Sned. in abbon. postale - I Gruppo ;tev. m ja s( omu1 zido ienki Katoliiki UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z 1 a , Rlva Piazzutta, 18 ■ tel. 3177 PODUREDNIšTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 ?tisi< in sj koli lnost ormi :su, :nje mo ja'1 ira vert ubli d rimi jpofl uprt tav terk ni •SP b iše bčim s'' pol ra'1 •m Polletna naročnina...............L l.OOll Letna naročnina..................L 2.000 Letna inozemstvo ................L 3.000 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 SV Leto XVII - Štev. 32 (857) «K5S3WMI Gorica - četrtek, 5. avgusta 1965 - Trst Posamezna številka L 50 V času, ko so najbolj zaostali narodi v Afriki in drugod po svetu dobili samo-st°jnost in neodvisnost, v času, ko ves '•mikani svet obsoja skrajni nacionalizem rasizem, v času evropskega združevanja, v času okrožnice »Pacem in terris« se je v Trstu razbesnela nova gonja proti Slo-Vencem. Vsi vemo, zakaj je nastala. Naj-frei je bila naperjena proti novemu trža-^Enu občinskemu odborniku in članu Italijanske socialistične stranke Hreščaku, kmalu pa je presegla ta okvir in se obrnila Proti vsem Slovencem in tistim poštenim Italijanom, ki Slovence branijo in pravijo, ^ je treba narediti konec diskriminacij-ski politiki do slovenske narodne skupiti. Gonjo vodijo tržaški dnevnik »II kiccolo«, Italijansko socialno gibanje (mi-*°vci) ter Italijanska liberalna stranka, tore nam krvavi, ko moramo ugotoviti, ^ se je v tej nekrščanski druščini znašel todl tednik »Vita Nuova«. Ta tednik in ttsti, ki stojijo za njim, je šel preko nekaterih pridržkov, ki jih imamo tudi sionski katoličani in napadel pokrajinskega tajnika Krščanske demokracije dr. Bot-terija ter tržaškega župana dr. Franzila ,udi zato, ker sta v smislu krščanskih "očel in v smislu Janezove okrožnice »Pa-Cem jn terris« prelomila s staro proti-slovensko liberalno nacionalistično in marnsko prakso in povedala, da moramo ^ovenci v Italiji dobiti pravice, ki nam tbedo. f Kot katoličani in kot demokratični Sio-obsojamo izbruh nekrščanskega in ^mikanega sovraštva do sodržavljanov , v 'togega jezika, pa naj pride od kogar-If °ti- Ker sami v smislu četrte božje zajedi ljubimo svoj materin jezik, razumemo domovinsko ljubezen italijansko go-v°rečih sodržavljanov, ne moremo pa razmeti in še manj opravičevati podpiho-'Pnja nacionalističnih strasti ter sovraga. Katoliški in demokratični Slovenci dt‘ *što tembolj izrekamo priznanje ter vza-htnost dr. Botteriju, dr. Franzilu, vod-5vu pokrajinskega odbora Krščanske de-"kracije in vsem tistim italijansko go-Pfečim sodržavljanom, ki so v teh žgočih napetih dneh javno ter odločno zago-VPfjaIi Slovence. nas je Previdnost postavila na ta °s zemlje, moramo vsi, Italijani in Slo-VePci, najti pravo pot za mirno in orni- ilo :Sti'1 10, lart* tstvi ni ein* vstf Trt1 Je«11 bi nčii . bri^ Pii n«1 , rk p t>0 žiti' i iliSj Ji of d^ki, Ob1 U< ft f jč#1 A kpno sožitje ter delo za skupno blaginjo. »b j teh načelih se hočemo ravnati derno-1,11 j. ratični in katoliški Slovenci v zavesti, da toto sinovi skupnega Očeta. Odločno pa ugamo svoj glas v obrambo ljubezni do 'bžnjega, v obrambo narodne strpnosti Polnem upoštevanju pravic slovenske Vodne skupnosti ter proti netenju so-^aštva do Slovencev, ki dela sramoto "ajsetemu stoletju. Videant consules, za-'P J4! v Trstu se že dogaja nekaj podobnega, , 01 se je začelo pred nastopom fašistične itčP ,,rahovlade! i ^ Za dvajsetletnico komunistične diktature nad jugoslovanskimi narodi je maršal Tito spet potoval v Moskvo. Čeprav je po sporu s Stalinom ostal zvest in neomajen komunist, se Tito v dobi Stalinovega vladanja ni upal (ne: ni hotel) v Moskvo. Bal se je namreč izginotja v ječah Lubjanke, kjer je bilo od šestih tajnikov jugoslovanske komunistične partije likvidiranih kar pet, med njimi tudi Titov prednik na vodstvu jugoslovanske komunistične partije Gorkič in sicer ob Titovi navzočnosti. Ko je Hruščev začel razbijati mit, ki je obdajal Stalina, da bi ga predvsem ruski narod pozabil, se je Tito ohrabril in se leta 1955 prvič prikazal v Moskvi. Hruščev in Tito sta se prijateljsko objela. Moskva in Beograd sta bila spet na najboljši poti k izravnavanju medsebojnih računov. Ideološkega spora med sovjetsko Moskvo in Titovim Beogradom nikdar ni bilo. Spor je bil le taktičnega značaja, namreč: na kakšen način izvajati načela komunistične doktrine. Po Titovem mnenju je bil za jugoslovanske narode potreben drugačen način, kakor za sovjetske. Sovjetski so bili ob nastopu komunizma bolj nazadnjaški, kakor jugoslovanski. In še politično je Tito lahko zaigral, za širjenje komunizma, priklad-nejšo igro, če se je »sprl« s Stalinom, kakor pa če bi ostal njegov »zvesti satelit«, kakor so to bili drugi narodi za železno zaveso. POMOČ BREZ POGOJEV Zahodne sile, predvsem ZDA, so takrat, leta 1948, Tita seveda takoj vključile v svojo politiko »preračunanega tveganja«. Spor, čeprav taktičen, je treba, tako so račuriali v VVashingtonu, poglobiti. Z množino dolarjev bo šlo najlažje, je enostavno menil nevvjorški Wall Street. Da ne bi »užalili« maršala, niso v zameno za dve in pol milijarde dolarjev postavili nobenega pogoja. Tako so v Titovo Jugoslavijo drseli kakor na traku dolarski bankovci, vse svobode pa so ostajale za rešetkami oznovskih ječ. RAZOČARANJE V ZDA Zato vsa politika »preračunanega tveganja« v Washingtonu ni mogla spraviti Tita in njegove Jugoslavije na Zahod. Razočaranje je postajalo v VVashingtonu vedno ODSOTNOST FRANCIJE V BRUSLJU Jiu julija so se v Bruslju seslali zunanji bistri držav Skupnega evropskega tr-if^ča, To je bilo prvo srečanje državnikov dramatični seji dne 30. junija, ko je jancija prekinila pogajanja o financira-kmetijstva. Zaradi tega je vladalo eHko znimanje, kaj misli pariška vlada enem mesecu odmora. Na žalost se je ne^lk* azal°, d*1 ni odstopila od svojega sta--ib^l > temveč je bojkotirala zadnje zasede sveta ministrov držav SET-a. Ministri ostalih petih držav so bili v °mu, ali sploh začeti sejo ali jo odložiti Vlažni, da ne bi še poglobili prepada s raheijo. Nazadnje so le nadaljevali z de-Sejo je vodil italijanski zunanji mi-,ster Fanfani, ki je obžaloval odsotnost ^ ».^coskega kolega, a je poudaril, da je VK j Jr>o potrebno nadaljevati z delom. Te-’e, ki so nastale, je treba premagati v "isi spoštovanju podpisanih pogodb ter v nadaljevanju procesa združevanja, ki mora končno dovesti do cilja, ki je združena Evropa. Ministrski svet SET-a se bo ponovno sestal 7. in 8. oktobra. Državni proračun za 1966 Proračun za finančno leto 1966, ki ga je prejšnje dni odobrila vlada, predvideva 7121 milijard dohodkov in 8012 milijard izdatkov. Primanjkljaj torej znaša 891 milijard lir, to je 235 več kot leta 1965. Na obseg deficita vplivajo zlasti povečanje penzij in plač državnim uslužbencem ter vračanje javnega posojila. V primerjavi z letom 1965 se bodo dohodki povečali za 6,4%, stroški pa za 9%. večje, jeza tudi — kar je naravno — in prišlo je tako daleč, da se je v ameriškem kongresu osnoval klub poslancev in senatorjev, ki si je postavil načelo: K vragu s Titom ! (To hell with Tito !). Večino dolarskih posojil in pomoči so ZDA polagoma ustavljale in Tito in z njim vsa država sta se sedaj znašla na robu gospodarskega propada. Ker je komunist in samo komunist, se je Tito seveda spet ozrl v Moskvo. Medtem ko je v Sovjetski zvezi na potovanju po evropski Rusiji in po Sibiriji trošil milijone dinarjev, so njegovi finančni »strokovnjaki« spet razvrednotili dinar. VEDNO ZVESTO NA LINIJI MOSKVE Za denar se vse dobi, je star pregovor. Tito je ta pregovor razširil še naprej: za denar se vse stori. V Moskvi je v sozvočju s sovjetskim predsednikom Mikoja-nom napadel zahodne sile, predvsem Amerikance, zaradi njihove protikomunistične politike v Vietnamu in v Santo Domingo. Glede Afrike se ni hotel določno izreči, ker je pač zadeva bolj zapletena ter je kar počez obtožil »nekatere zahodne države«, da poskušajo zrahljati »enotnost Afrike, povzro-čujoč spore in državljanske vojne«. Ko je Mikojan zatrdil na banketu, prirejenemu Titu na čast, da bo ZSSR z ostalimi komunističnimi državami pomagala vietnamskim komunistom v njihovi »borbi proti imperialistom«, mu je Tito z vsem srcem pritrdil. Obubožana Titova Jugoslavija bo sedaj morala podpirati tudi vietnamske komuniste. Po vrnitvi v Beograd je Tito objavil, da je bil njegov obisk v Moskvi »kar najbolj uspešen«, najbolj uspešen, odkar mu je Hru-ščov ponudil pomirjevalno roko leta 1955. Washingtonska politika »preračunanega tveganja« znova dokazuje svojo nepreračunljivost in neuspešnost, ker s komunisti, med katerimi je na vidnem in odločujočem položaju Tito, pač ni mogoče sklepati računov. Z milijardami dolarjev se je komunizem vzdrževal v Jugoslaviji sedemnajst let, ne da bi Tito kar koli tvegal. Nasprotno: vsak trenutek je imel zaščito v Moskvi, da lahko nemoteno vlada nad jugoslovanskimi narodi. S. Sl. Politična zmeda w Grčiji Politična kriza v Grčiji, ki je nastala z odstavitvijo ministrskega predsednika