa ttkdi na osnovi prejš- njih odnosov, kakršnekoli je že imel kupec s trgovi, no. Če bo poleg tega tx¿. vina še imela na zalogi blago, za katerega se k«, pec 2!anima, potem ne bi smelo biti več težav qj poti k uspešni kupčiji. Se- daj je v bistvu samo Se od prodajalca odvisno, ka- ko se bo kupčija v naprej odvijala. Pravočasen in prisrčen pozdrav, učinkovito de. monstriranje lastnosti proizvoda, pomoč proda- jalea pri odločitvi kujjca, ljubeznivo svetovanje, po- potna zainteresiranost za kupca, so važni elementi, Itì bodo trgovini pomagali ob- držati kijpca. Poleg teh elementov so vazni tiBdi drugi, kot priporočilo kupcu, da se mu priporo- čajo tudi v prihodnje, do- bro odgovarjanje na kup- čeva vprašanja, prijeten in posloven izgled. Kupec si vedno želi in to tildi pričakuje, da bo v centru pozornosti pro- dajalca. To so spoznali tu- di trgovci, če so prej da- jali več pozornosti, kako bo prodajalec napisal ra- čun, kakšen je postopa pri najemanju posojil, da- nes dajejo vso pozornost psihologiji kupca. LEON MOKOTAR Prihodnjič: ■ NEKAJ O PSIHOLOGm KUPCA ÍZ ZGODOVINE NOV V CELJU (10) ^^ ^ ^ ^^ ^ ^^ ji" PIŠE: FRANJO FIJAVŽ Tuidi v ostalih področjih celjskega okrožja in v sa- mem Celju je prišlo v pr- vih dveh meseceh maja do obsežnih aretacij. Vdor ge- stapovsikega aparata v froinitino in partijsko orga- nizacijo, slabo zadržanje posamezinikov, ki so pod pritiskom in nečloveškimi metodami policijskega za- sliševanja i^ovedali veli- ko, nekateri vse, kar so vedeli, je de temeljev po- rušila politično stavbo. Uničeno je biio požrtvo- valno delo, pričeto že v prvih tednih osvobodilnega gibanja in dopolnjeno z netimomim zalaganjem ne- kaj deset aktivistov. Okupatorjev aparat je v 1942. letu poatrelil največ boircev za svobodo. Prvo streljanje talcev so Nemci na Štajerskem opravili 30. julija 1941 v Dobravi pji Brežicah. Med desetimi ustreljenimi, tamkajšnjimi pripadniki OF, je padla tu- di mlada učiteljica Ivanka Uranjek — Angelca iz Griž, ki jo prišla takrat na zve- zo kot kurirka OK s spo- ročili za sodelavce gibanja v Brežicah. V celj5':em Starem piskru je bilo op- ra^'ljeno 4. septembra prvo in edino streljanje v 1941. letu. Padlo je deset talcev pripeljanih iz mariborskih zi-^orov. Skupno je bilo v 1941. letu na štajerskem dvanajst streljanj in u&mr- čenih 174 talcev. V naslednjem letu so Nemci streljali v Starem piskru petkrat in ustrelili 364 žrtev. Še več udeležen- cev v osvobodilnem giba- nju je bilo 1942. leta ustre- ljenih v Mariboru, kjer je bilo opravljanih šestnajst streljanj. Usnxrèena sta bi- la 502 talca. V tistem letu največje gestapovske mo- rije na Slovenskem, je bi- lo ustreljenih 866 talcev. številke o ustreljenih so verodostojne. To je treba še in še poudariti, ker bi želeli mnogi v današnji zapadni Nemčiji in marsi- kje po svetu — predstav- niki meščanskih strank, posebno neonacističnih sbruj — na vse to pozabiti, ovreči resnico, prikazovati medvojne dog'od.ke v dru- gačni luči in dopovedati svetu, da je »grdo posto- pal v zasedenih pokrajinah le Gestapo, da so bili nji- hovi regularni vojaški od- delki v glavnem vselej in pri akcijah čiščenja podro- čij dosledno pravičoii v bo- ju«. Poznano je, da se v zapadno-nemškem tisku, posebno v vojaških revi- jah, negira poznana bru- talnost njihovih vojnih enot in da zanikajo obsito- ječe podatke o številu ustreljenih žrtev. Toda ve- mo, da je bilo dejansko število žrtev še višje. V navedenem številu ž.rtev, ustreljenih na Štajerskem, so vneseni samo. tisti, ka- terih imena so bila objav- ljena na razglasnih pla- katih. Z njimi je hotel okupator zastrašiti in od- vrniti naše Ijuidi, da bi še podpirali »bandite v go- zdovih, kamuniiste in pri- padnike OF po mestih in vaseh«, kaikor je pisalo svareče na krvavo rdečih razglasih, nale¡pljenih na raznih mestih (pri šolah, občinskih in krajevnih ura- dih, na želemiških in avto- busnih postajah itd.). USTRELJENI NA BEGU Toda usmrčenih je bilo še veliko več pripadnikov protinemške fronte. Gesta- po jih je ubil med zasli- ševanjem ali na be^. Iz celjskega področja je po- znanih več takih prime- rov (Zdravko France iz Slovenj Gradca, 1941. leta). Na begu je bil ustreljen kurir komandanta štajer- skega bataljona Ivo Polan- čič-Ubo. To se je zgodilo 29. 10. 1941. leta pred Me- štrovo hišo v Celju, ko je bil aretiran v slaščičarni »Ru-Go«, a je na poti v zapore hotel uteči gesta- povcem. Leon I>obrotinšek je bil ustreljen 4. 5. 1942. leta ob Voglajni v Šent- jurju, prav tako ob prili- ki bega. Podobno je bdi ustreljen Avgust Lešnik, pri Vehovarju zaposlen mizarski pomočnik, član prvega mestnega odbora OF, ki je po prvi aretaci- ji 5. maja nekaj dni zatem ušel iz zapora. V začetku decembra 1942. leta ga je gestapo izsledil po govori- cah med ljudmi, ki so si preveč zaupali, a niso ve- deli, da imajo v svoji sre- dini oktiipatorjeve vohlja- če. Lešnik je bil aretiran v Šentilju pri Velenju. Zo- pet je iskal rešitev v begu. Natvezil je gestapovcem, da ima v Šentilju skrito orožje. Ko so ga 5. 2. 1943. vodili v nazaiačeno mesto, je želel uteči, a mu je po- licijska krogla končala živ- ljenje. Lahko si predstavljamo, da je bila smrt tistih, in teh ni bilo malo, ki so preminili ob udarcih in izsiljevanjih pri zasliševa- njih, ki niso hoteli ničesar i23povedati, najhujša. Pre- živele priče, ki so jim po- znani nekateri primeri, ve- do i^vedati, da so gesta- povci, marsikdaj pijani in začudeni nad vztrajnim molkom zasliševancev, do- mala ponoreli od besa in so svoje žrtve pretepali do onemoglosti. Nekateri ni- so nikoli več prišli k za- vesti. Sodelavci NOB gibanja so v 1942. letu z visokim davkom plačevali svojo zvestobo. V celjskih zapo- rih so takrat padali poleg talcev iz Celja in škofje- vaškega območja še mo- ški, žene in dekleta iz dru- gih krajev celjskega po- dročja. Tako sta bila ustre- ljena v Staredn pisk^i 23. 