Pa-pandreua, se ni še uredila. Pristaši odstavljenega državnika so uspeli mobilizirati javno mnenje ter priredili vrsto protestnih demonstracij. Konec prejšnjega tedna bi se morala predstaviti parlamentu nova vlada, ki jo je sestavil Novas. Toda zaradi odhoda iz dvorane poslancev, ki so novi vladi nasprotni, ni moglo priti do glasovanja zaupnice. Nato se je parlament ponovno sestal v ponedeljek, toda med razpravo so se duhovi tako razburili, da so se začeli poslanci med sabo pretepati. Zato so sejo znova odložili. V PERZIJI razsaja kolera Zdravstveni minister Manucher iz Teherana je sporočil, da je do 1. avgusta umrlo v Iranu (Perziji) na posledicah kolere 90 oseb. Doslej so ugotovili 500 primerov te bolezni. Zdi se, da je epidemija prišla iz Pakistana in Afganistana. Zaprli so meje s tema državama in izolirali ves vzhodni del države. Prizadet je najbolj revni del države, zato bo zdravljenje zelo otežkočeno, ker je to ljudstvo še polno predsodkov in vražarstva in nima smisla za higieno. VOJNA V VIETNAMU PRED PREOKRETOM Zadnji dogodki ter diplomatske pobude kažejo, da se vojna ali točneje gverilsko vojskovanje v Vietnamu bliža tisti stopnji, ko je treba nekaj odločilnega ukreniti: ali ga razširiti v splošno vojno ali poiskati vse možne načine za prenehanje bojev. Ves dosedanji potek te svojevrstne vojne v bivši francoski Indokini je nesporno potrdil ugotovitev, da se gverilske vojne rešujejo na bojiščih le do neke meje, za popolno pomiritev pa je nujno potreben dogovor na politični ravni med prizadetimi stranmi. Trenutno razmerje moči med gverilci Vietkonga ter ameriško-vietnamsko vojsko ■ je približno naslednje: Izkoriščajoč letni čas (doba monzumov), so gverilci razpredli svoje akcije po skoro celotnem ozemlju Južnega Vietnama in začeli napadati postojanke redne vojske pred vrati mest in samega Sajgona. Napadajo celo ameriška oporišča, ki so dobro utrjena in zastražena. Vse to jim, kot rečeno, omogoča deževje, njihov naravni zaveznik, medtem ko je operiranje z letali in helikopterji zelo otežkočeno. Ameriški vojaki se morajo omejevati na obrambo svojih oporišč in v ta namen je vojska ZDA dobila v zadnjih mesecih precejšnja ojače-nja v vojakih. Kar se tiče domače vladne vojske, ni mogoče nanjo polagati upanja, da bi bila sama kos sovražniku. Glavnina vojske je utrujena od dolgoletne vojne ter notranjih prepirov med raznimi generali na eni strani, na drugi pa med vojaškimi in civilnimi osebnostmi ter med katoličani in budisti. Njene rezerve so izčrpane, novih vojakov pa ne more rekrutirati, ker so prometne zveze in podeželje sploh pod nadzorstvom vietkongovcev. JOHNSONOV POZIV ZA MIR Vlada ZDA se je tako znašla v objektivnih težavah, na katere mora računati pri svojem ukrepanju glede vojne v Vietnamu. Z letalskimi napadi na strateške objekte v Severnem Vietnamu ni dosegla tistega, kar je hotela, to je pretrganje dobav gverilcem na jug dežele. Treba je bilo temeljito preučiti vojaški in politični položaj v Jugovzhodni Aziji. Na lice mesta so ZDA poslale obrambnega ministra Mac- Namaro, veleposlanika Taylorja pa je nadomestil Cabot Lodge. Stališče glede vojne v Vietnamu je predsednik Johnson trezno prikazal na zadnji tiskovni konferenci prejšnji teden. Povedal je, da je ukazal odposlati nove vojake, tako da bo njih število od sedanjih 75 tisoč narastlo na 125 tisoč. Istočasno je pozval OZN in vse njene člane, naj mu pomagajo iskati pot k pomirjenju v Vietnamu. Pri tem je pa opozoril, naj si komunisti ne domišljajo, da ZDA lahko pustijo Vietnam na cedilu: »Odločeni smo povedati komunistom, da nas ne morejo premagati z orožjem. Zato se ne bomo vdali in še manj umaknili. Pripravljeni smo se pogajati za mirno ureditev krize, kajti nočemo razširitve vojne z vsemi nepredvidljivimi posledicami. Ni naš namen, ponašati se s svojo močjo. Toda vsem mora biti jasno, da se ne mislimo vdati in še manj umakniti. Potem ko se bodo komunisti prepričali, kakor smo mi prepričani, da je nasilna rešitev nemogoča, bo pot k mirni ureditvi neizbežna. Pripravljeni smo se pogajati — je Johnson nadaljeval — za mimo poravnavo spora. Toda če bodo vsi ti poskusi propadli, smo odločeni boj nadaljevati do kraja, ko bosta smrt in pustošenje prisilila sovražnika k pogajanjem.« Te dramatične zaključke je ameriški predsednik utemeljil z ugotovitvijo, da se v Vietnamu bije odločilen boj za važne stvari. Cilj komunistov je, spraviti pod svojo oblast Južni Vietnam, poraziti ZDA ter razširiti nato svoje gospodstvo nad ostalo Azijo. Nobena izmed azijskih držav ni v stanu se sama zoperstaviti komunistični napadalnosti, pred katero jih lahko brani le ameriški obrambni ščit: »Če se ZDA umaknejo iz Vietnama, kateri narod bo še verjel našim obljubam in v našo zaščito? V tem primeru bi ne bila ošib-ljena le neodvisnost azijskih držav, temveč bi bila ogrožena varnost samih ZDA.« ODMEVI V SVETU Politični komentatorji so zadnje Johnsonove predloge za pogajanja o Vietnamu označili za odločne in pogumne, obenem pa nekoliko polemično trde. To je pa ra- zumljivo zaradi tega, ker je v Vietnamu na tehtnici ameriški ugled pred vsem svetom, zlasti pred zahodnim. S tem da Amerika brani Južni Vietnam, brani ves sistem zavezništev od Atlantskega pakta do SEATO-ja. Izguba Južnega Vietnama bi usodno prizadela ugled ZDA kot velesile pri vseh azijskih narodih od Indijskega do Tihega oceana. Zato je ameriška vlada v tem problemu zelo občutljiva. Pripravljena je priti do kompromisnega sporazuma, toda ne za vsako ceno. V tem trenutku smo priča zelo intenzivni diplomatski dejavnosti. Potujoči veleposlanik Harriman je šel po razgovorih s sovjetsko vlado v Bonn in v Rim, kjer je obvestil zaveznike o svojem važnem poslanstvu. Iz Rima je nadaljeval pot v Beograd, kjer se je sestal z jugoslovanskim predsednikom Titom. Njegov obisk v Jugoslaviji je trajal dlje kot je bilo prvotno v načrtu. Uradni krogi so zelo molčeči. Vendar ni nobena skrivnost, da je ameriška vlada zelo zainteresirana za stališče nevezanih držav. Baje je Tito razodel Harrimanu načrt o posredovanju teh držav za rešitev vietnamskega spora, o katerem se je razgovarjal z indijskim predsednikom šastrijem, ki je bil pri njem na obisku. Zgodovinar Henry Daniel Rops umrl V torek, 27. julija je nenadno umrl francoski zgodovinar Henry Daniel-Rops, star 64 let. Pred desetimi leti je postal član francoske akademije znanosti in umetnosti. Daniel-Rops je bil vedno prepričan katoličan in je le v krščanstvu videl moč, ki plemeniti človeštvo. Zato je postal zgodovinar krščanstva in Cerkve. Krasen je njegov popis Jezusovega življenja. Med vojno je napisal zgodovino judovskega ljudstva, a so nacisti knjigo takoj zaplenili in uničili. V brzojavki, ki jo je sveti oče poslal pokojnikovi vdovi, pravi med drugim: Njegova zgodovinska dela bodo trajen dokaz njegovega znanja, nadarjenosti in ljubezni do Cerkve, kateri je tako zvesto služil. KOMU KORISTI ? Hrup, ki ga je povzročila zadeva z vstopom Dušana Hreščaka v občinski odbor v Trstu, se še ni polegel. Sicer ne bomo rekli, da je ta hrušč za nič, kajti dejstvo, da v tržaški občinski odbor lahko pride socialist, ki je osebno slovensko narodno zaveden, znači prelomnico v zgodovini tržaške občine, ki so jo zadnjih sto in več let nacionalistični iredentovci z zakonitimi in drugimi sredstvi zagrizeno branili proti vsakemu narodnemu in političnemu oku-ženju. Iz te stoletne posesti so napravili nekakšno božanstvo, mit, ki še do danes ni izhlapel, čeprav je veter modernega časa odpihnil celo vrsto drugih mitov, še danes se daje Velikemu trgu v Trstu nekak svetosten značaj, ki ga ne sme skruniti nobena drugojezična beseda. Da se ob Hreščakovem primeru razburjajo desničarji stare, a trdožive miselnosti, je razumljivo, ker po ožini svojih pogledov še tičijo globoko v času med obema vojnama in jim politični potresi zadnjih petdesetih let niso nič povedali. Umljivo pa ni, da se katoliška Vita Nuova v Trstu zaganja v Krščansko demokracijo, v stranko torej, ki edina v Italiji še temelji na načelih krščanske etike. Vita Nuova obsoja v zadnji številki sedanje vodstvo tržaške Krščanske demokracije, češ da je Hreščakov! zadevi napravilo napako, ter ga poziva, naj odstopi. Vodstvo KD pa naj prevzamejo druge osebe. Ne potegujemo se za Hreščaka, ki do-zdaj še ni našel prilike, da bi obsodil goriške italijanske socialiste slovenskega jezika, kot sta VValtritsch in Sanzin, ki strupeno nasprotujeta vstopu SDZ v go-riški občinski odbor, čeprav je svetovavec Slovenske skupnosti v Trstu lojalno glasoval zanj. Tudi nimamo namena braniti tržaško vodstvo KD; to sta precej prepričevalno opravila župan dr. Francil in pokrajinski tajnik dr. Botteri. Vprašujemo se samo, ali je Rim, kjer je na vladi levi center, to je koalicija KD, socialnih demokratov in socialistov, res tako daleč, da v Trstu tega nihče ne ve. Za levi center res nismo kdo ve kako navdušeni, a če je potreben za celotno državo, bo že prav, če je. Levi center so sedaj sestavili tudi na tržaški občini, to se pravi; kakor so v rimski vladi socialistični ministri, tako so prišli sedaj v tržaški občinski odbor socialistični odborniki. Italijanska socialistična stranka je poslala v odbor kot svojega zastopnika Dušana Hreščaka. Sodimo, da KD ni mogla reči: »Tega ne maramo, pošljite drugega, ker pač nobena stranka ne more določati zastopnikov drugih strank. Čudno se nam pa zdi, da se zaradi dejanja, ki ga je recimo zagrešila socialistična stranka, ne napada ta stranka, temveč KD. še bolj čudno je, če Krščansko demokracijo ošteva katoliški list. Vriva se nam vprašanje: Komu to koristi? Ali ne morda samo desnim — ako ne celo tudi levim — skrajnežem, ki bi iz krize KD potegnili največ dobička? Ali pa člankar žaluje po časih, ko je v ob- Zasedanje deželnega in pokrajinskega sveta je končano Končano je zasedanje deželnega sveta, ki se bo znova sešel sredi septembra. Za nas je bila važna razprava o ponovnem proučevanju zakonskega osnutka za deželno programiranje, ki ga je bila rimska vlada zavrnila. Med zavrnjenimi točkami je tudi člen, ki pravi: »V primerih, ko se 'bodo obravnavala vprašanja, ki se tičejo slovenske skupnosti, bo povabljena na sejo posvetovalnega odbora oseba, ki je strokovnjak na specifičnem področju.« Ta člen je bil sprejet v prvotni osnutek na zahtevo svetovavca Slovenske skupnosti dr. Jožeta Škerka. Med novo razpravo je dr. Škerk pohvalil deželno vlado, ki je njegov osnutek sprejela, odločno pa je obžaloval, ker ga je rimska vlada zavrnila. V daljšem načelnem govoru je ob tej priložnosti zahteval, da je treba že enkrat urediti položaj slovenske manjšine. Slovenci nočemo neprestano protestirati, je rekel dr. Škerk, marveč želimo sodelovati pri javni upravi. Pri tem pa ne more vladati razmerje, ki ga ima gospodar do svojega služabnika. Dr. Škerk je protestiral, ker osrednja vlada zavrača vse, kar sklene dežela glede Slovencev, češ da deželna uprava ni pristojna za urejanje zadev manjšine. Toda nastal je žalosten položaj, da tudi rimska vlada ne pozna naše manjšine in ne naredi nič zanjo, odnosno jo pozna le takrat, ko razveljavi kakšen deželni zakon, ki je slovenski manjšini v korist. Čas je, da vlada preneha s to prakso, da prizna vse, kar nam gre po deželnem statutu in da ne tesni deželne uprave. Poleg tega bi bila dolžnost vlade, da sama kaj naredi za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Dr. Škerk je zahteval, naj vlada poskrbi za uveljavitev Spomenice k londonskemu sporazumu ter izvaja določila mirovne pogodbe. Fotografska razstava o koncilu Tiskovni urad II. vatikanskega koncila pripravlja fotografsko razstavo o koncilu. V cerkvi sv. Lorenzina bo razstavljenih 200 najboljših slik. Pet najboljših slik, ki jih bo odbrala posebna komisija, bo tudi nagrajenih. Razstava bo od 8. do 20 novembra. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Spominska proslava v Mendozi Mendoza je mesto v Argentini, 1063 km oč od Buenos Airesa, že ob vznožju močnih Andov in v bližini čilske meje. Je idišče vinske industrije ter izhodišče za dski turizem. Prebivavcev ima že 100.000 je eno najbolj čistih in simpatičnih gentinskih mest. M Mendozi živi tudi večja skupina Slo-ncev, ki so tja prišli že -1. 1948 in 1949. izredno delavni, strnjeni in strumno vezani. Pri tem si je nabral nevenljivih slug pok. gimnazijski ravnatelj prof. irko Bajuk. Ce je slovenska skupnost v sndozi ena najboljših v izseljenstvu, je brez dvoma tudi sad naporov pokojnega of. Bajuka. Njegovo dediščino je prevzel isti njegov sin prof. Božo Bajuk, ki daljuje delo svojega očeta in skrbi, da mdoški Slovenci, zlasti mladi rod, kul-rno in prosvetno naprej razvijajo svoje e za ohranitev slovenskega življa na tu-i tleh, istočasno pa se naravnim potom ez pretresov vključujejo v deželo, ki jih sprejela. V nedeljo, 11. julija so ti Slovenci pri-dili spominsko slovesnost ob 20-letnici ■kola 12.000 protikomunističnih borcev in Ihoda v tujino. Najprej je bila koncelebrirana sv. maša baziliki sv. Frančiška, ki so jo opravili endoški nadškof msgr. Alfonz Marija iteler ter slovenska duhovnika gg. Jože om in Ivan Tomažič. Cerkev je bila res ibito polna tako Slovencev kot domači->v, saj je mendoški radio že dva dni činski hiši na Velikem trgu vedril in oblačil solzavi Bartoli, ki Slovencev, ne belih ne rdečih, ni mogel videti s koncem očesa? S sedanjih vodstvom KD v Trstu Slovenci nismo zadovoljni; lahko bi mu očitali marsikaj. Eno pa mu moramo priznati, namreč to, da je v smislu zahtev modernega časa vrglo med staro šaro protislovensko mistiko in da skuša začeti realno politiko mirnega sožitja po načelih ustave in krščanstva ter noče politike kakega mrtvaškega ravnotežja. jn Politični položaj v južnem Sudanu, kjer strahuje 4 milijone črncev neznatna manjšina 20 tisoč Arabcev, postaja iz dneva v dan bolj kritičen. Misijonska obveščevalna agencija SIMC iz Verone poroča v svoji 17. številki od 26. julija o težkem položaju črnskega prebivavstva in misijonarjev, ki so med njimi. Dne 8. julija je v neki represaliji v Džubi izgubilo življenje 1500 civilistov. Arabski vojaki so obkolili naselje, zažgali koče in ko so ljudje v obupu bežali na vse strani, so vse zverinsko pobili. Med pobitimi je bilo 300 žena in 250 otrok. V pokrajini Wau so arabski vojaki udrli v neko hišo, kjer so ravno slavili poroko. Ženin in nevesta ter vsi svatje v številu 72 oseb so morali iz hiše, kjer so vse do zadnjega pobili z motivacijo, da so v hiši skrivali orožje, kar pa se je izkazalo za izmišljeno. Dan po pokolu 1500 civilistov v Džubi je sudanski škof Dud v spremstvu dveh duhovnikov, nesluteč kaj se je prejšnji dan tam zgodilo, hotel priti z avtom v Džubo, da bi tam posvetil nekega novega duhovnika. Med potjo je bil napaden in je le za las ušel smrti. S svojimi sopotniki se je zatekel v goščavo medtem ko so Arabci streljali za njimi. Šele pozno zvečer se jim je posrečilo, da so prispeli v semenišče v Kit. Ko so semeniščniki v Kitu zvedeli o pokolu v Džubi in o nezgodi svojega škofa, so sklenili, da se zatečejo v Ugando. 10. julija je 109 semeniščnikov v spremstvu 3 duhovnikov in 500 beguncev, kateri so se jim pridružili, po osemdnevni naporni hoji prispelo v Koboko v Ugandi. UMOR GENERALNEGA VIKARJA V RUBECKU Med tem pa je prišla v materno hišo misijonarjev kombonijancev v Veroni žalostna vest, da je našel na pragu stolnice v kraju Wau nasilno smrt generalni vikar iz škofije Rubeck p. Arhangel Ali. Podiv- Soča od morjado Triglava prej opozarjal javnost na to spominsko proslavo. Pri sv. maši so bili navzoči tudi predstavniki kopnih in zračnih vojaških sil ter zastopniki hrvaške, slovaške in ukrajinske narodne skupine. G. nadškof je pridigo navezal na besede sv. Petra: »Če bi zaradi pravice tudi kaj trpeli, blagor vam!« Bog ima svoja pota, ki jih samo on razume, in mi bomo svoj cilj dosegli edinole prečiščeni v trpljenju. Zato naj bodo Slovenci veseli, če so mogli trpeti za pravico. Prav zato v .naših srcih ne sme biti mesta za sovraštvo ter nizka čustva maščevalnosti. Moliti je treba za preganjavce, da jih Bog razsvetli ter za slovensko domovino, ki je enajst stoletij izžarevala duhovne vrednote ter sodelovala pri gradnji evropske civilizacije, sedaj pa ječi v trpljenju in čaka dokončnega odrešenja. Po sv. maši je ob spomeniku argentinskega osvoboditelja generala San Martina spregovoril še v španskem jeziku ing. Marko Bajuk ter navzočim predočil slovenski Katvn — množični pomor vrnjenih protikomunističnih borcev, istočasno pa zaželel argentinskemu ljudstvu, naj bi nikdar ne postalo plen tujih ideologij, temveč vedno živelo v taki svobodi, ki ima svoj temelj v krščanskih človečanskih načelih. Vso slovesnost v cerkvi ter pred spomenikom je tudi filmala mendoška televizijska postaja, argentinska godba je pa v počastitev slovenskih padlih borcev za svobodo domovine doživeto zaigrala »Naprej, zastava slave!« (Ob zadnji številki revije ,,lniz:ativa Isontina") Izšla je 23. številka revije »Iniziativa Isontina«, ki jo že sedmo leto izdaja Center A. Rizzatti za ekonomsko, socialno in politično proučevanje Goriške. V njej je več zanimivih člankov. Najprej vidimo pregled zadnjih volitev na Goriškem, nato srečamo članek De Simone-ja, ki nam govori o potovanju goriške delegacije v Berlin, ki je po svojem ustroju tako sličen Gorici, saj je tudi to mesto razdeljeno na dva dela. Za tem člankom pripoveduje drug pisec o ladjedelnici v Tržiču, o kateri se zelo pohvalno izraža. Spet v drugem članku beremo o prijateljskem obisku goričkega župana dr. Galla-rottija skupno z goričko folklorno skupino v mestu Venlo na Holandskem, M. Grabar pa govori o prijateljskem srečanju med furlanskim mestom Palmanovo in drugim ravno tako holandskim mestom Coevor-den. Poleg omenjenih sta še dva krajša članka, od katerih je eden posvečen slikarstvu, drugi pa slovstvu. Največji po obsegu pa je članek, ki govori o reki Soči, katero pisec Celso Macor spremlja na njeni 135 km dolgi poti od Triglava pa do morja. Avtor predvsem govori o čudovitih naravnih lepotah njenih dolin, katere je tako lepo opisal že gori-ški rojak dr. Kugy, ki je vedno trdil, da je Soča najlepša evropska reka. To pa tudi drži, saj te »bistre hčere planin« —, kot jo je imenoval že naš Gregorčič — v njeni modrini ne prekaša nobena druga reka. Pisec nas nato ob Soči povede skozi slikovito trentarsko dolino in še naprej mimo Bovca in Žage. Mimogrede pogleda v hiše in vasi ob njenih bregovih in nam pripoveduje o delu in življenju ljudi, ki tam živijo. Tako nas avtor pripelje do Kobarida in še naprej do Tolmina, Svete Lucije, Kanala in Solkana in nato čez mejo mimo Gorice in potem dalje proti morju. Avtor v tem svojem orisu zlasti poudarja, da je sedaj Soča po tolikih nemirih in bojih, ki jih je videla ob svojih bregovih, končno le postala reka miru, ki druži dva sosedna naroda in si želi njunega napredka in medsebojnega razumevanja. Le škoda, da pisec jasneje ne pove, da ob velikem delu te reke živijo Slovenci, ki so se vedno trudili, da bi ohranili neodvisnost svoje zemlje. Članek je opremljen z lepimi beločrnimi fotografijami, ki dobro prikazujejo to našo reko in življenje ob njej. Ko tako gledamo pred seboj ta naš lepi planinski raj, si lahko vsi želimo samo eno: »Bog daj, da bi se ob Soči res naselil trajen mir!