6. poleg 7 talcev iz ^ tudi dva iz Šentjurja, f 7. julija so bili poleg talcev iz Celja ustreli še dva iz Ponikve, 1 iz P melj in 1 iz Rog. Slatf Ob največjem številu 1 j enih v Starem piski*', enem dnevu, to je büO' julija 1942 ko je padlo enkrat pod streli lOO ' cev — 85 moških žensk — so büe štiri žn iz Celja, 15 iz šentM 13 iz Rog. Staline, 2 i^j nikve in ena iz Gro^ ga. Dne 30. julija бо\ poleg enega talca iz ^ ustreljeni še štirje iz ^ j urja. Pri zadnjem Ijanju v Celju dne l^-j gusta je bilo med ci (81 moških in 14 ž^ ustreljenih 5 žrtev iz ^ jurja, dve iz Celja, ^ šmarij pri Jelšah iz Planine. Štefka Antologa je bila v 1941. in 1942. letu, vse do aretacije v mesecu aprilu, po- vezana s frontno organizacijo. Ustreljena je bila T Starem piskra 30. julija 1942. leta. Ema Kožuh iz škofje vasi (imirls 26. maja 1973). V njeni hiši so ImeU S Pokrajinskega komiteja KPS za ŠtajeH zatočišče, še posebej v poletju 1941. Tudi v poznejših letih, vse do osvobodi je podpirala osvobodilno gibanje j;t. 38 — 28. septembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 pred letošnjim startom v I. zvezni ligi so celjski rokometaši trenirali in igrali zaradi za- ^denosti Golovca v tehničnem centru. Posnetek je s tekme z zagrebškim Medvcščakom, v napadu pa je eden najboljših ccljskih igralcev Vlado Vukoje. Na desni je s številko 2 izku- šeni Celjan Milan Mrovlje. ROKOMET ,,sâvinjsicâ" pieseneca v SOBOTO TUDI START V I. ZVEZNI LIGI Rokometno tekmovanje je T polnem teku, za prven- (tveni boj se samo še pri- pravljajo tisti, ki bodo na- stopali med najboljšimi, to SD ekipe I. zvezne lige in med katerimi je tudi AERO Celje. V republiški ženski ligi izhod pa iz tekme v tekmo peneča selekcija SAVINJ- KA iz Žalca, ki letos prvič pstopa v tako kvalitetnem ttmovanju. Žalčanke zbra- Џ pod zastavo »SAVINJ- feA« so v četrtem kolu dó- rele na domačem igrišču ^vi podvig, saj so uspele Pemagati veliko bolj izkuše- Ö0 ekipo Velenja s 14:13. fcnartno je doma prepričlji- vo odpravil Polano s 15:7. ifa lestvici je Velenje drugo, foiartno tretje in Savinjska četrta. Vsi imajo po šest 'očk in zaostajajo za vode- nim Mariborom za dve toč- b. 2e v naslednjem kolu ^ nov derbi oziroma dva: Savinjska gostuie v Mariboru >roti vodeči ekipi, v Velenju bodo domačinke posku- šale popraviti poraz iz Žal- ^ in to proti Smartnem. To- l^j trenutno prvo štiri uvr- •iene ekipe se bodo v na- ®ednjem kolu srečale v dveh >arih med seboj. V moški republiški ligi sta •Minerva iz Griž in Šoštanj J4iagala, medtem ko so Ce- dili izgubili doma z Breži- ^i. Vodi Minerva pred So- 'tanjem, oba pa bosta po- l^šala dokazati, kdo je bolj- že v prihodnjem kolu, ko ^ bosta srečala v Grižah. ^rbi vreden ogleda! Celje I® po štirih kolih šesto, v J^odnjem kolu pa bo go- ^valo v Murski Soboti pro- ^ Četrtouvrščenemu Poletu. Ljubljani je bilo repub- *®ko prvCTistvo pionirskih selekcij, kjer so zmagali celjski rokometaši pod vod- stvom trenerja Mileta Ce- pina. V soboto in nedeljo bodo startali tudi v I. zvezni ligi. AERO .Celje ima na razpo- lago 16 igralcev za pryo eki- po, ki se bo poskušala uvr- stiti v sredino lestvice. Okre- pitve: reprezentančni vratar Zorko, ki se je vrnil iz voj- ske ter Novšak in Petemel. Oslabitve: tokrat po dalj- šem obdobju ne bo niti ene- ga Bojeviča, ker sta oba v JLA. Novi kapetan bo Slav- ko Ivezič. Letošnja ekipa bo kombinacija nekaterih preiz- kušenih starejših igralcev in mladincev, ki so svoje spo- sobnosti že pokazali v mla- dinski vrsti in tudi lani član- ski. V prvem kolu bodo Ce- ljani gostovali v Banjaluki proti Borcu. Pa srečno ja- dranje skozi čeri prve zve- zne lige, kjer bi bil že lep uspeh ponovitev zadnjih dveh uvrstitev, ko so bili Celjani sedmi! TONE VRABL Današnja športna stran: vse fotografije Tone Tav- čar, prispevke napisala Jo- že Kuzma ÙÎ Karel Jug, uredil Tone Vrabl. pobodan Mišković bo že dru- p sezono vodil celjske roko- ^Mtaše v I. zvezni ligi: »Uvr- IKU se bom« nekje v sredmo pstvice, kar bo glede na vse TO usi)eh. Prihodnje leto ra- pnamo z višjo uvrstitvijo. ATLETIKA Kljub uradnemu nastopu jeseni atleti in atletinje nar stopajo nonistop. Tokrat so bile na program kvalifikacije za ekipno prvenstvo SFRJ. Člani so nastopñi doma in zbrali 32.467 točk, kar jim za- gotavlja nastop v finalu. Prvi dan so dosegli 7, drugi dan pa 8 zmag. Bili smo priča prav dobrim rezultatom. Rok Kopitar je zmagal na 100 m z osebnim rekordom 10.6, na- to jja je pobral še zmagi na 400 m ovire in 200 m. Mijač je dominiral v metu krogle in diska. Lisec na 1.500 m in 5.000 m, TJkič na 10.000 m in 3.000 m zapreke, Dušan Pre- zelj v sikoku v daljino, čop v skoku v višino (210 cm!), Priistovnik v metu kladiva in skoku ob palici, Krofi na 800 metrov. Se dve uvrstitvi ve- lja posebej podčrtati — od- lično 3. mesto komaj 16-let- nega Mateja Jutrška na 10.000 metrov in 3. mesto veterana Jožeta Kopitarja v metu kopja s 63.50 m. Ženske Kladivarja, ki bra- nijo naslov ekipnega prvaka SFRJ, so bile v Mariboru z nepopolno zasedbo druge, imajo i>a neposreden vstop v finale. Marjana Kopitar je pobrala dvojno zmago na 100 in 200 m, na ovirah je bila druga, Bunderla je bila 1. na 800 in 2. na 400 m, Prezljeva pirva v višino (179 om), Kastel- čeva 1. v metu diska 39,80 m, Erjavčeva dvakrat druga v metu krogle in diska, žuntar- jeva in Kovačeva pa obakrat drugi v skoku v daljavo in metu kopja. Oljanke so bile druge še v štafeti 4 x 100 m. Robert Gaber pa je osvojil naslov republiškega prvaka v Kranju v teku na 100 m z 11.2 in Kladivar še prvo me- sto v štafeti 4 X100 m. Pri pionirkah je bila Ruparjeva druga na 300 m in Veroičeva druga v skoku v daljavo. Spričo velikega števila disci- plin je bü izkupiček zastop- stva mladih iz Celja na tem prvenstvu preskromen. K. JUG Moštvo KK Celje, ki bo v tekmovalni sezoni 1978/79 nastopalo v I. B zvezni ligi — zahod. Od leve proti desni, druga vrsta: Zmago Sagadin — trener, Robert Medved, Zoran Gole, Tone Sagadin, Stanko Kuder, Boris Kralj, Anton Pongrac, Zoran Jova- novič, Pavle Polanec, Franc Zorko — tehnični vodja. Prva vrs^r Aleksander Sabolč- ki, Alojzij Kuljat, Miloš