« M. P. jana arabska soldateska je s strojnico streljala nanj, ko je bil v mirnem pogovoru Z dvema študentoma. P. Ali je bil eden najstarejših duhovnikov domačega, t.j. zamorskega plemena, saj je postal duhovnik že l. 1946. Potem, ko je uspešno deloval na raznih misijonskih postajah v Južnem Sudanu, so ga predstojniki poslali v Belgijo, da se spo-polni v svojem znanju. Ta odločitev se je izkazala za naravnost providencialno, saj je po izgonu vseh evropskih misijonarjev, 197 po številu, v januarju 1964 ostal kot domačin eden od 21 duhovnikov, ki so ostali na položaju. Miru pa tudi kot domačin ali prav zato, ker je bil domačin, ni mogel uživati. Arabski vlastodržci, ki bi radi sudanske črnce, 4 milijone po številu, nasilno spremenili v Arabce in moha-medance, so p. Alija hitro obsodili politične delavnosti in ga držali poldrug mesec zaprtega. Potem, ko mu niso mogli ničesar dokazati, so ga spustili na svobodo, kar je njegov ugled še bolj povečalo. Strojnica je pretrgala njegovo življenje, za njim pa žaluje kot za svojim očetom ves Južni Sudan, tako krščanski kot poganski. JUNAŠTVO MISIJONARJA SILVESTRA Mladi sudanski misijonar Silvester je bil dan po pokolu v Džubi, ko so se represalije še nadaljevale, rahlo ranjen. Vendar ga to ni ustavilo, da ne bi popoldne istega dne, ko so pobesneli vojaki hoteli razrušiti cerkev, ne prišel na ulico in se postavil pred žrelo topa, ki je že bil naperjen proti cerkvi, da jo uniči. To junaško dejanje je zmedlo vojake, da so svojo namero opustili in odšli. Cerkev je bila rešena. V UGANDI SE PA MEDTEM KRŠČANSTVO RAZCVETA Kri mučencev je seme novih kristjanov. V severni Ugandi je dne 20. junija nad 15.000 ugandskih kristjanov prisostvovalo posvetitvi nove cerkve v Nypeji. Misijonska postaja Nypeja se nahaja v škofiji Arua ob zapadnem Nilu in šteje 29.000 prebivavcev, od katerih je 27.000 katoličanov. Med njimi deluje šest italijanskih misijonarjev kombonijancev. Novoposvečena cerkev je ena najlepših in največjih v Ugandi. Načrt zanjo je izdelal misijonar Lino Zucco iz Vicence. V preteklem maju so v Eriji posvetili še eno cerkev, posvečeno ugandskim mučencem. Nova cerkev, ki bo postala svetišče mučencev iz vsega ondotnega področja, so sezidali na misijonski postojanki gobavce\’ v Eriji in je posvetitvi prisostvovalo 350 gobavcev. Škof msgr. Tarantino je ob tej priliki povabil gobavce, naj po Zgledu mučencev tudi oni darujejo svoje muke in trpljenje Bogu za procvit krščanstva v Afriki. Pri gradnji cerkve so vneto pomagali tudi gobavci, zato so sedaj na svojo cerkev zelo ponosni. RAZNO Strahotna številka: 167 misijonarjev ubitih Odkar se je zvedelo za pokolj 31 misijonarjev v kraju Buta ter se je odkrilo, da so bili lani tudi v naselju Banalia ubiti 4 misijonarji, je celotno število misijonskih žrtev v Kongu narastlo na 167 oseb. Od teh je bilo 160 tujcev (100 duhovnikov, 24 misijonskih bratov, 36 misijonark), ki so pripadali 18 različnim kongregacijam. Domačini so relativno prišli dobro skozi strahote divjanja upornikov, življenje je zgubilo 6 duhovnikov in ena redovnica. Nabirka za Južni Vietnam Kolnski nadškof kardinal Frings je za nedeljo 25. julija ukazal nabirko v svoji škofiji za potrebe katoličanov v Južnem Vietnamu. Za nabrani denar so nakupili živila, obleko in zdravila ter jih poslali v to tako preizkušeno deželo. Velikodušnost švicarskih katoličanov Objavljeno je bilo, da je postna nabirka švicarskih katoličanov letos presegla šest in pol milijona frankov, to je nad eno milijardo lir. Znesek presega za pol milijona frankov vsoto nabrano lansko leto. V štirih letih zbiranja prispevkov v postnem času so katoličani v Švici darovali nad 22 milijonov frankov, to je nad tri milijarde dir za borbo proti lakoti in revščini na svetu. Duhovne vaje za dekleta bodo v Gorici od nedelje, 22. avgusta zvečer do četrtka, 26. avgusta zjutraj. Vršile se bodo v samostanu pri uršulinkah. Vpisovanje sprejema stolni vikar dr. Kazimir Humar, Corte S. Ilario 7 (pred stolnico). Radio Trst A Spored od 8. do 14. avgusta 1965 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9$ Prenos sv. maše iz župne cerkve v Roja' nu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ko& strica Toma«. Peti in zadnji del. — 12$ Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 Malenkostna zadeva«. Dramatizirana zgodba. 17.30 Popoldanski ples. — 21.00 Raffaello # Banfield: »Ljubezensko pismo Lorda BS' rona«, opera v enem dejanju. Ponedeljek: 11.45 Italijanski akvarel. 12.15 Iz slovenske folklore: Lelja Rehat »Po Dunajski cesti furati je fajn«. — 18$ Ne vse, toda o vsem - radijska poljudni enciklopedija. — 18.50 Slovenski solisti. H 19.15 Kulturni zakladi naše dežele: Gioj vanni Comelli: (6) »Videmska mestni knjižnica«. —■ 21.00 Richard Wagner: »Več ni mornar««, opera v treh dejanjih. Torek: 11.45 Veseli motivi. — 12.15 N# vrt - pripravila Bogdana Černigoj. — 183 Antonio Illersberg: Partita v antičnem slo gu. — 19.15 Današnje otroške igre, razve drila in zabave naših otrok. — 21.30 Bu' moreske preteklega stoletja: Giovanni Ral berti: »Mačja ljubezen. — 22.00 Slavni $ vajavci: Organist Albert Schweitzer. Sreda: 11.45 Ansambla Franco Cerri Van Wood. — 12.00 Alessandro Manzori' Zaročenca: (10) »Neimenovanec«. Izvaja)1 dijaki slovenskih višjih srednjih šol ( Trstu. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - P' dijska poljudna enciklopedija. — 19.15 D11' hovna dediščina papeža Janeza XXIII" (6) Angel Kosmač: »Vizija o velikem cilj11 zedinjenje vseh kristjanov«. — 21.00 SW fonični koncert orkestra italijanske radi1 televizije iz Milana. V odmoru (približ® ob 21.25) Problemi sodobnega filma: Seri) Vesel: »Aktualnost znanstvenega fantasti1 nega filma«. Četrtek: 11.45 Italijanski pevci in ansas* bli. — 12.15 Spoznavajmo Italijo: Brui1' Nice: (6) »Razmestitev prebivavstva«. 18.30 Giovanni Battista Pergolesi: »Livieh| in Tracollo«, dva glasbena prizora. — 193 Zlata žlica. Pripravlja Tone Penko. — 20$ S pesmijo na planine. — 21.00 »Onstri5 gora«, radijska drama. — 22.10 OrkesR' Arturo Mantovani. — 22.30 Plesni ritn* Petek: 11.45 Revija solistov. — 12.15 II T ven. Mer cev, ladi noti 01 Prip te t sna slav ie 1 Usoi fen; Ni brat bil n zase Poki izbi: čilo, naše Oist: fazi Piba Poni korr Ni •etn: še p nem ista Hog • z; V Ms ski tednik, pripravila Jadviga Komac. 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska ljudna enciklopedija. — 18.30 Richaf Strauss: Junakovo življenje, simfonična P* snitev. — 19.15 Od Julijcev do Jadran1' pravljice, pripovedke in legende. — 20$ Gospodarstvo in delo. — 21.00 Konce(l operne glasbe. — 22.00 Zgodovina evropsl ustav: Carlo Ghisalberti: (3) »Pred P1 Stankom modernih ustav«. Sobota: 11.45 Pihalne godbe. — 12-^ j Največ, najviše, najdlje - mozaik prv^j stev in rekordov. — 13.30 Glasbeno p°' vanje po Evropi. — 15.00 »Volan«. Oddal za avtomobiliste. — 16.00 Zgodbe prve s'1 tovne vojne: Prežihov Voranc: »Sod#* ruma«. — 17.00 Pevski zbori Furlani? Julijske krajine: Zbor »Montasio« iz Trs1* — 18.30 Jugoslovanski avtorji v izvedb italijanskih orkestrov. — 19.15 Poletna s1* Čanja. — 20.45 Moški vokalni kvartet, ga vodi Ubald Vrabec. — 21.00 Alessand1* Manzoni: Zaročenca: <11) »Lucijo ugtf jo«. Izvajajo dijaki slovenskih višjih sr^ njih šol v Trstu. Razpis natečaja Republiški sekretariat za prosveto 1 kulturo SR Slovenije razpisuje na podl^ jugoslovansko-italijanskega sporazuma kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964 . kasnejših dodatnih sporazumov, nat®^ za podelitev štirih štipendij za študij izpopolnitev slovenskega jezika in lit°,f ture pri univerzi v Ljubljani za akadem*? ■leto 1965/66. Vsaka od navedenih štipendij zna' skupno 720.000 din za celotno akadem^ leto. Te štipendije se lahko podaljšajo za eno akademsko leto. Namenjene so P15 pravi in specializaciji učiteljev osnovnih srednjih šol s slovenskih učnim jezik[ na področju pod italijansko upravo tet stih oseb, ki želijo poučevati na navede$ šolah. Prošnje za dodelitev zgoraj navede*1^ štipendij lahko vložijo pripadniki slo'11 ske narodnostne skupine, ki imajo dipl01 srednje šole ali višjo diplomo. PrcB3 lahko vložijo tudi tisti, ki so že eno a e’ demsko leto dobivali štipendijo in j'10 za dokončanje študija potrebno še letno bivanje v Ljubljani. Ti pr0* ^ morajo priložiti podatke o dosedan? študiju. Nekolkovane prošnje, s kratkim živ € njepisom prosilca in ustreznimi p zlasti o dokončanem študiju in o te0 bitni dosedanji službi, naj prosilci v ^ pri šolskem skrbništvu avgusta 1.1. Trstu do 'iti, ferc *ian ••ak •orn *s: Ma •e t it stal; Z H •led hiir Slov •iju %b fe j 'bo 'i p; te biiiiin Ho »A 'Os V •V; »T s 'Val lfjt “B "tuš va to hiv hc ‘K beg Pi iat Rešitev v zadnjem trenutku Mimo Zidu sramote... 2 To poročilo je napisal v angleščini slo-venski domobranec za Angleža, ki je nameraval izdati knjigo o vrnitvi domobrancev, da bi dal Slovencem vsaj nekoliko ladoščenja. En izvod tega spisa je pri notarju v Angliji. UVODNA PRIPOMBA Ob koncu vojske se je vršila med nami ® komunisti tekma, na katero smo se Pripravljali zadnja leta vojske. Od izida te tekme je bila po našem mnenju odvisna usoda Slovenije in mogoče vse Jugo-dni s'av^e- Seveda nismo vedeli, vsaj kar nas . ^jie bilo politično neizkušenih, da je bila Gio1 Us°da Slovenije in Jugoslavije že odlo-stn* ^na za ze^eno mizo v političnih dogovorih. Neposreden namen slovenskih domobrancev in četnikov ob koncu vojske je naslednji: držati Slovenijo krepko v v lokah, dokler bi je zavezniške čete me *&sedle in s tem preprečile komunistični Pokolj ter dale narodu možnost svobodne **bire vlade. Če bi se nam to ne posrečilo, bi se umaknili k zaveznikom, da z *>ašo prisotnostjo pričamo o protikomunističnem duhu večine naših narodov, da razkrinkamo kriminalni obraz Titovega Sbanja in da ob dani priliki kot elitne čete P°niagamo zahodu v bodoči borbi proti komunizmu. Neposreden namen komunistov je bil le®u točno nasproten: zasesti Slovenijo pred prihodom zaveznikov, — a v skrajšal primeru zasesti vsaj meje, kar bi Stavilo zavezniško napredovanje in onemogočilo domobrancem in četnikom umik 5 zaveznikom. r„. V luči teh ciljev je treba razlagati stra-tjj leŠka gibanja obeh taborov zadnje dni v°jske. UMIK Spomladi 1. 1945 je bilo vse slovensko 02emlje skoraj popolnoma v naših rokah (Štajerske ne računam; tu ni bilo domobrancev, a četnikov in komunistov le ma-*°). le bolj ali manj razpršeni oddelki komunistov so tavali po gozdovih. Komu-^stične sile so se po večini vrnile na hrvaško in v Belo Krajino. Vzdolž stare "alijansko-jugoslovanske meje so poleg 'femobrancev čakali na zaveznike tudi šte-p* 'Jni srbski četniki in dobrovoljci, ki so ial* «i pripravljeni udariti v hrbet nemškim a P* ^tam, če bi to omogočilo hitrejše prodiranje zaveznikov na naše ozemlje. Škoda, ‘k ni bila resnična vest, ki se je večkrat ^nesla po Sloveniji, da so se zavezniki brcali v Trstu. Vendar komunisti niso spali. V začetku 'Prila 1945. leta so skušali iz Hrvaške 'rodreti preko Bele Krajine v dolino Kr-e in od tam v Ljubljano. Ker so bili na pH Novo mesto - Toplice - Kočevje od-^i, so skušali doseči svoj namen s prodom preko Prezida - Cerknica - Ljub-^ana. Ker so bili zadržani na črti Lož-^kek, so s krilom svoje armade proti °ncu aprila udarili na Primorsko. Tu so ** slabše organizirani domobranci s težavo ^aknili k zaveznikom. Na ta način nam bila pot in možnost stika z zavezniki italijanske strani onemogočena. Preorala je še avstrijska meja. 2 vojaškimi operacijami se je strinjalo lcH delovanje naših političnih voditeljev. ^edtem ko smo mi še držali glavne komunistične sile lx)lj ali manj na mejah ‘Ovenije, je bila 3. maja v Ljubljani, ^JUb prisotnosti nemških čet proglašena '''obodna Slovenija kot država Federativ-116 kraljevine Jugoslavije. Poslane so bile ^ojavke zahodnim voditeljem, domobran-* Pa proglašeni za narodno redno vojsko. 1 fem dejanjem so naši voditelji juridično > if 0 a ‘A i? t^ai ij tel* ns*1’ .n* Tl 5^ i o ) P1 ih ik^ er len*1 len'1 ov^ lo**f oŠC.i' $ m i' d1" os* nje' avi* d/ osvobodili Slovenijo nemške okupacije pet dni pred koncem vojske in predno so to storili komunisti, — a dejansko smo bili mi in četniki vojaška sila, ki je držala Slovenijo v rokah. V kolikor vem, so bili takoj poslani predstavniki v Avstrijo, da dobe stik z zavezniki. Pozneje sem zvedel od poštene in resne osebe, da se je sam škof dr. Gregorij Rožman samo zato odpeljal iz Ljubljane, da bi naprosil zaveznike za zasedbo Slovenije, — a se potem ni mogel več vrniti. Tu bi me lahko kdo vprašal: proglasitev Svobodne Slovenije kljub prisotnosti nemških čet bi morala izzvati borbe med Nemci in domobranci. Zakaj do tega ni prišlo? iNemci so dobro vedeli, da smo mi naj-zavednejši narodni element in so se nas bali, vendar bi bil v tistem trenutku medsebojen spopad nesmiselen. Nemci so vzeli na znanje plapolanje naših narodnih zastav v Ljubljani in sploh po Sloveniji, a mi smo ravnali po starem načelu: odpri premaganemu in umikajočemu se sovražniku vsa vrata, sicer bi po nepotrebnem pomnožili žrtve na obeh straneh. Razen tega, zakaj uničevati, naše sile proti umikajočemu se sovražniku, medtem ko so nam potrebne proti komunistom? In končno so Nemci, z namenom da ščitijo hrbet pri umiku, zadrževali komunistično napredovanje in tako pripomogli našim načrtom, čeprav nehote. Po 3. maju je komunistični pritisk nara-stel in domobranci iz Notranjske in Dolenjske so se začeli umikati proti Ljubljani. Tako je naš bataljon majorja Vuka Rupnika in nekaj drugih čet po padcu Rakeka dne 4. maja (menim, da je datum točen) zapustil Cerknico, v noči od 4. do 5. še branil položaje nad Borovnico, 5. prekoračil Ljubljanico in se utrdil v Podpeči preko glavne ceste iz Vrhnike v Ljubljano. Govorilo se je, da bomo verjetno branili Ljubljano do prihoda zaveznikov. Čakali smo napada, a s te strani ni bilo ničesar, le južno od Ljubljane so se slišale borbe. Dne 7. maja sem imel priliko na hitro skočiti v Ljubljano z namenom, da obvestim znance o dogodkih. Nisem jih našel. Že 5. maja so vsi odšli v smeri proti Koroški kot tisoči drugih z upanjem, da se bodo v nekaj dneh vrnili domov. Tudi domobranci, to je administrativni uradi in odseki, so se umikali; govorilo se je, da je vlak z domobranskimi ranjenci padel pri Jesenicah v komunistično zasedo in da so vse postrelili, kar se je kasneje izkazalo za resnično. (Se nadaljuje) Berlin, junij 1965 Mesto ob Sprei ni danes več nemška prestolnica, tudi ne daje tega vtisa. Ko govorimo o Berlinu, si pač navadno mislimo kar zahodni Berlin, in to po pravici. Saj edino ta daje s svojim življenjskim ritmom in obnovljenim licem videz modernega velemesta, čeprav osamljenega v sklopu čisto nasprotne stvarnosti. Tu pa mislim raje poudariti drugo plat, ki izvira iz »socialistične realnosti, in da. obiskovavcu še posebno v oči za primerjavo dveh delov nekdaj mogočnega mesta. * * * POTSDAMER PLATZ. — Mimo dveh pol- podrtih in zapuščenih stavb, verjetno še nedotaknjenih izza zadnje svetovne vojne, se v družbi dveh sorojakov pomikam proti zidani meji med obema deloma Berlina, dvema svetovoma, na Potsdamer Platz, nekdaj živahnemu centru nemške prestolnice. Pred nami se takoj odpre pogled na svetlosiv zid, ne več kot meter in pol visok, ki se vije .v dolgem pasu mimo sedaj skoraj samo s travo poraščenega prostora. Le kakih petdeset metrov naprej, Že v vzhodnem Berlinu, stoji več velikih a razrušenih palač, med katerimi se vije prostrana, a prazna avenija. Še tramvaji, ki vozijo tam, so čudno prazni... Stopimo na leseni podstavek, ki je namenjen obi-skovavcem zidu. V višini zidu lahko za hip lepše opazujemo drugo stran: tik za zidom teče žica, zatem je nekaj metrov praznega prostora in zopet močna žična ograda! Na pustih travnatih tleh stoje v dalji visoki leseni stražni stolpi, ki tako močno spominjajo na one iz nekdanjih nacističnih taborišč smrti!... Zato se raje umaknemo mrtvilu in gremo dalje nasproti Brandenburškim vratom. Na istem trgu pa na današnji dan, 17. junija pred dvanajstimi leti ni bilo tako mirno: 17. junija 1953 so vstali delavci in študentje Vzhodne Nemčije, da bi se uprli tiranskemu režimu, a zaman. BRANDENBURGER TOR. — S podzemsko železnico se odpeljem proti postaji Friedrichstrassebanhof, edini postaji za »metro« v vzhodnem Berlinu. Peljemo se mimo mrtvih postaj, zunaj v poltemi vidimo le s strojnicami oborožene »vopose«, in drdramo dalje. Vlak se ustavi, izstopimo. Treba je nekoliko iskati pravilnega izhoda, kajti tu imamo dve vrsti izhodov: za zahodnonemške državljane in za tujce. Po kratkem čakanju za obmejne formalnosti se nato mimo podam prvič za železno zaveso. Vreme je vlažno, lahno deževno in sko- i ACHTUNG erlovsen jetit BERLIN BV ESTlL A raj hladno. Sicer je že sedma ura zvečer in relativno malo ljudi po cestah. Napotim se nekoliko proti mestu, s čudnim občutkom, da se kretam po pankowskih ulicah oz. po prestolnici »nemške demokratične republike«. Stopam mimo brezpomembnih Zgradb nove dobe, zavijem mimo enoličnega inštituta za poljsko kulturo in čeho-slovaškega turističnega urada ter iščem znano »Vnter den Linden«. Priznati moram, da so miličniki zelo prijazni in radi postrežejo tujcem s pojasnili. Po nekaj minutah sem že na tej staroslavni berlinski ulici iz cesarsko vilhelmske dobe. Štiri vrste lipovih drevoredov obsega široka arterija, ob straneh so same nove zgradbe, kot kitajsko trgovinsko poslanstvo, ambasada ZSSR, še dalje ministrski svet in razna ministrstva. Čisto na koncu pa kraljuje lepi »Bran-denburger Tor« - Brandenburška vrata, simbol Berlina, kot za Pariz Eifilov stolp ali za London Westminster. Ta slovesni slavolok s konjsko štirivprego na vrhu se nahaja ves še v vzhodnem Berlinu, tik za njim pa se vleče spet mračni zid. Od tega dalje pa se vije na zahodnem delu avenija 17. junija. Grem skoraj do deset metrov pred »vrata« in opazujem enakomerno plapolanje rdečih zastav, po drugi strani pa čudno praznoto okoli sebe. Po vsej široki ulici sem srečal le policista 'z velikim psom in morda šest ljudi, ki so vzbujali videz turistov iz socialističnega tabora! Po kratkem postanku sem se pod hladnimi kapljami vrnil nazaj, zopet sam v tem res nenavadnem osrčju velemesta! Pogledam še na Marx-Engels Platz, kjer kraljujejo same nove stavbe vladnih organov in parlamenta. Ob strani je velikanska zidana tribuna za ljudsko oblast ob uradnih svečanostih. Kar je pravzaprav zgodovinsko lepega so Opera, malo niže stara stolnica, »Museum des Deutsche Ge-schichte«, državna biblioteka in Humboldtova univerza: to so vse še stare palače polpretekle dobe, ki kažejo na kulturno vlogo stare pruske in nato nemške prestolnice. Povsod pa vlada sedaj nek čuden mir, ki mi ga je prav jedrnato označil hotelir v zahodnem Berlinu: mir pokopališča! * * * Proti poznemu večeru se zopet vračam na zahod, in čakam v dolgi vrsti Berlinčanov, ki s propustnicami obiskujejo svojce na vzhodu, obmejno kontrolo. Po temeljitih pregledih dokumentov me »vo-pos« končno spustijo na s\>obodo. Sedem v prvi vlak, in v noči odbrzim nad Spreo proti svetlobnemu vrvežu zahodnega Berlina: v naglem tempu tamkajšnjega prometa, sproščenosti prebivavcev in prijaznem okolju, ki ga v noči poživlja blesk mnogobarvnih luči, nabito polnih kavarn in izredno bogatih steklenih sten reklamnih izložb, pozabim na temo druge strani in se prijetno izgubim v mrgoleči množici Kurliirstendamma. Popotnik Zavod sv. Družine v Gorici, ulica don Bosco 66, javlja da se prično lekcije kot priprava na letošnje jesenske izpite v ponedeljek, 9. avgusta. Lekcije se dajejo iz slovenščine, italijanščine, nemščine, latinščine in matematike. Istočasno vabi vse slovenske starše, ki mislijo svoje otroke poslati na šolanje v Gorico, da jih tekom tega meseca vpišejo v omenjeni zavod, kjer bodo skozi vse šolsko leto prejemali pomoč pri pouku, pa istočasno rastli pod skrbnim nadzorstvom v verne in narodno zavedne Slovence. V zavod se sprejemajo dečki do 12. leta, deklice pa v vseh starostih. Hiša sama nudi gojencem in gojenkam krepko in zdravo hrano, mnogo razvedrila, moralno oporo v vseh mladostnih težavah ter jamstvo, da se bodo otroci, ki jih starši temu zavodu zaupajo, vrnili ob koncu šolskega leta moralno neoporečni, v narodnem duhu utrjeni in v verskem prepričanju okrepljeni. Ko v teh dneh naši starši morda zaradi razne propagande, ki se poslužuje celo obiskov po domenah, premišljujejo, v kateri zavod naj svoje otroke vpišejo, naj imajo pred očmi, da je treba dati vedno prednost tistim zavodom, kjer je poskrbljeno ne le za pouk in narodno vzgojo, temveč tudi za versko in moralno. V našem primeru torej: Zavod sv. Družine, ul. don Bosco 66, Gorica ter Alojzi-jevišče (za moško srednješolsko mladino), ul. don Bosco 11, Gorica. Opozarjamo na gospodinjski tečaj, ki ga prireja Zveza dekliških krožkov in bo v Alojzijevišču, ul. don Bosco 11, Gorica od 30. avgusta do 30. septembra. Tečaj bodo vodile slovenske šolske sestre. Prijaviti se je treba ustno ali pismeno do 20. avgusta v Zavodu sv. Družine v Gorici, ul. don Bosco 66 (tel. 23-41). ODBOR ZA POMOČ RAZLAŠČENCEM zaradi naftovoda je na razpolago članom in prizadetim vsak dan od 11. do 12.30 v ulici Machiavelli 22/11. Romanje v Lurd in na Montserrat v Španiji. Potovalna agencija IOT v Gorici, ulica Oberdan, prireja od 23. avgusta do 7. septembra 1.1. potovanje v Francijo in Španijo z obiskom svetovnoznanih in čudodelnih svetišč v Lurdu in na Montser-ratu. Vse potovanje se vrši v avtopulma-nih z nočnimi počitki po hotelih. Cena 59.500 lir. Drugo romanje pa prireja IOT samo v Lurd in sicer v dnevih od 23. do 29. septembra. Tudi to potovanje se vrši v avto-pulmanih z nočnimi počitki v Ventimigli. Cena 30.950 lir z možnostjo plačila v obrokih. DAROVI : BRANDENBURŠKA VRATA Japonski vodič za moralo Japonske oblasti skrbi širjenje zločinov med mladino. Zato poskušajo že več let z raznimi sredstvi, da bi te zločine omejile in ozdravile moralno propadanje. Da bi dosegli ta cilj, so vpeljali v srednjih šolah poseben moralni vodič, v katerem se poudarjajo vrednost in pomen vere, ljubezen do domovine, strpnost, vrednost človeške osebe in umetnosti pri vzgoji posameznikov. Oblasti so dale profesorjem na razpolago razna pomožna sredstva za ta pouk. Za Marijin dom v Rojanu: U. J. 2.000; P. A. 10.000; Giraldi Pina 1.000; Antonija Malič v zahvalo 1.000; petošolci, ko zapuščajo osnovno šolo 5.000; Švagelj 1.000; N. N. 2.000; Ivanka Piščanc 1.000; B. P. 5.000; Kovačič 1.000; M. A. 1.000; Durnik Anamarija 1.000; N. N. 5.000; Venieri Marija 1.000; Oberti Marija za obletnico moževe smrti 10.000; Kastelic Roza 1.000; N. N. 1.000; G. Z. 4.000; N. N. 4.000; Mir-coni Ana 2.000; Otilija Tavčar za obletnico mamine smrti 5.000; Tavčar Ana 1.000; L. M. 1.000; Ferluga Antonija 1.000; N. N. 10.000; Goslar Ana 1.000; Manfreda Jožefa 5.000; ob deseti obletnici smrti Mare Žagar družina 5.000; Amalija Bandelj za obletnico smrti brata Ivana 5.000; Pahor Milka 1.000; St. 30.000; N. N. 3.000 lir. Vsem dobrotnikom iskren Bog plačaj! l!lllll!llllilljllll!llllllllllllHIIIIIII!ll!lllllimilllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllimi!lllllllllll!lllllilllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllll!llimllllllllllllllllllllllHIIII!llllllllllllllhlllll IIIIU!lllllllllllinillllllllllllllllllllllll!llllllllllll!llllllllllllllllll!lllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllll!lllll!llllllllllllllllll!IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlmillllllllllllllllllllllll!lllll!lllll!llllllllllllinilllllllllllllllllllllllll MEJA 30 . “Ali se res več ne spominjaš, da si me rOsii za skrivališče, Nace? Menda od sa- utrujenosti več ne veš, kaj govoriš,« ^Pniku Nacetova odkritosrčnost ni bila "godu. ‘To se pravi, vsak pošten človek se mo-4 skrivati pred Angleži in sem vam zelo lvaležen za skrivališče in še bolj za ve-rJo,« je Nace hitel popravljati svoje ^fodne besede. *Bi še kaj jedel, Nace?« je gospod Simon j^al Naceta odvrniti od misli na zaslišanje in preiskavo. ^oda Nace je vrtal dalje: »Pa so to bili avi Angleži?« je presenetil dušebrižnika ftovim vprašanjem. ‘Kako to misliš?« gospod Simon v za-ni vedel, kaj odgovoriti. Na srečo Pfav tedaj vstopila mežnarica. Z veščim esom je soseda že preje ugotovila, da , e>'je za oba ne bo dovolj. Na lastno ^ udo je šla prosit gostilničarko, naj še Pripravi. Zdaj je prinesla novo jed in mleka povrhu. »To me pa res veseli, gospa mežnarica. Jutri se bom osebno najlepše zahvalil go-spej gostilničarki. Vam se pa že zdaj zahvalim za tako skrbno postrežbo,« se je župnik razveselil sosedine pozornosti. Mežnarici je pohvala očividno dobro dela, vendar se ni dosti zamudila. Proti navadi je hitro odšla, češ da ima v hiši tudi ona obisk. Tako sta bila župnik in Nace brž spet sama. »No, Nace, zdaj se pa spet čisto domačega naredi in še tole pojej, da ne boš hodil lačen spat!« je bil gospod Simon silno prijazen v upanju, da Nace ne bo več spraševal glede orožnikov. Nace si ni dal dvakrat reči: »če boste tudi vi pomagali, pa pospraviva še tole,« je naloži! zase večji del, drugo pa pustil župniku. Vendar to pot Nace ni več jedel s prejšnjo slastjo. Med jedjo je ves čas silil v dušebrižnika: »Veste, sem vas vprašal, ali so to bili pravi Angleži.« »Jaz mislim, Nace, da bi bilo zate veliko boljše, če nocoj ne bi več mislil na to, kar te je tako nepričakovano zadelo. Do- volj si že pretrpel danes. Pozna se ti, da si živčno izčrpan. Vso noč ne boš spal, če boš samo na zasliševanje mislil.« »Veste, jaz imam dober spanec. Ne tako kot nekateri ljudje v taborišču, ki jih vsak šum moti, da ne morejo spati.« »Boga zahvali, da dobro spiš, Nace! Spanec je boljši ko žganec. Jaz tudi včasih ne morem spati. Zlasti, kadar se zvečer o čem neprijetnem pogovarjam. Poznaš kako zdravilo za nespečnost?« »Pravijo, da tri žličke medu zelo pomagajo, da človek dobro spi. Tudi jaz bi ga nekaj s seboj vzel, če bi ga dobil kje tod na okoli. Saj bi ga plačal!