Sagadin, Dušan Hauptman, Marko trobiš, Iztok Rozman, Matej Janžek in Drago štefanec. HOKEJ NA LEDU BRATA ŽBONTAR »PONESLA« OSTALE IGRALCE CELJA Celjski hokejisti na ledu se bodo v nedeljo prvič pred- stavili v prvodiigašlcem prven- stvu. V prvem kolu bodo igrali na Jesenicah proti dr- žavnemu prvaku Jesenicam. Seveda tu ne gre pričakova- ti uspeha. Morda bo več mož- nost: v drugem kolu, ko bo- do ponovno igrali proti Kranj- ski gori v gosteh, in v tret- jem kolu doma proti Crveni zvezdi. Celjske hokejáiste smo obi- skali v soboto zjutraj na red- nem treningu. Vadili so prid- no, vendar trener Albin Felc kljub temu še ni zadovoljen z igro svojiih varovancev. »Premalo imamo tekem, kjer fantje dobijo tisto ,igro', s katero lahko potem kandi- diramo za četrto ali peto mesto. Letni treningi so sicer uspeli, toda primanjkuje nam še ledu. Zato bomo odigrali v teh dneh še trening tekme proti Kranjski gori, Tivoliju in morda še kakšni ekipi. Po- časi pa bomo morali pristopi- ti na dvakratni dnevni tre- ning, kajti brez tega ni uspe- hov v I. zvezni ligi. Tudi v tem pogledu se moramo ize- načiti z ostalimi ekipami.« Trening je bil zanimiv. Tu- di lažje poškodovani Vojko Bratec je vadil. Dejal je: »Ne morem počivati, če vidim, da sta Marjan in Franci Žbontar prišla na trening z Jesenic, mi, ki smo tu doma, pa ne bi vadili. Brata Žbontar sta nas ponesla. Igramo sigurno za 30 odstotkov bolje, zlasti pa smo bolj borbeni in lio- mogeni. Zato pričakujem v novi sezoni lepe uspehe.« Franci žbontar je pričel igrati hokej 1970. leta, ko je že kot 17-letni igralec nastopil ALBIN FELC v drža^mi reprezentanci. Sam ne ve, kolikokrat je nastopil v modri majici. »Vse do 100 sem še vodil evidenco, po- tem pa sem vse opustil. Mi- slim, da sem že nastopil okrog 170 krat za barve naše reprezentance. Moj brat Mar- jan, ki je dve leti mlajši, pa je stal med vratci 80 krat.« Skupaj torej kar 250 krat! In po prikazani igri proti Iviedveščaku lahko rečemo sa- mo to, da je hokej v Celju sedaj na trdnih temeljih za korak med najboljše ekipe pri nas. O tem pa je trenex Albin Felc precej previden: »Naj vas in gledalce ne za- vaja uspeh naše eldpe proti Medveščaku. Gostje v Celju niso nastopili v popolni po- stavi in imajo boljše moštvo. Zato naša zmaga 6:2 ni real- na. Težko bo, toda kljub te- mu lahko osvojimo solidno mesto. Seveda je prvenstvo dolgo in lè številne poškodbe bi nas lahko presenetile. Kaj- ti igralcev za težko sezono nimamo dovolj. Mladi pa vse prepočasi napredujejo, da bi lahko še letos okrepili prvo moštvo.« Tako je te dni v Celju. Osemnajst igralcev pa bo tri mesece privaibljalo številne ljubitelje hokeja na ledu v Mestni p>ark. Se posebej pa Franci in Marjan Žbontar, ki se bosta v prihodnjih dneh preselila med nas in nasled- nji dve leti igrala za celjsko moštvo. FRANCI ŽBOx\TAR MARJAN ŽBONTAR NOGOMET rudar tretji V SNL NAJBOLJŠE ŠMARTNO V 6. kolu II. zvezne lige so svojevrstno presenečenje pripravili nogometaši velenj- skega Rxidarja, ki so gosto- vali v Visokem in premagali Bosno s 3:2. Tako imajo se- dem točk in so na odličnem tretjem mestu. V prihodnjem kolu bodo igrali doma proti Radniku iz Bjeline. Tokrat je dal dva gola Suica (bivši igralec Vardarja) in enega Rusmir. V republiški ligi je Smart- no doma premagalo Dravo z 2:1, Unior iz Slov. Konjic je visoko izgubil v Lendavi s 5:1, medtem ko je bü Kladi- var tokrat prost. Na lestvici je Šmartno peto (v prihod- njem kolu bo igralo z Muiro v Murski Soboti), Kladivaif sedmi (v prihodnjem kolu doma z vodečim železničar- jem) in Unior deveti (prihod- njič doma proti trboveljske- mu Rudarju). Uvrstitve so za predstavnike s celjskega ob- močja slabe. V občinski ligi v malem nogometu so odigrali tretje in četrto fcolo. Vodijo tri eki- pe Gaberje, Askerèeva in Pe- nal s po 8 točkami. Med strelci je najboljši Mijatovdć (CJaberje), ki je v štirih ko- lih dal 18 golov. Moštvo TREM TEAMA Iz Celja je gostovalo v Italiji In v mestecu Prato pri Firencah premagalo isto- imensko moštvo z 28:26. XXX Judoisti kluba »Ive Reya« ix Celja so pred štartom v I." zvezni ligi nastopili na mednarodnem troboju v Slovenski Bistrici in osvojili tretje mesto. XXX V nedeljo se bo zaôelo republi- ško prvenst^ro v šahu. Celjani bo- do v I. kolu nastopili ob 9. uri doma proti Ptuju. XXX Hokejisti C.elja so odigrali dve prijateljski tekmi, proti Tivoliju s 3:3 in Medveščaku 8 6:2. XXX v nadaljevanju medobčinske ko- šarkarske lige so bili doseženi na- slednji rezultati — člani, 17. kolo: fnektra — PreboM 1C0:¿7, Zlato- rog — Glin 130:95, Rimske Toplice — Garant 0:20 (brez igre) in Gra- diš — Kovinar 99:87. Vodita Zla- torog in Elektra s 26 točkami. Mladinci, 8. kolo: Celje — I.itija 1138:48 in Zlatorog — Gradiš 58:53. Vodi Celje s 16 točkami. Kadeti, 8. kolo: Celje I. — Celje П. 90:75, Gradiš — Žalec 93:82 in Garant — Elektra 40:92. Vodi Celje I. s 14 točkami. XXX Celjski košarkarji so џо porazn z reprezentanco Romunije gosto- vali v Zagrebu in na veliko pre- senečenje premagali Plečaševo eki- po Monting z 8S:78. V tem sreča- nju so bili najboljši igralci Kralj, Sabolčki in Miloš Sagadin. XXX Pred 11500 gledalci je bU na M- podromu v škofji vasi pri Celja medmestni konjeniški turnir. Zma- gali so Ljubljančani ßred Beograj- čani in Celjani. X.*. IG stran — NOVI TEDNIK St. 38 — 28. septembra NAPREJ NE GRE, NAZAJ NE GRE Prejšnji teden sem se oglasila pn neki kolegici. Najprej sva živahno klepetali. Potem pa sem opazila, da se moja sobesednica vse pogosteje živčno ozira na uro. »Je kaj narobe. Maja?« sem jo vprašala. »Mož bi mo- ral priti že pred eno uro domov,« je odvrnila. Razumevajoče sem se nasmehnila. Saj sta z možem šele pred enim me- secem zaplavala v zakon. Čas je tekel, ona pa se je držala vse bolj jezno. Končno je pozvonilo. Maja se je drža- la k Oit nebo pred točo. Mož še ni dobro vstopil, ko se je iz njenih ust že vsula toča: »Kje si bil tako dolgo? 2e pred dvema urama bi moral biti doma!