« »Čemu ti bo med, če dobro spiš?« je župnik upal, da je Nace že čisto pozabil na Angleže. »Veste, drugim bi z njim zelo ustregel, če ga sam ne bi mogel pojesti. Med tudi kri čisti.« »Imaš slabo kri?« »Seveda. Zaradi slabe hrane smo vsi taboriščniki slabokrvni. Nekateri tudi rečejo, da hrana nima dovolj kalorij ali da smo podhranjeni.« »No, Nace, nocoj se pač ne moreš pritoževati, da bi bil premalo hranjen. Mleko pa pustiva, da boš tudi jutri za zajtrk dobil dovolj kalorij 1« »Ko bi mi sedaj povedali, kar sem vprašal?« »Kaj bi torej rad vedel, Nace? je gospod Simon uvidel, da se tako dolgo ne bo rešil sitnega zasliševalca, dokler mu ne bo na kak način odgovoril. »Kar vem in morem, ti rad povem. Nikar pa ne misli, da boš od mene zvedel kako uradno tajnost!« »Veste, bi rad vedel, ali so bili tisti trije moški pravi Angleži.« »Čemu to sprašuješ? Ali nisi rekel, da so ti bili za petami, ko si pribežal k meni?« »In kje ste se vi angleško naučili?«« »Tam in toliko kot ti. Tu pobere človek eno besedo, tam drugo pa gre za silo.« »To je že res. Prav zato, ker tudi jaz razumem nemško in angleško, se mi zdi, da ste z njimi le nemško govorili.« »Imaš prav, Nace. Nemško smo govorili, ker smo v nemški deželi. Izrecno so zahtevali, da tvoje odgovore prestavim na nemško, ker se s teboj niso mogli sporazu- meti. Zato ti tudi nikoli nisem rekel, da smo angleško govorili. Ne smeš pa pozabiti, da so pravi gospodarji dežele Angleži in da so zato za vse, kar se v deželi zgodi, oni odgovorni in se upravičeno njim pripisuje. Tudi nekateri geštapovci so govorili slovensko, pa zato na splošno niso bili nič manj nevarni kot drugi, če ne še bolj.« »Imate pa tudi prav,« se je Nace zadovoljil z nedoločenim odgovorom. »Kdo pa je bil tisti moški, ki je bil z njima?« »Tisti kmet jima je pa pot kazal. Njega se ti ni treba bati. Tudi o tem, kar je videl in slišal, ne sme govoriti, ker ga veže uradna tajnost. Tudi tebi, Nace, svetujem, da v taborišču ne govoriš o tem, kar se ti je tu pripetilo. Šele ko prideš v Argentino, lahko komu poveš, kaj vse si doživel na Slemenici. Mi obljubiš, da boš molčal?« »Zakaj? Saj vam nihče ni nič hotel!« »Saj veš, kako je, Nace. Vselej pade nekoliko suma na hišo, kjer je preiskava. Ljudje pa tudi radi kaj dodaja. Zato bo za oba najboljše, če bova vsaj sedem let molčala o tej preiskavi.« (se nadaljuje j Po □ RIŠKE NOVICE Pevma V nedeljo, 1. avgusta smo pri nas imeli praznik sv. Ane, naše farne zavetnice. Kljub negotovemu vremenu je slovesnost zelo lepo potekla. Letos smo pri tem našem prazniku imeli izredno čast, da je med nami bil navzoč novomašnik Božo Zuanella, doma iz Matajurja v Beneški Sloveniji. On je tudi daroval ob 9. uri slovesno sv. mašo. Govor je imel msgr. Rudi Klinec. Poudaril je zlasti, naj bo sv. Ana vsem našim družinskim materam in sploh vsem našim staršem zgled, po katerem naj se ravnajo, če hočejo, da bodo njihovi otroci živeli resnično krščansko življenje. Saj je ravno to danes tako zelo potrebno, kajti le tako smemo upati, tako je še dejal govornik, da bodo iz naših družin lahko izšli novi duhovniški poklici, ki so danes tako zelo važni, saj le na ta način bomo ohranili svojo vero in s tem tudi svoj narod. Kot zgled in vzpodbudo na te svoje besede nam je nato govornik predstavil gospoda novomašnika, ki je s tolikim navdušenjem stopil v vinograd Gospodov. Takoj nato je g. novomašnik podelil svoj novomašniški blagoslov. Po končani maši se je razvila procesija z Najsvetejšim po vasi. Udeleženci so bili številni in tudi moški svet je bil prav dobro zastopan. Tako je vse poteklo v najlepšem redu. Zahvaliti se moramo za to predvsem našemu g. župniku, ki je za vse tako lepo poskrbel, pa tudi vsem čč. gospodom in drugim, ki so pripomogli, da je slovesnost lepo potekla. G. novomašniku pa, ki nas je ta dan obiskal, želimo v njegovem vzvišenem poklicu mnogo uspehov in božjega blagoslova! Otvoritev prenovljene »Transalpine« V soboto, 31. avgusta so svečano otvorili nove in prenovljene prostore znanega hotela Transalpina na svetogorski postaji. Otvoritev je izvršil dekan goriških hotelirjev Trobitz, predsednik Zveze trgovcev Bressan pa je podelil hotelirki gospe Klementini Grusovin zlato medaljo za 50-let-nico hotelirske delavnosti. V govoru, ki ga je imel, je orisal nastanek hotela leta 1909 in vse težke čase, skozi katere je šel v dveh vojnah, ki so ga postavile na mejnik dveh držav. Tudi župan Gallarotti je pohvalil delavnost Grusovinove družine in ji čestital. Prenovljeni in nadzidani turistični objekt ima 30 sob s 44 posteljami in odgovarjajočimi kopalnicami ali prhami. Obsežna jedilnica v pritličju lahko sprejme do 200 gostov. Gcspa Klementina se je ganjena zahvalila visokim gostom in jih nato povabila k zakuski. Prvi gostje v hotelu so bili košarkarji Harlema, ki so odigrali tekmo s klubom iz Mehike, naslednji dan pa člani Tamburice, ansambla slovenskih rojakov iz ZDA. Nov doktor agronomije Te dni je z odličnim uspehom doktoriral v Bologni na agronomski fakulteti za doktorja agronomije g. Ivo Jazbar, goriški rojak. Mlademu doktorju, ki je srednješolske študije naredil v Gorici kot gojenec katoliškega vzgojnega zavoda Alojzijevišče, iskreno čestitamo in mu želimo, da bi pridobljeno znanje vse življenje uspešno uporabljal v materialni in duhovni dobrobit slovenskega ljudstva v našem zamejstvu. Umrla je grofica Coronini - Kromberg V visoki starosti 94 let je dne 29. julija umrla na svojem domu v ulici Alviano grofica Marianna Oppersdorff, vdova Coronini Kromberg. Pokojnica, po rodu Flo-rentinka, je živela v našem mestu že od leta 1908. Leta 1918 ji je umrl mož, grof Rudolf. Odlikovala se je po dobrih delih in zglednem življenju. Pogreb z mašo je bil v ponedeljek. Iz stolne cerkve so pokojnico začasno prepeljali na goriško pokopališče, od koder jo bodo, ko pridejo zadevna dovoljenja, prenesli v šempeter-sko pokopališče v Jugoslavijo, kjer ima družina svojo grobnico. Pokojnici naj Bog da zasluženo plačilo, preostalim naše sožalje. Naš svetovavec je hotel tudi vedeti, koliko znaša ves občinski dolg, in ko so mu povedali, da ga je kakih 54 milijonov, ga je zanimalo, kdo da ga bo plačal. Odgovoril je podžupan, da naj ga plača država, in še dodal: Vse občine delajo »puf«, zakaj bi ga ne tudi sovodenjska! Svetovavec gospod Remo Devetak pa se je zanimal za napeljavo telefona na Vrh. Znano je namreč, da že več let Vrhovci zaman čakajo, da bi imeli telefon v svoji vasi. Dejali so mu, da je zadeva v teku, a kaj več niso znali povedati. Želeti je vsekakor, da bi se stvar ne vlekla še kdo ve do kdaj. Podgora Dne 22. t. m. bo preteklo leto, odkar sta se poročila Vogrič Štefan in Levpušček Ljubka. Na god sv. Mohorja, 12. julija, je mlademu paru prisijala velika radost ob rojstvu hčerke, ki je v nedeljo 1. avgusta dobila ime Helena. Veseli botrinji v družinskem krogu se z lepimi voščili pridružujemo številni znanci in prijatelji, posebno izrazito pa še vsi člani in članice našega krožka in pevskega zbora. Tretji skok Nina Orzana v Sočo Sovodnje V petek, dne 30. julija se je prvič sestal novoizvoljeni občinski svet in razpravljal o številnih točkah dnevnega reda. Prisotni so bili tudi trije svetovavci »Slovenske liste«. Najprej je prišla na vrsto obnovitev raznih občinskih komisij in odborov, ki so sedaj tako sestavljeni: volilna komisija za obdobje 1965/67: Vižintin Emil (Sovodnje), Gril Franc (Vrh), Primožič Vid (Gabrije), Hmeljak Mirko, (Sovodnje), Tomšič Salomon (Rupa), Tomšič Anton (Sovodnje), Petejan Ivan (Peč), Devetak Remo (Vrh); komisija za občinske podporne ustanove ECA: Ožbot Leopold (Rupa), Tomšič Peter (Sovodnje), Devetak Ludvik (Vrh), Butkovič Alojz (Peč), Malič Jožef (Peč); komisija za stalne trgovine: Gril Dominik (Vrh), Primožič Vid (Gabrije), Ožbot Danilo (Rupa), Kovic Edvin (Sovodnje); komisija za potujoče trgovine: Marušič Avgust (Rupa), Florenin Franc (Sovodnje), Devetak Renato (Vrh), Kovic Oskar (Peč); komisija za prizive proti občinskim davkom: Kumar Branimir, Černič Virgil, Tomšič Peter, Ožbot Andrej, Malič Josip, Peric Ludvik, Cotič Danilo, Pipan Josip, Tomšič Franc, Devetak Ludvik; komisija za sestavljanje seznamov porotnikov: češčut Jožef (župan), Hmeljak Mirko, Fajt Vilko. Večji del seje so posvetili vprašanju asfaltiranja občinskih cest. Pri tem je naš svetovavec gospod Mirko Hmeljak vprašal, kako je z zadevo asfaltiranja glavne ceste, in župan je odgovoril, da je cesta pokrajinska in da več kot toliko ne more povedati. Judi glede cestne razsvetljave v Sovodnjah ni znal župan odgovoriti več kot to, da je zadeva v teku, a da so neke finančne težave, zaradi, katerih družba SELVEG ne more začeti del. Nini Orzan, ki ima na grbi že lepo število let, je pred tremi leti s svojimi prijatelji v gostilni stavil, da bo skočil s pevmskega mosta v Sočo. To je tudi izvršil že dve leti zaporedoma in sicer točno opoldne dne 1. avgusta. Tudi letos se tej stavi ni hotel odpovedati. Točno opoldne se je prikazal na pevmskem mostu, kjer ga je čakalo na tisoče ljudi, časnikarjev, fotografov