« Ko je končno prišel do be- sede, je razložil: »Pa če sploh nisem mogel do avta. Veš, kje sem imel parkiranega? Tam ob Savinji pri mo- stu, kjer obračajo avtobusi. Vse okrog je bilo zatrpano, lastnikov avtomo- bilov pa nikjer. Najprej sem šel na Kavo ter upal, da bo bolje, ko se vmem. Pa ni bilo. Ni mi preostalo drugega, kot čakanje. Po uri sem končno dočakal moškega, ki je umak- nil svoj avto, da sem lahko prišel ven.« Maja se je kislo nasmehnila, češ: »Ravno verjamem ti. še lagati ne znaš.« Seveda mu tudi jaz nisem ver- jela. Takrat. Minili so trije dnevi od tega do- godka, ko sem srečala kolega Petra. Nekam žalostno se je držal. To se mi je zdelo čudno, saj se je sicer vedno režal, »Kako si? Saj res, še hodiš z Mojco?« sem se pozanimala. »Saj to je,« je kislo prikimal. »Mojca je takšna pokora. Zadnjič sva sklenila prazno- vati moj rojstni dan, pa je prišla z dvoumo zamudo. In veš, kakšen tra- past izgovor si je izmislila? Da ni našla parkirnega prostora. Da ga ni našla celo na parkirišču pri mostu ob Savinji. Tam je vendar vedno pro- stor. Uh!« je vzdihnil in odšel. Ni mi šlo v glavo, od kdaj Mojca laže, laže tako nespretno. Potem sem na oba dogodka poza- bila. Danes zjutraj s^m se odpravila s kolesom v šolo. Ob 13. uri sem imela pouk. Ker mi petnajst minut vedno zadošča, da pridem do šole, sem se odpravila šele ob 12.45. Ker je na le- vem bregu Savinje v Zagradu in nato po pešpoti ob železnici manj prometa, sem se odpravila kar tam. Vse v ledu in prav. Ko pa sem prispela do garaž, ki so tam pri mostu, nisem mogla na- prej. Vse je bilo dobesedno zatrpano z avtomobili. Gledala sem, kje naj f-e prebi jem. Živčno sem se ozrla na uro. Le še tri minute do enih. Oh! Končno sem prišla skozi in prispela v šolo s triminutno zamudo. Profes.Dr, ki je že sedel v razredu, zelo ceni točnost. Ni mi verjel, ko sem mu povedala, za- kaj sem zamudila. Tisti trenutek sem se spomnila na Majinega moža in na Mojco. Danes sem jima verjela :n to Ix>šteno ... M. T. ZALEG:IZŠEL SAVINJSKI OBČAN Prejšnji l^en je v Žalcu izšla prva številka občinskega glasila Savinjski ob- čan. V uvodniku je sekretar občinske konference Socialistične zveze Ivan Ro- bič nadrobil nekaj misli o tem, zakaj so se žalčani pravzaprav odločili za svoj lastni časopis, ki ga bodo druži- ne, mimogrede povedano, dobivale brez. plačno. V žalski občini so že nekaj časa ugotavljali, da so imeli še šibko povezanost vseh oblik infonniranja de- lOTOih ljudi in občanov, kakor tudi ne- pravočasno in пер>оро1по informiranje delegatov. Zadovoljni jja niso bili do- slej tudi s poročanjem o dogajanjih v ofini v nekaterih naših sredstvih jav- nega obveščanja. Prva številka je torej izšla in odkri- to je treba priznati, da je prijetno pre- senetila, saj je zares pestra. Zanimiv članek o zgodovini slovenskega tabora, poseben zapis je namenjen pobrateni občini Bačka Palanka, preberemo si lahko pogovor z žalskim sekretarjem Eduardom Salezinom ter o novi tovar- ni Sipa v Sežani, precej prostora je namenjeno odpravi preboldskih jamar- jev v Argentino ter pogovoru z najsta- rejšimi Savinjčani. Skratka, prva šte- vilka je pestra in zanimiva in upamo, da bodo naslednje prav takšne, če ne že boljše. Glavni urednik Savinjskega občana je predsednik IS SO Žalec Jože Jan, odgovorni pa dosedanji novinar Večera Lojze Trstenjak. JANEZ VEDENIK ALPINISTIČNI KOTIČEK VRST.-l TEŽKIH VZPONOV Zadnji vikend je bil za celj- ske alpiniste zopet uspešen, kot že nekaj sobot in nedelj v avgustu in septembru. Prejšnjo soboto so člani odseka pripravljali drva za zimsko sobo na Okrešlju, pe- le so sekire in motorka, to soboto pa so »alpinisti — obrtniki« spraviU v red bivak pod Ojstrico. Razpasla se je izredno slaba navada v zad- njih nekaj letih, da planinci in alpinisti, ki pridejo brez ključa k bivaku pod Ojstrico, stresajo nad njim in zaprtimi vrati jezo na dokaj čuden na- čin. že tretjič smo našli vlomljena sicer izredno mo- čna vrata v bivak, če pa ko- mu slučajno ne uspe, stresa jezo s kladivom ali cepinom nad pločevinasto streho. Za- enkrat alpinistom še ni uspe- lo dobiti teh planinskih huli- ganov pri delu, če pa do tega pride, se bo verjetno za nekaj časa tak način vdiranja v bi- vak brez dvoma končal. Poleg dela je bilo tudi veli- ko in težkega preplezano. Ta- ko sta v Ojstrici Franc Can- žek in tečajnik Saša ponovi- la Spominsko smer (Zmaj) V -f do VI —; Jože Zupan Marjana šah m Dušan Golob pa Desno smer v Ojstrici, z oceno IV. do V. Aleš Dolžan in tečajnik Saša pa sta pono- vila Debeljakovo v Zahodni steni, isto smer pa še Mar- jana šah v solo vzponu. Celjani so obiskah tudi Ju- lijske Alpe, kjer sta Knez m tečajnik Šrot ponovila Cizlje- vo smer v špiku v dobrih šti- rih urah. Smer je ocenjena s VI. težavnostno stopnjo in je redkokdaj ponovljena. Pa še dve zakasneli novici iz prejšnjega tedna: Franček Knez je zopet potrdil svoje izjemne kvalitete v solo vzpo- nu v severni steni špika. To- krat je sam ponovil Direktno smer. V navezi s Franjom Krendeljem pa je Knez po- novil pred tednom dni še Kozjaško smer v severoza- hodni steni Križevnika nad Robanovim kotom. • Opozarjamo planince in al- piniste, da prihaja čas, ko se v gorah topla jesen poslavlja in ko že lahko računamo ob vsakem padcu temperature s poledenitvami, predvsem v severni steni. Zatorej ne bo odveč, če imamo v nahrbtni- kih že pripravljeno kar celot- no zimsko opremo, da ne pri- de do presenečenja. CIC V prečnici pod previsom. Težave prostega plezanja v mejah V. stopnje. |"j PRIPOROČA V veleblagovnici »T« v Celju imajo izredtu bogato izbiro ženskih kril, kostimov, ščev. Barve, kroji... vse vas bo zado, voljilo. Ml IN ZDRAVJE PIŠE: DOC. DR. MGR. JAN£Z KRAŠEVEC Nazadnje moram zapisati še o medlicinskih problemih dop>usta. Logično je, kolikor dalje potujemo, ^toliko več je možnosti okvare zdravja. Spomnimo se le črnih koz, rumene mrzlice, malarije, ti- fusnih obolenj itd. Najpogo- stejše nevarnosti so poleg nesreče na cesti sami še mot- nje vsled hitrih klimatskih sprememb, nalezljive in pre- hladne bolezni, motnje pre- hrane in prebave ter potoval- na bolezen, ki jo včasih ime- nujemo kar morska. Že pri izbiri prometnega sredstva se moramo vprašati, katero je primemo, dovolj hitro, udob- no in zdravstveno neškodlji- vo. Za. potovanje je sposoben vsak telesno in pspihično nor- malno ponašajoči človek in vseeno je, s kakšnim prevoz- nim sredstvom potuje. Smat- rajo pa, da je le 10 odst. lju- di, ki 90 imuni na t.ijn. morsko bolezen. Pri ostalih pride do takoim. kinetoz. Predvsem se mora človek, ki boluje na teh potovalnih bo- leznih pred tem medikamen- tozno oskrbeti ali nasičibi, ali z injekcijami ali tabletami zoper vrtc^lavico, bruhanje in slabost. Lahko se posvetuje z zdravnikom. Na razpolago je kar lepo število odgovarjajo- čih preparatov. Prav tako je važna predpriprava srčnih, pljučnih in drugih bolnikov. Za potovanje na dopust je nesposoben, kdor boluje na akutnih trombozah, emboli- jah in na težjih akutnih obo- lenjih. Tudi otroci s svežimi respiratomimi infekti in vne- tji srednjega ušesa niso za potovanje z letalom, žene z rizično nosečnostjo naj zad- nje štiri tedne pred porod- nim terminom ne potujejo z letali in avtomobUi. Hitre razlike v zračnem pritisku, pospeški, hitra zaviranja, udarci itd. so dokaj riskant- ni. Tudi prvi mesec nosečno- sti je za letalska p)otovanja rizičen, saj lahko pride do zmanjšanj zasičenja zraka s kisikom. Hitre klimatske spremembe pri potovanjih z letali so vsekakor problema- tične in možetn šok za bolni- ka. Zračna temperatura 20 stopinj C in 40 odst. vlaga lahko v najkrajšem času, brez adaptacije zamer^a 40 stopinj C in 98 odst. vlažnost. Potovanje v obratni smeri pa kaj hitro pogojuje prehladna obolenja. Večje nevarnosti pri letalskih potovanjih s se- danjimi sodobnimi letali pa tudi ni za starejše ljudi. V nekem aforizmu je Mc Far- land dejal: kdor lahko hodti, lahko tudi leti. Večji problem, ki pa je le redkeje dopustni- ški, je časovni pvomik pri transkontinentalnih letih. Tu podremo biološki ritem orga- nizma. Vemo, da smo ljudje, kot tudi živali, usmerjeni na ritem dneva in noči. Ta spre. memba velja za cel organi- zem, preko posameznih or. ganskih sistemov pa do celic. Medtem ko uro na roki po- mikamo naprej in nazaj рк) lokalnem času, to ni možno v takoim. cirkadianem ritmu. Te spremembe so zabeležili celo pri človeški temperaturi. Prav tako spremlja nespeč- nost, utrujenost in splošno slabo počutje, še posebej so te časovne spremembe važne pri diabetikih in astmatikih. Oboji so večkrat vezani na točno določen dnevni ritem jemanja injekcij in zdravil in ne sme priti do zamujanja ne glede na pomikanje lokal- nega časa. Gotovo dokaj uigod. na pa so potovanja z vlaki, ki so sodobni, hitri, da o mož- nostih ne govorim. O tropski klimi ne bi go- voril, tja se le redki odprav- ljajo na dopust. Vroča trop- ska klima vsekakor vpliva na srce, krvni obtok, prebavila in obtežilno na odpornost proti nalezljivim boleznim. Prav tako jo je odsvetovati hipertonikom in neregulira- nim diabetikom. Pred dopu- stom v daljnih in epidemio- loško sumljivih krajih mora- mo vsekakor izvršiti predpi- sana cepljenja po veljavni zdravstveni zakonodaji. Ima- mo pa tu in tam obolenja, katerih ne moremo prepreči- ti s cepljenji, kot malarija, črevesne parazitame bolezni itd. Tu pride v poštev profi- laksa z medikamenti, oprez- nost. da o higieni rok in pre- hrane ne govorim. Tudi perilo je na potovanju in dopustu eden od važnih momentov. Vsekakor je naj- manj priporočljiva, je pa na žalost modema in razširjena sintetika. Tako poleti, kot p>o. zimi, v hribih in na morju ni priporočljiva, saj ne vpija nikakega znoja tn se med ko- žo in sintetiko naredi plast vlage. Zaradi tega se v zimi telo kaj rado ohlajuje, pole- ti pa pregretje. Prav tako je za hitre temperaturne spre- membe med dnevom in noč. jo, tako ob jezerih, morju, kot v hribih potrebno vzeti s se- boj volnene dele obleke. Tudi pravilna zaščita glave pred soncem ni nepomembna. Na koncu pa še nekaj o potoval- ni lekarni. Dobro je, da se spomnimo že pred potova- njem na dopust, kaikšne teža. ve lahko na pvotovanju in v kraju bivanja predvidevamo. Nimamo povsod na razpola- go niti zdravnika, niti lekar- ne. To velja za hribe, kot za obmorske kraje, da o otokih ne govorimo. Najosnovnejša v avt.u je itak prva porrtoč v predpisani škatli. Sicer pa moramo imeti vsaj sterilno gazo, p>ovoje, levkoplast, ka- ko čistilo Za rane, antineural- gike, zdravila proti krčem pri tistih, ki k njim nagibajo (že- lodčarji, bolni na žolču itd.), pa tudi kako oglje proti pre- bavnim motnjam pride prav. Odveč niso nazadnje tudi kre- me za sončenje, proti insek- tom oz. spreji. Tudi proti vro- čini kak aspirin, aminopirin, aoisal in pod. Pri otrocih pa še zlasti termometer. Prehla- di, sončarica, alergija kaj hit- ro zagodejo neugodnosti do- pustništva. Izkušnje letošnje sezone pa govore tudi o po- trebi po antialergičnih kre- mah, tabletah proti alergiji (Tavegj-1, Phenergan, Sando- sten — calcium itd.). Najbolj- še pa, je, da v \т5акет dvom- ljivem slučaju in nejasni situ- aciji le poiščemo zdravnika, pa čeprav včasih kar med do- pustniki. Gotovo ne bo nikoli odrekel pomoči, saj ima svo. je znanje, včasih pa celo zdravniško torbo vedno s se- KONEC j;t. 38 — 28. septembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 17 V^OJNIK POBRATENJE LOVCEV Po razgovorih, Id so jih imeli nelcateri člamd lov- ske družine Vojnik z lovci Kutine, so na enem spomladans'kih posvetov sprejeli sklep o pobrate- nju z Lovačkim društvom »Fazan« iz Kutine v SR Hrvatsiki. Tako je pred kratldm Vojniik obiskala osem- članska delegacija lovcev iz Kutine. Tu je predsed- nik lovske družine Vojnik Franc Križnik seznanil go- ste z delom domače druži- ne in dejstvom, da obse- ga lovni revir okoli 4.200 hektarjev na območju treh icrajevnih skupnosti: Voj- nik, Strmec in Prankolo- vo. Seveda jih je seznanil tudi s staležem divjadi in sploh z delom družine na vseh področjih, tudi dru- žbenopolitiičnega dogaja- nja. V tej zvezi je še pouda- ril, da naj bd bil cilj po- bratenja predvsem v izme- njavi izkušenj pri var- stvu, gojitvi in lovu divja- di ter pri upi-avljanju z lovišči. Seveda gre pri tem prav tako za poiglab- Ijanje dobrih odnosov in iskrenih sbi'kov med lovci dveh bratskih nairodov. Goste so pK>zdravili tudi predsta-miki vseh treh krajevnih skupnosti in se- kretar organizacije Zveze komunistov. Tudi lovci iz Kutine so v besedi predstavili svoje delo in posredo'vali željo ölanov za pobratenje z lovsko družino Vojnik. Po ogledu lovišča LD Vojnik so sklenili, da bo- do o pobudi za medseboj- no sodelovanje obravnava- li člani v obeh družinah, nakar bodo Ifistino o po- bratenju podpisali na na- slednjem srečanju v Ku- tini. VENÒESLAV WAGNER CELJSKI SINDIKATI O NJEM RAZPRAVLJALI NA PREDSEDSTVU Sindikati morajo v svojo aktivnost vtkati celoten go- spodarski, politični in druž- beni trenutek, ta pa se mora odražati v programu dela ta- ko občinskega sveta ZSS, kot tudi vseh njegovih organov. Tako so menih na ponedelj- kovi seji predsedstva občin- skega sveta ZSS v Celju, ko so razpravljali o delu vseh organov sindikata za obdob- je do junija prihodnjega leta. Člani so kritično obravnavali programe dela sveta, predsed- stva in vseh komisij ter jih postaviH v odviaiost kongres- nih gradiv, kot tudi Celja in njegovih problemov. Prav za- radi tega so menili, da so gospodarska problematika, vprašanja družbenega stan- darda (še posebej stanovanj- ska gradnja), socialna poli- I tika in zdravstveno varstvo delavcev tista vprašanja, ki zadevajo predvsem celjske de- lavce. Seveda pa se morajo v programih odražati tudi vse tiste naloge, ki jüi mora op- raviti sindikat na področju uveljavljanja zakona o zdru- ženem delu. Teh pa ni malo in v sindikatih se bodo mo- rali ustrezneje organizirati, da bodo še bolj uspešni kot do- slej pri njihovem uresničeva- nju. Prvi korak k temu je tudi imenovanje podpredsed- nika občinskega sveta ZSS, ki bo v pn*! vrsti zadolžen za področje gospodarstva in uve- ljavljanje zakona o združe- nem delu. ôlani predsedstva so na ponedeljkovi seji potr- dili predlog, da bd funkcijo podpredsednika prevzel Al- bin Cocej. O tem predlogu pa bo na seji 10. oktobra raz- pravljal tudi občinski svet Zveze sindikatov. Na seji predsedstva, na ka- teri so poleg programa dela razpravljali tudi o izvajanju srednjeročnega družbenega plana v občini Celje, pa o smernicah za pripravo pro- storskega plana občine Celje ter o poteku razprav o osnut- kih dokumentov za 9. kon- gres ZSS, so se člani dogovo- rih, da bodo vse programe dela, dopohijene s predlogi razprave, posredovah osnov- nim organizadjam sindikata. Le-te pa bodo na njihovih te- meljih izdelale tudi progra- me lastne aktivnosti. Seveda pa bodo dokončno sklepali o programu dela sveta in vseh njegovih organov na seji ob- činsk^a sveta zSS, ki bo 10. oktobra v Celju. SZDL CELJE NOV ODNOS DO PLANIRANJA V celjski občini v temelj- nih samoupravnih celicah še vedno ni dovolj izostren od- nos do družbenega planira- nja. Tega ne dokazuje le analiza izvajanja srednjeroč- nega diužbenega načrta celj- ske občine za obdobje 1076— 80, temveč tudi prve razpra- ve o problematiki priprav na sprejem prostorskega plana celjske občine. Oba dokumen- ta sta v delegatski raapravi in bo o njih sklepala občin- ska skupščina. Kritični in globalni presek družbeno-gospodarskega raz- voja celjske občine v dveh in pol letih izvajanja sred- njeročnega plana nedvomno kaže na določene premike in spiodbudne rezultate. Tako je ugotovilo tudi predsedstvo OK SZÖL Celje, ko je opre- deljevalo predvsem politični odnos do pripravljene ocene izvršnega sveta. Ne gre le za statistične indekse in podat- ke o gospodarski rasti in do- brih rezultatih v razvoju družbenih dejavnosti v obči- ni. Opazne so namreč že tu- di določene spremembe v proizvodni strukturi celjske- ga gospodarstva, čeprav re- zultajtá še zdaleč ne zadovo- ljujejo. Vendar bi pogloblje- ne primerjave, za kar se je predsedstvo zavzelo, razgrni- le slabše izvajanje vrste ci- ljev, ki so si jih celjski de- lavci zadali s srednjeročnim razvojnim načrtom. Predsed- stvo je kritično ocenilo ne- razvit odnos do planiranja in slabo plansko disciplino v večjem delu delovnih kolek- tivov in samoupravnih skup- nosti. Zato odmiki od plan- skih ciljev zahtevajo teme- ljit pogled v razloge, zlasti v subjektivne vzroke za zaosta- janje. Predsedstvo je predla- galo izvršnemu svetu, naj prikaže najuspešnejše izva- jalce srednjeročno sprejetih ciljev in na ta način izpo- stavi tiste, ki so si najbolj prizadevali za doseganje in preseganje dogovorjenih ob- veznosti. Takšno razvrščanje in primerjanje bi odkrilo sredine, kjer so glede na možnosti odločno premalo storili za spoštovanje sred- njeročnega plana. Posebno značilnost družbeno-gospodar- skih in samoupravnih odno- sov v zadnjem obdobju pred- stavljajo neizčiščeni dohod- kovni odnosi, težnje po raz- druževanju in premalo volje po združevanju dela in sred- stev. čeprav so kvaütete raz- vojne povezave izhodišče di- namičnega gospodarskega raz- voja, obe sestavljeni organi- zaciji združenega dela. Do- brina in ITC, premalo dose- gata — poleg tega pa se celjske organizacije premalo vključujejo v velike gospo- darske sisteme v Sloveniji in Jugoslaviji. -nd ŠOŠTANJ ZA PBAINIK PartLiani I. štajerskega bataljona so v noči med 7. in 8. oktobrom 1941. leta napadli Šoštanj in ga za- vzeli za nekaj ur. V spomm na ta dogodek bo v Šo- štanju več prireditev, ki se bodo pričele 2. in bodo trajale do 8. oktobra. V ponedeljek, 2. oktobra, bo v prenovljeni dvorani sindikalnega doma otvoritev lovske, ribiške, planinske in taborniške razstave. V torek, 3. oktobra, bo v Do- mu kulture nastopil Polde Bibič, v sredo, 4. oktobra, bo športna prireditev. V četrtek bodo predvajali film »Odpisani«, v petek bo v hotelu turistično predavanje, v soboto zvečer pa bo pred Domom kulture koncert godbe na pihala, nato pa v dvorani podelitev plaket mesta šoštanja. Potem bo še baklada, taborni ogenj, zaključek pa bo v nedeljo, 8. oktobra, s komemoracijo na Cesti talcev. Ta dan bodo v enoti Ljubljanske banke odkrili tvidi doprsni kip šoštanjskemu rojaku in dolgoletnemu pred- sedniku Zveze slovenskih posojilnic v Celju, ing. Mihi Vošnjaku. V. KOJC дшт SLOyEHSKE ZABAVNI GLASBE V GEUU Osrednja letošnja priredi- tev slovenske zabavne glasbe, ki je že sedemnajsta zapored, bo tudi letos v Cüelju. Radio- televizija Ljubljana in Zavod SRC Golovec Celje, bosta skupaj s pokroviteljema tega edinega mednarodnega festi- vala zabavne glasbe v Jugo- slaviji, revijama Stop in An- tena, gostila v Celju od 5. do 7. oktobra več kot 50 pevcev iz Jugoslvije in še 13 evrop- skih držav. Letošnja prireditev bo še posebej slovesna, saj RTV Ljubljana praznuje 50 let ra- dia in 20 let televizije v Slo- veniji. Ravno zato je zače- tek festivala namenjen retro- spektivi najlepših slovenskih popevk, ki jih bodo v novi preobleki zapeli priljubljeni slovenski vokalni solisti. Prvi del drugega večera je letos že drugič namenjen sloven- skim. šansonom. V tekmoval- nem delu pa bo prvi in drugi večer predstavljenih 20 novih slovenskih popevk. Celjski pevci zabavne glas- be bodo tudi letos dobro za- stopani na festivalu saj bodo razen Ota Pestnerja nastopili še Tatjana Dremelj, Franjo Bobinac in New Swing Quar- tet. Na Vinskem vrhu v šmar- ski občini so slovesnost ob otvoritvi obrata tekstil- ne tovarne Prebold zdru- žili še z eno. Gasilci so se namreč odločili, da bo- do gradili nov gasilski dom. Temeljni kamen za gradnjo je v soboto do- poldne položil sekretar OK SZDL Šmarje pri Jel- šah Jože Gojtan. ljubljanska banka splošna banka Celje n. sub. o. 63000 Celje, Vodnikova 2 objavlja potrebe po delavcih za opravljanje del in nalog: 1. tajnika organov upravljanja in samoupravljanja Pogoji: višja šola pravne ali usravne smeri ter 4 leta ustreznih delovnih izkušenj 2. višjega referenta za analizo finančnega poslovanja — vodjo odseka statistike in analiz Pogoji: višja šola ekonomske smeri in 4 leta ustre- znih delovnih izkušenj 3. štiri referente usklajevalce od tega enega za ekspozituro Šmarje pri Jelšah Pogoji: ESŠ, gimnazija, SKŠ ali UAS ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 4. kontrolorja vhodne kontrole dinarskih dokumentov za ekspozituro Šmarje pri Jelšah Pogoji: ESŠ, gimnazija, SKŠ ali UAŠ ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 5. dinarskega odpravnika blagajnika Pogoji: ESŠ, gimnazija, SKŠ ali UAŠ ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, delo v izmeni 6. dinarsko-valutnega odpravnika blagajnika Pogoji: ESŠ, gimnazija, SKŠ ali UAŠ ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, delo v izmeni 7. operaterja na recorderju Pogoji: dveletna adminstrativna šola ali 2 letnika ustrezne štiriletne srednje šole, do enega leta ustre- znih delovnih izkušenj ter uspešno opravljen tečaj Za operaterje na recorderju 8. operaterja na knjigovodskih strojih Pogoji: dveletna administrativna šola ah 2 letnika ustrezne štiriletne srednje šole in do enega leta ustreznih delovnih izkušenj 9. treh odpravnikov — od tega eden za ekspozituro Rogašla Slatina Pogoji: dvoletna adminstratvina šola ali 2 letnika ustrezne štiriletne srednje šole, 3 leta delovnih iz- kušenj ter znanje strojepisja 10. snemalca na mikrofilmanju Pogoji: dokončana osemletka in potrdilo o uspo- sobljenosti za opravljanje dolčenih opravil iz svo- jega delovnega področja in do enega leta ustreznih delovnih izkušenj, delo v izmeni 11. Šoferja C kategorije Pogoji: ustrezna poklicna šola, izpit C kategorije in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj osebno vložijo vloge z dokazili o iz- polnjevanju pogojev o šolski izobrazbi v LB Sploš- ni banki Celje, Vodnikova ulica 2, v roku 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od sprejetja sklepa. Oddelek za splošne zadeve občine Celje objavlja, da bo dne 3. 10. 1978 ob 8. uri na dvorišču sedeža občinskih upravnih organov v Narod- nem domu v Celju, Trg svobode 9 JAVNA DRAŽBA na kateri se bodo prodajali najdeni Ì2xielki iz zlata, ročne ure, kolesa, kolesa z motor- jem, motorna kolesa, vinas in keramične ploščice ter drugi najdeni predmeti. Pravico udeležbe pri nakupu najdenih predmetov imajo vse pravne in fizične osebe. Prednost pri na- kupu imajo pravne osebe, ki se bodo morale izka zati z ustreznim dokumentom. Najdeni predmeti bodo prodani najboljšemu ponudniku. Kavcijo v znesku din 50.— plača pravna ali fizična oseba na kraju samem pred začetkom dražbe. Občinski, repubUški in zvezni prometni davek je vkalkuhran v izklicni ceni. Kupec je dolžan kup Ijene predmete takoj odnesti ali odpeljati po pred- hodnem plačilu kupnine. 18. stran — NOVI TEDNIK §t. 3R — 28. septembra 1978 — 28. seotembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 19 s POTI PO KITAJSKI (6) Zanimivo je, da so nam Ki- tajci poleg kulturnih tn zgo- dovinskih znamenitosti ter tehničnih dosežkov pokazali tudi stvari, ki v evropskem turizmu niso običajne. Tako so nam v Šanghaju pokazaU Pionirski dom z vse- mi dejavnostmi, s katerimi se otroci tam ukvarjajo. Otro- ci so neprisiljeno, rekel bi nezrežirano peli, plesali, mu- zricirali, risali, kiparili, mode- lirali itd. prav talko kot pri nas; ob koncu pa so nam še prix edin pester kulturni pro- gram. Z vodstvom doma in njihovimi delavci smo skup- no sedli v zborničnih prosto- rih. Pozdravili so nas kot svoje prijatelje, poudarili so lanskoletni obisk našega pred^ sednika Tita in dobre med- državne odnose. Razložili so nam, kakšno je njihovo delo, pogovarjali smo se z njimi, jih spraševali to in ono (se- veda preko tolmačev), servi- rali so nam grenki jasminov čaj kot povsod, nekdo iz na- še skupine se je zahvalil za gostoljubnost, zaploskali smo, se rokovali in odšli. Ce bi na kratko povzel na- še vtise, bi bili naslednji: vsestranski vzgoji mladine na- menjajo veliko pozornost in ji nudijo vse, kar ji nuditi morejo — v tem je ne- dvomno njihova svetla pri- hodnost. Notranja uredi- tev doma je zelo skromna. Omenim naj, da imajo v vseh prostorih betonska tla, da sta pohištvo in oprema precej skromna in da zunanjost in notranjost stavbe kliče po ob- novi. Vseh teh pomanjkljivo- sti se v celoti zavedajo in bi jih zelo radi odpravili, ven- dar so trenutno njihove fi- nančne možnosti še prešibke. Dovolj imajo kvalificiranih vzgojiteljev, ki kljub skrom- nim materialnim možnostim dosegajo nadpovprečne rezul- tate (spomnim se naših ma- terialnih pogojev v prvem de- setletju po osvoboditvi, ki ni- so bili prav nič rožnati), pa smo kljub temu dosegali ze- PIŠE: ERNEST RECNIK lo dobre učno-vzgojne uspe- he, ker je našemu delu bot- rovala navdušenost in goreč- nost. Podčrtati pa moram, da so bili vsi šolski prostori izredno čisti, da so bile skromne obleke otrok snaž- ne in cele, otroci pa vestno umiti in počesani. OpaziU smo, da so otroci že bolj pi- sano oblečeni kot odrasli. Verjetno bo sedanja mlada generacija s porastjo življenj- skega standarda tudi spreme- nila dosedanji način oblače- nja. Omeniti moram znano dej- stvo, da se Kitajci oblačijo mnogo enostavneje kot mi. Vsi moški in ženske nosijo konfekcijske hlače in siiknji- če treh osnovnih barv, od ka- terih prevladuje modra, sledi ji siva in zelena. Ta način oblačenja velja za vse držav- ljane od ministrskega pred- sednika do delavca in kmeta. Za nas Evropejce, ki smo va- jeni živopisnih barv in pe- strega oblačenja (kar velja posebno za naš ženski svet) tak način oblačenja ne bi bil sprejemljiv in z njim ne bi bili zadovoljni. Elna izmed modrosti pokojnega predsed- nika Maa je bila tudi v tem: »Dokler ne bomo bogatejši, bomo pri obleki vsi enaki!« Obleči stomilij'oniske mase po zmagi revolucije, ko so ljud- je še umiraU od gladu in so se celile vojne rane, res ni bilo lahko — zato je bila odočitev o enakem obačenju za veliko večino prebivalstva na mestu. Ker so ženske ob- lečene prav tako kot moški in ker še poleg tega ne no- sijo modrčkov, njih zunanji videz ne izraža kaj dosti žen- skosti. Ob razgovorih z naši- mi vodiči in drugimi prebi- valci pa nismo imeU občut- ka, da bi se za to čutili manj- vredne — nasprotno ponosni so na svoje dosedanje uspe- he in tudi glede oblačenja ve- do, da je sedanji način le prehodno obdobje. E. RSÒNIK SLOVENCI IN SEKS noč 1шшш ^oč :5E ZMOTNA TUDI NAŠA LJUDSKA PESEM Doktor Rüssel Reiters, znansitvemk v Texas Medi- cal Institut je obrnil na glavo vse -človeške izkuš- nje o ljubezni, ljubezenski praksi in učinkih. Kaj pravi velespoštovani doktor seksa? Pravi, da so v temi bolj aktivne protispolne žleze, da noč hromi spolno moč in poželenje in priporoča, da ljudje posvetijo ljubez- ni svetle sončne dneve ali razkošno razsvetljavo sta- noyanj. Pa smo tam. Torej smo dosedaj napak ravnali. Morda se imamo Slovenci zahvaliti svoji na- rodnostni maloštevihiosti ravno temu dejstvu, da se ljubimo v glavnem v okrilju noči. Naj gredo ra- kom žvižgat tudi vse ljud- ske pesmi o noči, ki imajo svojo moč, o vasovalcih, ponočnjakih, o ljubimka- nju v temi pod odejo. Na- pačni so torej tudi razni reki, da se v okrilju noči marsikaj zigodi. Pa se ne motimo samo ljudje. Lomijo ga tudi mačke, ki tudi prirejajo svoje lju- bezenske koincerte v me- sečnih nočeh. NOVI TEDNIK — Glasilo občinsKih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec " Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavni in odgo- vorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja E»odjed, Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopi- sov ne vračamo — Cena pos. štev. 4 din — Celol. naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inoz. je cena dvojna, štev. žiro rač/^ 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana. TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105 FILM j NAVPIČEN VZPON NASTASIE KINSKI Kot krhka lutka deluje Na- stasja Kinski, ki je v letoš- njem letu bila proglašena za eno izmed petih najibolj us- pešnih žensk v Zahodni Nem- čiji. Ta mlada igralka beleži navpičen vzpon, saj je po svoji prvi filmski vlogi »Zre- lostni izpit« odfrčala narav- nost v Hollywood. In h ko- mu drugemu, kot k znanemu režiserju Romanu Polanske- mu, ki je odkril in dvignil med zvezde prenekatero najst- nico. Igrala bo v dvehr filmih tega režiserja in sicer v »Ho- telu čutnih rožic« in v »Osta- ni kakršna si«. Nekoliko prestrašeni in pre- senečeni starši so svoji mla- doletni hčeri v potovalno tor- bo vtaknili tU'iii tablete proti zanositvi, kajti polanskegapo znajo še z drugih plati. HITREJŠI GD DIGITROI^A v avstralskem Melboumu so nedavno priredili tekmo- vanje z raznimi računskimi pomagali preteklosti in seda- njosti. Njihov namen je bil popularizirati nakup modemih elektronskih žepnih računalnikov. Toda neslo jih je pri spopadu elektronike in računalniške tablice iz Kitajske, ki je stara več kot petsto let. Mož, ki je računal z račun- sko tablico, je od desetih nalog devet hitreje rešil kot nje- gov nasprotnik z elektronskim računalom. ШЋНМ PROSTOSTI V 24 državah v ZDA sodišča prakticiraj o po-vTačilo škode pred zapomo kaznijo. Storilec, navadno so to pre- krški zoper imovino sodržavljanov, dobi nalogo v dogled- nom času povrniti povzročeno škodo. Prednost tega siste- ma je, da storilci delajo naprej, lahko slcrbijo za svojo družino, plačajo davke in povmejo prizadetemu povzro- čeno škodo. DVOJCIOl V VLOGI PEPELKE Ameriško otroško gledališče je za glavno vlogo v »Pe- pelki« angažiralo dvojčici. Кал- gledalcem zapre sapo je scena, ko Pepelka v bogati plesni toaleti za trenutek iz- gine o polnoči z odra in se naslednji trenutek poja"/i na sceni v raztrganih oblačilih, vsa zamazana in razkuštrana. DVOJCICI KOT ENA TAJNICA Neki poslovni mož v Amsterdamu je na široko zinil, ko je na p>oslovilni večerji od večletne tajnice zagledal dve enaki ženski. Priznali sta mu, da sta delali pri njem izme- noma po pol delovnega časa in sta si denar delili. Dnevnih zamenjav ni nihče opazil. Zamenjavali sta se v toaletnem prostoiTi.