in celo televizijskih operaterjev. Vse stranske ulice so bile natrpane z avtomobili, ki so prišli iz mesta in tudi iz drugih krajev. Močan veter, ki je že od jutra pihal, se je pomiril in začelo je deževati. To pa ni motilo Nina Orzana, da ne bi tvegal drznega skoka z visokega mostu v reko. Ko je dosegel vodo in se pogreznil vanjo, je spet kmalu priplaval na vrh in brez vsake tuje pomoči dosegel breg med burnim ploskanjem številnega občinstva. Med prvimi so se odstranili gasilci z gumijastim čolnom in rešilni voz Zelenega križa. Uvideli so, da so nepotrebni. Slovensko Alojzijevišče v Gorici Z 2. avgustom se je pričelo vpisovanje v Alojzijevišče. Starši, ki bi radi poslali kakega fanta v naš zavod, naj se zglase v dopoldanskih urah pri vodstvu (ul. don Bosco 11) ali pa naj se pismeno obrnejo na imenovani naslov. Za vpis je potreben dijakov rojstni-krstni list in priporočilo domačega župnika. Opozarjamo starše, da je Alojzijevišče vzgojni zavod. Ni poskrbljeno samo, da imajo dijaki v zavodu hrano, stanovanje in podporo pri učenju, marveč prejemajo tudi dobro krščansko vzgojo, kar je za fante kakor tudi za starše velikega pomena. Gojenci ne smejo zapuščati zavoda brez dovoljenja predstojnikov. Ob sobotah se s privoljenjem staršev lahko vračajo domov, kjer ostanejo čez nedeljo. Zavod sprejema bližnje dijake kot tudi zunanje gojence. Po šoli pridejo v zavod, pokosijo ter se nato z ostalimi gojenci pripravljajo na šolski pouk prihodnjega dne. Ob sedmih zvečer se pa vračajo domov. Mesečna vzdrževalnina je. še vedno nizka, revnim prosivcem se pa po možnosti še zniža. Prijatelje našega zavoda lepo prosimo, naj nam stoje ob strani s svojimi darovi kot doslej, za dosedanjo pomoč in zvestobo pa se jim iz srca zahvaljujemo. Vodstvo % Velika ctrkvena slovesnost ob priliki Marije Snežnice v Doberdobu RZASKE NOVICE Nedokončani 18. slovenski tabor na Repentabru V nedeljo se je nebo že dopoldne pooblačilo, vendar je bilo mnogo optimistov prepričanih, da ne bo deževalo. In tako se nas je nabralo na Repentabru kar lepo število, eni z dežniki, drugi z dežnimi plašči, nekateri pa tudi brez vsega. A čim bolj se je bližala ura začetka tabora, tem bolj temno je postajalo, vendar ni deževalo. In tako je pričel ob napovedanem času blagoslov v repentaborski cerkvi, novomašnik iz Beneške Slovenije je podelil novomašniški blagoslov. Cerkvica je bila polna, odmevala je Marijina pesem. Še vedno ni deževalo. Prihajali so novi ljudje. Prireditelji so rekli: »Zvestoba za zvestobo!« — če so namreč ljudje prišli kljub tako nestalnemu vremenu, je treba začeti program, čeprav je verjetno, da ga ne bo mogoče dokončati. Proseška godba na pihala je zaigrala pogumno prvo in drugo pesem. Pred mikrofon je stopil g. Drago Štoka in je v imenu Slovenske prosvete pričel tabor ter poudaril njegovo vodilno misel: Osemnaj-stič smo se zamejski Slovenci po vojni zbrali na slovenskem taboru Slovenske prosvete. Letošnji sovpada z 20-letnico osvoboditve in zato se na njem spominjamo tisočev žrtev naših rojakov, ki so padli na nešteto bojiščih in umrli v taboriščih in zasedah — a vsi z vero v lepši, v svobodni čas našega naroda. Ob tej misli in ob spominu na tolike žrtve tudi ni mogel govornik mimo pobesnelih nastopov, ki se pojavljajo te dni na tržaških ulicah proti Slovencem. Z vso gorečnostjo je tabor obsodil te izgrede z velikim odobravanjem govorniku. Spet je zaigrala godba. Nato pa je gdč. učiteljica Mislejeva, ki je povezovala nastope, napovedala nastop folklorne skupine Slov. kulturnega kluba. Mladi pari so zaplesali v slikovitih narodnih nošah in navdušili gledavce. Še je pozdravil tabor repentaborski župan v imenu svoje občine. Polagoma pa je začelo tako deževati, da je bilo treba tabor prekiniti. Vsem je bilo zelo žal. Na tabor so prišli zastopniki koroških Slovencev, bila je večja skupina Goričanov, zlasti Števerjancev, bili so pevci Zveze pevskih zborov, folklorna skupina je imela pripravljenih še vrsto plesov, mladi pesniki bi bili med posameznimi točkami brali iz svoje poezije, godba bi še igrala. Toda vreme ni bilo naklonjeno. Delno so se ljudje umaknili v cerkev, potem k vhodu do bara, ki je prav dobro deloval, nekateri do gostilne v Col, nato pa so se razšli. Prireditelji sporočajo, da bodo tabor ponovili, oziroma v celoti izvedli septembra. Žal nam je za njihov trud in želimo zato, da bi imeli prihodnjič več sreče z vremenom. M. M. Smrtna nesreča v tržaškem pristanišču V petek, 30. julija popoldne se je na delu v pristanišču smrtno ponesrečil Ferdinand Tavčar. Pri nakladanju lesa na železniški voz je omahnil in tako nesrečno padel z voza, da je že med prevozom v bolnišnico umrl. Star je bil 59 let. Njegova tragična smrt je vzbudila .med ljudmi velik odmev in globoko sočutje s prizadeto družino. Pogreb je bil v nedeljo, 1. agusta iz bolnišnice na pokopališče v Skednju. Od pokojnika se je poslovilo veliko ljudi. Zlasti v Skednju je pri cerkvi pričakovala pogrebni sprevod množica delavcev, ki so s pokojnim Nandetom skupno delali v pristanišču. Iz cerkve do pokopališča so krsto nesli. Težko prizadeti družini in sorodnikom Izrekamo naše iskreno sožalje. Bog pa naj bo dober plačnik pokojnemu Nandetu! V nedeljo, 8. avgusta, bo v Doberdobu tradicionalni praznik Marije Snežnice. Zvečer ob osmih bo procesija z Marijinim kipom, svečami in petjem litanij. Govornika bosta: generalni vikar msgr. Rudi Klinec in g. župnik Mirko Mazora. Za zaključek bo še ob cerkvi verski melodram. Vabljeni vsi Marijini častilci! Na razpolago bo avtobus: odhod s Travnika ob 7. uri zvečer skozi Podgoro, Štandrež, Sovodnje, Gaberje, pri gostilni Pavletič, Doberdob. Po možnosti prijaviti se do sobote pri fotografu g. Kleindienstu na Travniku. Povratek po končani pobožnosti. jektivnosti in pod moralnim pritiskom. Prepričani smo, da nas je Slovencev na Tržaškem dokaj več. Le pomislimo, da so leta 1910 našteli samo v Trstu brez okoliških vasi skoro 60 tisoč Slovanov. Res je, so se v tem času nekateri izselili, drugi poitalijančili, toda v tako velikem številu gotovo ne. Ob koncu naj omenimo, koliko so nas uradno našteli po posameznih občinah na Tržaškem ozemlju: v občini Trst: 15.1 Slovencev in 256.101 Italijanov; v občim Milje: 972 Slovencev ter 11.651 Italijanovi Občina Devin-Nabrežina: 2992 Slovencev in 3152 Italijanov; občina Dolina: 4137 i° 1032; občina Zgonik: 1148 in 164; občina Repentabor 514 Slovencev in 125 Italijanov- Le V [ Razprava o proračunu v tržaškei® pokrajinskem svetu V tržaškem pokrajinskem svetu je bila razprava o proračunu. V imenu Slovenska skupnosti je govoril med razpravo pokrajinski svetovavec Saša Rudolf. Med drugim je izrekel priznanje za tiste. točke, ki bile sprejete v proračun na osnovi sporazuma med Slovensko skupnostjo in strankami leve sredine. Izjavil je, da sicer nis» vsebovane vse točke, nekatere pa so (dvtf vilo ljudi, med njimi tudi zastopstvo SP venske skupnosti iz Trsta. Ob odprtem bu sta se poslovila od njega g. župan h® hael Guštin in pokrajinski svetovavec SP venske skupnosti Saša Rudolf. Pokojnik® družini in sorodnikom izrekamo naše iti1 boko sožalje. 5 rod da Via kaj In gra L]u S Put tov V Športna kronika Podberšček deželni prvak Na deželnem lahkoatletskem prvensb1 naraščajnikov (allievi), ki se je pred kri' kim vršilo v Vidmu, je eno zmago odne^ tudi Olvmpia, in sicer po zaslugi odličn' Edija Podberščka iz Štandreža. Ta ati* je zmagal v metu diska s 45.33 m. Osv® si je tako naslov deželnega prvaka leto 1965; obenem pa -se je uvrstil na pf'< mesto v lestvici metalcev diska (kategot? allievi) v naši deželi in v celi državi. Za Zavod sv. Družine: Gospa Dil^ v spomin na prerano umrlega sina L. 5 Blagi dobrotnici iskren Bog plačaj, pa večni pokoj v Bogu! ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki nam stali ob strani ob nenadni izg1'1 naše drage, nepozabne mame Še o popisu na Tržaškem Pri popisu prebivavstva na Tržaškem leta 1961 naj bi našteli na vsem ozemlju 25.582 Slovencev. Nekaterim se zdi >to število še kar zadovoljivo, drugim pa odločno prenizko. Tisti, ki so z omenjenim številom zadovoljni, upoštevajo, v kakšnih pogojih se je popisovanje vršilo: brez zastopnikov manjšine in pod moralnim pritiskom od strani večine. Taki upoštevajo, da bi oblast omenjeno število lahko avtomatično zmanjšala po mili volji, saj ni bilo nobene kontrole. Drugi pa z omenjenim številom nismo zadovoljni in ga ne moremo priznati prav zaradi dejstva, da se je popisovanje vršilo brez jamstev ob- MARIJE KOMIC vd. TINTA Predvsem se zahvaljujemo č. g. ^ janu Komjancu za žalne obrede, pevski zboru, darovavcem cvetja in vsem P1" teljem in znancem, ki so drago pokoj11' spremili na pokopališče. Števerjan, Podgora, Št. Lovrenc, 27.7- Sin Alojz, sestre Danica, Milka in Anica z družina!*® «la tep leit »St; kst V »Os »rij rie, rie< *ak, Vi ®loi »let '»d! 'Juj »eia 'lev hov- 'Jan »Pn 'Jan »ov hoij OGLASI ind1 Za vsak mm višine v širini enega stoOG,, trgovski L 30, osmrtnice L 50, več davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici