AKTUALNO VPRAŠANJE — ________. » . Nekatere strokovne šole na Gorenjskem glede finančnih sredstev, ki so jim potrebna za redno vzdrževanje, bolj ali manj životarijo. Da tak način »finansiranja« teh šol slabo vpliva na njihovo delo, menda ni treba še posebej omenjati. v takem položaju so v kranjskem okraju nekatere čevljarske šole, nadalje Metalurška industrijska šola in Mojstrska šola na Jesenicah in tako dalje. Težave so namreč v tem, da Okrajni ljudski odbor v Kranju iz svojih pičlih proračunskih sredstev ni mogel in tudi ne more teh šol vzdrževati. Na drugi strani pa je že ves čas, odkar vplačujejo gospodarske organizacije svoj delež v zvezni sklad za kadre, obstojalo vprašanje, da bi se te šolo pravzaprav morale vzdrževati iz tega sklada. Sedaj je ta zvezni sklad decentrali-riran. Tudi na kranjski okraj odpade deloma precej sredstev. Predlog Okrajnega ljudskega odbora je, da se ta sredstva uporabijo za vzdrževanje omenjenih šol, katerih obstoj je spričo sedanjega položaja resno ogrožen. Vendar to še nI nič gotovega. Izvršni svet LRS bo bržkone še ta teden — tako trdijo na OLO — rešil predlog Okrajnega ljudskega odbora, zlasti še, ker so v drugih okrajih težnje, da sredstva iz sklada za kadre uporabijo predvsem za investicije in nabavo ustrezne opreme za šole. Kakšna bo rešitev, še ni znan, vendar so na OLO mnenja, da v kranjskem okraju drugače ne bo mogoče ukrepati kot predlagajo. I. a. AKTUALNO VPRAŠANJE COREMJSkE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO *-eto x. — st. 33 — cena din 10.— Kranj, 26. aprila 1957 GRUPNI DELAVSKI SVETI SE LE POČASI UVELJAVLJAJO Trenutno se še bolje obnesejo obratni delavski sveti V jeseniški železarni je sistem delavskega samoupravljanja — predvsem Po svojih oblikah, pa tudi vsebini — ^otkaij razvit. V podjetju obstojajo ^|rno osrednjega delavskega sveta še •Rije obratni (jeklarna, samotama in Javornik III) in osem grupnih delavcih svetov. Zakaj so šli v Železarni na Jeseni-Car» na tako obliko samoupravnih organov kot so grupni delavski sveti? V podjetju — kot je železarna — s tolikim številom zaposlenih delavcev ltl tolikimi obrati, namreč po njiho-yem mnenju, ne bi kazalo drobiti saafiaupravnih organov po obratih, ker ' Jih bilo preveč, samo en delavski 6Vet (v tem primeru osrednji) pa prav S°tovo ne bi bil kos vsem številnim nalogam in problemom, ki se vsak dan Rajajo v podjetju. Obstojala pa bi' e druga nevarnost, namreč da bi Osrednji delavski svet spričo obilice fkočih nalog, zašel v suhoparno prak-tlci&tično delo. Ta oblika samoupravljanja — grupni delavski sveti — sicer še niima dolo- čene zakonske podlage, se pravi, da grupni delavski sveti še nimajo določenih pristojnosti, na podlagi katerih bi se lahko neposredneje in ekonomsko uveljavili. Zato menijo v Železarni nekateri člani samoupravnih organov, da se trenutno bolje obnesejo obratni delavski sveti. Toda samo trenutno. Čutiti pa je že sedaj, da se bodo grupni delavski sveti v precej večji mer: uveljavili, ko bodo zadeve z njimi urejene. Grupni delavski sveti nimajo upravnih odborov, pač pa sekretariate, ka-• terih predsedniki so tudi člani osrednjega delavskega sveta. O gradivu za seje osrednjega delavskega sveta običajno dodobra razpravljajo vsi grupni in obratni delavski sveti, prav tako pa poročajo člani osrednjega delavskega sveta o sklepih tega vrhovnega samoupravnega organa v podjetju, na sestankih grupnih delavskih svetov. Toda prav pri tem — tako trdijo nekateri — je čutiti neko praznino oziroma pomanjkljivost. V čem je stvar? ODNOSI MED GRUPNIMI IN OSREDNJIM DELAVSKIM SVETOM Obstoja namreč mnenje, da je taka Povezava med grupnimi in' osrednjim delavskim svetom (da zgolj predsednik grupnega poroča o sklepih osrednjega delavskega sveta) pomanjkljiva. Zato razmišljajo, da bi bilo treba Ustanoviti pri osrednjem delavskem Važno — v katerem naj bi bili pretežno imenoval, ni za sedaj še prav nič važno — v katerm naj bi bili pretežno zastopani člani komisij osrednjega delavskega sveta. Člani tega »telesa« naj ki Potem skrbeli — razume se, da je 10 tudi dodžnost vseh tistih članov S^Pnih delavskih svetov, ki so hkrati ^ani osrednjega delavskega sveta — Se vec mladine v zvezo komunistov Ob sprejemu 27 mladih delavcev delavk v Zvezo komunistov je bila Pred dnevi v Kamniku prisrč- na slovesnost. Slavnosti se je ude težil širši aktiv političnih vodite-^ev, član CK ZKS tov. Tomo Brejc Pa je zbranim pripovedoval o svojih izkušnjah v dolgotrajnem partij sikem delu ter o delu in nalogah komunistov. Sekretar Občinskega komiteja Avguštin Lah je navzočim obraizložil vlogo mladine v delavskem gibanju in revoluciji. Poudaril je, da bo v letošnjem letu sprejetih v ZK še več mladincev. za tesno povezavo med grupnimi in osrednjim delavskim svetom. To zavoljo tega, ker so člani komisij pri osrednjem delavskem svetu bolj temeljito seznanjeni s posameznimi problemi, ki jih pred sejami delavskega sveta* obravnavajo, kot pa ostali člani. Ta predlog je seveda šele v""začetni rav.pravi in bi bilo težko za sedaj že reči, ali je umesten ali ne. Kaže ga se preizkusiti. Imel bi prav gotovo določene prednosti, ker bi bili na ta način člani grupnih delavskih svetov, denimo, bolje seznanjeni z delom osrednjega delavskega sveta. Nastane pa pni tem še drug problem: kako sedaj vključiti v delo samoupravnih organov (grupnih delavskih svetov) tudi upravno administrativno poslovanje grup? V nekaterih grupah Železarne so delavski sveti že dosegli, da daje ekonomsko proizvodna poročila na sestankih grupnih delavskih svetov — grupni šef. To je brez dvoma koristno in prav, saj se lahko na ta način grupni delavski sveti podrobneje seznanjajo s' proizvodnimi problemi posamezne grupe, hkrati pa pridobivajo tudi na ugledu in pomembnosti. To £>raksQ so sedaj v Železarni že uveljavili in s tem dosegli pomemben napredek. Drugo vprašanje pa je materialna podlaga in ekonomski odnosi posameznih grup in organov samoupravljanja v Železarni, o katerem pa prihodnjič. i. a. I UTRI BO 16 LET, ODKAR JE BIL ^ V VILI JOSIPA VIDMARJA, POD R02NIKOM V LJUBLJANI, USTANOVNI SESTANEK OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE. USTANOVLJENA NA POBUDO PARTIJE, JE OF POSTALA VSELJUDSKO GIBANJE ZA OSVOBODITEV SLOV. NARODA. SVETLE TRADICIJE OF NADALJUJEMO ZDAJ V SZDL. J NA GORENJSKEM PREMALO TRŽNIH INŠPEKTORJEV Tržni inšpektorji naj bi se v prvi vrsti pečali z inšpekcijsko službo Tržna inspekcija na Gorenjskem je v lanskem letu brez dvoma dosegla določene uspehe, ki so bili razvidni zlasti iz številnejših, pa tudi vsebinsko kakovostnejših pregledov gospodarskih organizacij v kranjskem okraju. Jasno pa je, da tržno inšpekcijo kljub uspehom tare še vrsta pomanjkljivosti pri njenem delu. Eden izmed problemov, ki pravzaprav najbolj ovirajo uspešno inspekcijsko' službo, je prav pomanjkanje inšpektorskega kadra. Z ustanovitvijo komun so bila pri okrajnem in občinskih ljudskih odborih sistemizirana delovna mesta za okrajne oziroma občinske tržne inšpektorje. Toda v mnogih ob&inah delovna mesta tržnih inšpektorjev, kjub prizadevanjem, še do danes niso zasedena. Od skupno 16 sistemizi-ranih delovniih mest za tržn* inšpektorje v kranjskem okraju je dejansko zasedenih samo 9 delovnih mest. — Spričo tega obstoja že od vsega začetka dokaj težaven problem, kje in kako preskrbeti občinskim ljudskim odborom sposobne tržne inšpektorje. Jasno je, da je za slednje leto so nadaljevali z gradnjo. ObLO Kranj je prispeval 50<* tisoč dinairjev. Občinska gasilska zveza Kranj pa 200.000 dinarjev i° množične organizacije- Šenčur !• tisoč dinarjev. S tem denarjem so dokončali delo. Vrednost doma Je ocenjena na 3 milijone dinarjev-Vaščani in člani so napravili nad 3000 udarniških ur. Slovesna otvO" ritev bo v mesecu juniju letos. U. J- NA BLEDU JE POTREBNA MLEČNA RESTAVRACIJA O potrebi mlečne restavracije 9° na Bledu razpravljali zadnje čas& že na mnogih sestankih in tudi predstavniki občinskega ljudskog3 odbora so pozdravili to zamisel-Posebno v sezoni, ko obiskuj Bled številne skupine šolskih otre* in drugih izletnikov, te zelo P0" grešajo mlečno gostišče. Ko bodo prostori v »Blegašu« izpraznjeni i*1 izdelani obnovitveni načrti (upaj" mo, da bo to kmalu), bo tudi za" hteva Blejčanov po mlečni restav* raciji lahko uresničena. J. B. DELAVCI TOVARNE »PLANIKA« BODO LETOVALI V PORTOROŽ^ Za letošnjo poletno sezono so P0' čitniški dom »Planika« v Portorož« lepo preuredili in na novo pprC" mili, da bodo delavci kranjske tovarne obutve preživeli v njem sv«} depust čim bolj udobno. 1. maja odšla tja na okrevanje skupi"3 bolnikov. Dom bo odprt do ko^c* septembra in v tem času se bo lak* ko izmenjalo v njem 820 ljud1. Vsakdo si bo lahko, privoščil P°" vprečno 10 dni počitka ob moi\)u" Cena dnevne oskrbe se letos ne b° dvignila in ho še vedno 250 din;l1'' jev za osebo. Kranj, 28. aprila 1957 Glas Gorenjske 3 r Odkup mleka na Gorenjskem je iz leta v leto večji. Statistika kaže, da so mlekarne na Gorenjskem odkupile v letu 1954 skupno 5,572.158 litrov mleka, leta 1956 pa 7,365.333 liitrov mleka, kar za 23 Vo več kot leta 1955. Zadružna mlekarna v Ciirčah pri Kranju je lani odkupila 4,188.660 litrov, povprečni dnevni odkup je znašal 10.118 litrov, v mesecih, ko je mleka naijveč, pa je presedal tudi 16.000 litrov mleka. Mlekarne mleko predelujejo v najrazličnejše mlečne izdelke. SfeUSo' mlekarna v drčah je predelala lani 44% t>d3cuplj enega mleka v mlečne izdelke ali 94,5% več kot leta 1955. Medtem ko se odkup mleka iz leta v leto Povečuje, pa so zmogljivosti mlekarskih obratov ostale erUake kot pred vojno. Brž ko mlekarne predelujejo večje količine mleka, Bre to na račun slabše" kvalitete mlečnih izdelkov. Stroji v mlekarni so zelo istrošeni, razen tega zmogljivosti že davno* ne zadoščajo. Marsikje se zadružniki in živinorejci spra-> kujejo, ali bodo mogli še naprej oddajati vse svoje mleko v mlekarne, aili pa jim bo mleko ostajalo doma. O tem so razpravljali tudi zadružniki na svojih občnih »borih, prav tako na skupščini Okrajne zadružne zveze, toda do dejanskih rešitev ni prišel še nihče. Prav bi bilo, da bi o tem spregovorili vsi naši kmetje, ki so zainteresirani pri prodaji mleka, prav tako pa tudi vsi potrošniki. Povprečna potrošnja mleka na enega člana Je pri nas komaj 2 dol dnevno, to je manj kakor zmaša povprečje zaužitih alkoholnih Pijač. Prav gotovo se nad to številko lahko zamislimo, predvsem še, kadar govorimo o zdravju naših ljudi, o delovni zmogljivosti •itd. r Odmevi naših ciaukav mmih Večina tovarn je že uvedla v vsaki "Emoni topel obrok, ponekod dobivajo delavci čaj ali druga jedila, v obratih, kjer so slabši delovni pogoji, pa dobivajo tudi mleko. Ali ne bi lahko prav v vseh obratih dobivali delavci za malico ravno, mleko, ki je najcenejše? Mlekarne bi dobavljale mleko za vsako izmeno posebej in delavci bi ga prav gotovo z veseljem uživali, ker bi bilo sveže im sorazmerno poceni. Prav bi - bilo, da bi o tem razmislili delavski sveti in upravni odbori tovarn in podjetij, prav tako pa tudi uslužbenci. Ce bi uprave podjet"j dodale tudi nekaj svojih sredstev, bi delavci lahko dobili kvalitetno in ceneno malico, kar bi se dobro obrestovalo pri zdravju, zmanjšanju zdravstven:ih uslug in povečanju proizvodnosti dela. Tudi šolski sveti naj bi poskrbeli, da bi dobivali otrqci med odmorom mleko. Ljud- SODOBNI PORTRET ski odbori pa naj bi slcnbeli za ustanavljanje mlečnih restavracij. Pokazalo se je že, da je n. pr. mlečna restavracija v Kranju nepogrešljiva, da je marsikaterega že odvrnila od tega, da bi posedal po gostilnah. V Kranju bo nujno misliti, na to, da bi odprli že eno mlečno restavracijo, prav tako pa tudi druga industrijska in turistična središča ne bi smela ostati brez mlečnih restavracij. Mlekarski obrati naj bi za redno preskrbo s svežim mlekom uvedLi v tovarnah sprejemanje in izdajanje mleka v dveh izmenah, tako da bi to mleko lahko kakovostno predelali, ohladili in pastorilizirali. Načinov, kako čim bolje preskrbeti prebivalstvo s svežim mlekom, je še več, zato bi bilo prav, da bi o tem spregovorili tudi drugi delovni ljudje, dali koristne predlog« in pobude. Miha Košnik BODIMO RAJE VEČNO MLADI NEHIGIENSKA VODA V POTOKU UPNICA V beležki »Kje je sanitarna inšpekcija«, ki je bila objavljena 12. aprila v »Glasu Gorenjske«, je tovariš P. J. vpraševal, kako to, da sanitarna inspekcija dopušča dotok gnojnice v potok Lipnico v Kamni gorici. Okrajni sanitarni lahko samo opozori na podobne pomanjkljivosti. Sanitarnemu inšpektoratu kakor tudi Okrajnemu higienskemu zavodu je dobro znano, da potok Lipnica, ki ga Prebivalci Kamne gorice uporabljajo za pitno vodo, napajanje živine, pranje ipd., niti bakteriološko niti kemično ne ustreza higienskim predpisom. Tudi če ne bi bilo ribogojnice nad vasjo in če bi bile vse greznice •n gnojišča sanitarna, ne bi bilo v Potoku, ki je hudourniškega značaja; primerne vode za uživanje. Ta problem bi bil lahko predmet dolge razprave. Nanj so bili opozorjeni vsi Pristojni forumi, ker o tem ne odloča sanitarni inšpektorat niti OHZ, ampak ta lahko opozori na podobne pomanjkljivosti. Hkrati smo v zvezi s tem prejeli tudi naslednje sporočilo dr. Antona Slivnika, šefa občinskega sanitarnega inšpektorata v Radovljici: »Na Vaš dopis Vam sporočamo, da smo že pred dvemi leti pri Okrajni higienski postaji odredili vse potrebno za odpravo higienskih pomanjkljivosti v Kamni gorici, in sicer: regulacijo potoka, napeljavo vodovoda in preložitev ceste, ki gre skozi Kamno gorico, izven naselja. Na našo intervencijo so očistili potok in napravili načrte za napeljavo vodovoda v Kamno gorico in na Dobravo. Ustanovila se je vodna skupnost, ki je nabrala 6 milijonov din za novi vodovod. Ostalega še ni bilo mogoče opraviti zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Glede ribnika pa bomo storili potrebne ukrepe. Voda potoka jc površinska in za uživanje uporabna le v prehuhanem stanju. Ker ljudje mečejo vso nesnago v potok, sc to tudi v bodoče ne bo izboljšalo, i.d) '••;«. rešitev je napeljava noveua vodovoda, za kar se vodovodna skupnost in občina zelo zavzemata. V vasi številki od 28. I. 1957 ste priobčili na prvi strani dopis: »Od kod te razlike«. Na to bo odgovorila komisija, ki je bila imenovana ze pred tem člankom in zadevo proučuje. Glede zobne ambulante bi pripomnil, da čim več se naredi, tem več stane (Tržič 2,045.000, Radovljica 4.917.000 din). Ce se nič ne dela, pa stroški odpadejo. Glede števila ambulantnih pregledov Pa pripominjam, da je pri številu za Radovljico v*tct tudi Bled ter se to število nanaša na sedem praktičnih zdravnikov in tri specialiste t. j. 1« zdravnikov in številka 107.000 pregledov ni visoka.« OHZ V.__J Jože Skrnicelj je 'bil najprej mlad. Mlad, tako kakor smo pač vsi najprej mladi. Nekateri so dlje časa mladostni, nekateri manj. Nekateri celo sploh nočejo priznati, da so postali starejši. Skrivajo svoja leta., tajijo... Sicer pa — neka pregovor pravi: človek je tako star, kolikor se starega počuti. Takim in podobnim ljudem kot je Jože Skrnicelj, prav nič ne moremo zameriti. Resnici na ljubo, Jože Skrnicelj ni. več tako mlad. Tega sicer mnogi ne vedo. Med najbolj poučenimi o njegovih letih je pač njegova žena, no, in pa jaz kot nekak Jože-tov hišni prijatelj. Jože je torej tako star, oziroma ni več tako mlad, da na pokojnino ne bi mislil... Njegova življenjska pot ni bila postlana z rožicami. Toda tudi trnju se je znal marsikdaj ogniti. Kljub vsem težavam, ki jih je doživljal, pa mu njegov sedanji družbeni položaj marsikdo zavida, kajti. .. ... da, kajti Jože Skrnicelj, je sedaj vodilni uslužbenec ne tako velikega, pa tudii ne tako majhnega industrijskega podjetja. Med delavci je priljubljen. Vsi ga imajo radi in spoštujejo ga. Nič ne lažem,- prav vsi, od delavcev do uslužbencev. Jože je pokazal vrsto organizacijskih in drugih spretnosti v vodenju podjetja, pa tudi v zasebnem življenju. Gnal se je za podjetje in tako rekoč iz nič polagoma uredil tovarno, ki danes s svojimi izdelki na tržišču že nekaj pomeni. Toda zadnje čase so člani kolektiva tovarne pa tudi občinski možje ugotavljali, da z Jožetom nekaj ni prav. Poutajal je čedalje KAMEN SPOTIKE bolj zamišljen, na raznih občinskih konferencah ni toliko diskutira! kot je bila to sicer njegova navada, skratka, bil je brez večje delovne vneme. Vse mu je šlo na živce, vse mu je bilo zoprno in odveč. V podjetju so govorili, pa tudi na občini so bili podobnega mnenja. »To so živci! Bo že bolje! Jože bo že prebolel to trenutno krizo! In končno — vsakdo ima pač svoje probleme . . .« Kazalo je, da Jožeta razumejo. Vsa zadeva bi imela navsezadnje povsem resen pečat, če se ne bi to pripetilo prav 1. aprila. Kdo bi komurkoli kaj verjel na ta špovi ' ČUDNE STRELSKE VAJE "■J ot ob Savi iz Kranja proti Struže-• vemu je v nočnih urah bolj šibko razsvetljena — pa se je našel nekdo, ki mu jc še ta svetloba odveč. Ker se je neznani strelec izživljal I razbijanjem cestnih svetilk, pa sc naj zdaj pešci z nosovi zaletavajo v brzojavne drogove, s katerih štrlijo v obsavsko meglo žalostni ostanki luči... Kako smo včasih nekulturni — vsaj nekateri izmed nas! dan. Se tako resen in prišteven človek se takrat rad pošali. 1. april... Jože Skrnicelj je prišel v pisarno kot običajno ob osmih. Zaradi pomembnosti1 dogodka, ki je »visel v zraku«, ni niti prelistal časopisov, kar je bil to sicer njegov vsakodnevni jutranji običaj. Z resnim glasom je poklical tajnico. Ta je ljubko priskakljala v sobo, z beležnico in močno- ošiljenim svinčnikom v roki. »Želite, tovariš Skrnicelj?« je z zvonkim glasom dejala. »Prosim vas, tovarišica, pišite v stenogram : Podpisani Jože Skrnicelj, vodilni uslužbenec, dajem odpoved na svoje delovno mesto. Razlogi: sem zgolj tri leta pred upokojitvijo (prosim tega ni treba obešati na veliki zvon!). Ker pa je pokojnina odvisna od višine plače v zadnjih treh letih službovanja pred upokojitvijo, sem sklenil zaposliti se pri sorodnem industrijskem podjetju, ki nudi... Da! — Sedaj prejemam 29.000 dinarjev plače, pri podjetju, kamor odhajam, pa mi nudijo 32.000 .. . Menim, da so razlogi za odpoved dovolj tehtni. Prosim vas, da upoštevate še tole: naslovite odpoved na delavski svet, v vednost pa pošljite še Občinskemu ljudskemu odboru. Tako! Končala sva! — Hvala lepa, tovarišica!« O tej odpovedi je razpravljal delavska svet tovarne in kaj so hoteli. Sprejeli so jo! Razpravljali so tudi na občini o odpovedi Jožeta Skrniclja. In sprejeli so jo z razumevanjem. Tam v zadnji vrsti, kjer se po navadi na občinskih sejah gnete največ odbornikov, je nekdo prosil za besedo. Rekel je: »Predlagam, tovariši, da sprejmemo sledeči sklep. Vsi ljudje morajo ostati mladi. Tako ne bo treba nikoli skrbeti za take stvari — kot so pokojnine . ..« Odbornikove besede so hrupno pozdravili. Toda samo nekaj je še vedno uganka: nihče ne ve, kje je moč dobiti tak življenjski napitek, ki bo dejansko omogočil, da se bo v naših žilah pretakala večno mlada kri. .. IVAN ABRAM DVOTIRNOST? Na nedavnem sestanku Zveze za šport v Kranju so tudi razpravljali o odnosih med obč. Svetom za telesno vzgojo in Športno zvezo, ker ta dva organa večkrat razpravljata ene in iste stvari, razen tega pa Svet za telesno vzgojo mnogokrat spreminja sklepe Zveze za šport. Zato so govorili o tem, ali naj obstojata pri občinskem ljudskem odboru dva takšna organa, ki obravnavata športno dejavnost ali naj to prevzame le Svet za telesno vzgojo? O tem bodo razpravljali še na rednem letnem občnem zboru Športne zveze. Govorili so tudi o propagandnem delu športnih organizacij. Med drugim so razpravljali tudi o tem, da se o nekaterih koristnih športnih organizacijah premalo piše. Sklenjeno je bilo, da se vsem športnim organizacijam posveti večjo pozornost. ŠKOFJELOŠKI STRELCI ZA 1. MAJ Preteklo nedeljo dopoldan je bilo v Škofi i Loki meddružinsko strelsko tekmovanje v počastitev delavskega praznika 1. maja med strelci iz Škofje Loke, Gorenje vasi, Zabni-ce, Železnikov, Trebi je in 'Zirov. Tekmovali so z zračnimi puškami od 150 možnih krogov v stoječem položaju. Borba za prva mesta med ekipami, kakor tudi posamezniki, je bila huda. V ostri konkurenci so zmagali prva ekipa strelcev iz Škofje Loke, ki je dosegla 636 krogov, druga ekipa Škofje Loke 616, Gorenja vas 541, nato slede Ziri, Zab-nica, Železniki in Trebi j a. Od posameznikov je bil najboljši Jože Cuš iz Škofje Loke, ki je dosegel 133 krogov pred Radom Stefanovi-čem, s 130 krogi. Cr. SPORED PRVENSTVENIH TEKEM • GNP — KRANJ VII. kolo I. skupina 5. V. 1957 v Tržiču — Tržič B : Bled ob 15. uri, služb. Zaletelj. V Lescah — Prešeren : Naklo ob 15.30. uri, služb. Letat. Na Jesenicah. — Jesenice : Bohinj ob 15.20. uiri, služb. Kocjan. V Stražišču — Mladost B : Triglav B ob 10. uri, služb, določi klub. VII. kolo — Mladinci 5. V. 1957 na Jesenicah — Jesenice : Prešeren ob 14. uri, služb. Kocjan. V Stražišču — Mladost : Triglav ob 9. uri, služb, določi klub. V Skofji Loki —.Ločan : Svoboda ob 9. uri, služb. Bavdaž. VII. kolo — Pionirji — skupina Kranj 5. V. 1957 v Stražišču — Mladost : Tržič ob 9. uri, služb, določi klub. V Kranju — Triglav A : Triglav B, pred-tekma k republ., služb. Okoren. V Naklem — Naklo : Duplje ob 14. uri, služb. Valent. , V. kolo — Pionirji — skupina Jesenice 5. V. 1957 na Bledu — Bled : Jesenice ob 10. uri, služb. Kuraš. V Lescah — Prešeren : Bohinj ob 11.15 uri, služb. Vovk. NOGOMET NA DUPLICI »KAMNIK« — PORAZEN Preteklo nedeljo je bila prvenstvena nogometna tekma NPL med NK Kamnikom in Svobodo Duplica na igrišču na Duplici. Domače moštvo je brez težav premagalo slabšega nasprotnika z rezultatom 4:2. Rezultat tekme ne ustreza poteku igre, ker so bili domačini ves čas pred golom Kamnika. Sodnik Skalar jc sodil energično in objektivno, ter ni dopustil grobe igre. Zaradi nediscipliniranosti jc sodnik izključil Potokar-ja, kapetana kamniškega moštva. Najboljši igralee na igrišču je bil mladi vratar Kamnika. FM KAMNIŠKI NOGOMETAŠI NIMAJO SREĆE Kamniški nogometaši, prvaki jeseniškega dela tekmovanja v kamniškem okrožju, nimajo sreče v spomladanskem tekmovanju. Z Domžalami so izgubili tekmo 2:1. s Taborom z Ihana so igraiii 1:1, zdaj pa so izgubili z Duplico 4:2, potem ko so vodili že 2:0. Tako so s treh tekem izvlekli samo eno točko in zdrknili na lestvici daleč nazaj. POLEG NAŠIH TUDI ITALIJANI IN AVSTRIJCI Zadnje letošnje smučarske prireditve na Zelenici se bodo udeležili tudi italijanski in avstrijski smučarji. Z ozirom na to bo veleslalom na Zelenici kvalitetna prireditev. Poleg toga pa moramo povedati, da so se na veleslalom pošteno pripravili tudi Tržičani, ki nikakor ne bodo igrali podrejene vloge. Največ izgledov ima Stefe, ki je res v izvrstni foTmi. V PRVI TEKMI TRIGLAV PORAZEN Za začetek republiškega prvenstva so kranjski košarkarji odpotovali v Maribor na tekmo z Branikom. Tekma se je končala z zmago domačinov 44:37 (23:20). STARO PETI, TURK ENAJSTI Na republiškem prvenstvu za posameznike t Ljubljani so imeli kranjski kegljači precej slab dan, saj se je med prvo desetorico uvrstil le en tekmovalec — Rajko Starc-Presenetil pa je mladinec Turk, ki se s svojimi rezultati vse bolj prebija k vrhu slovenskega .kegljanja. JESENICE TRETJI ČLAN ZVEZNE LIGE Ker so imeli Tekstilac, Triglav in Jesenice po končanem kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v zvezno ligo na Jesenicah enako število točk, sp morali odigrati med seboj še majhen turnir. Triglav pa se tega mi udeležil in zato je tretjega člana zvezne lige dalo srečanje Tekstilac : Jesenice. Jese-. ničani so zmagali s 5:0. Tudi tokrat se je ' najbolj izkazal njihov najuspešnejši igralec na turnirju Stana. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Pojl-ska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Od privatnikov malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20 odstotkov popusta. TELEFONSKA ŠTEV. NAROČNIŠKEGA ODDELKA JE: 190. Prodam njivo primerno tudi kot zazidljivo parcelo v Zg. Te-netišah (na Vršiču). Prijave pošljite na naslov: Neža Kalan, Jelendol 10, Tržič. •BMW 750 cem Type R12 izredno ugodno prodam. Prijave pošljite na naslov: Neža Kalan, Jelendol 10, Tržič. Trgovsko podjetje »Kurivo«, Kranf), telefon 192 obvešča cenjene potrošnike, da razprodaja fižolovke in palice za paradižnike po znižanih cenah — komad po 7 in 5 din. Poslužite se » ugodnosti. Mizo za točenje piva (šank) prodam. — Kokri ca 24. Prodam stavbno parcelo v Podnartu. Na njej je že vodovod, elektrika in pesek. Prodam tudi čebelnjak ali zamenjam za deske. Poizve se v Podnartu 36. Biljard, dobro ohranjen, zelo poceni prodam. — Sejmišče 1, Kranj. Kmetijska zadruga Voklo bo 26. aprila 1957 prodajala na javni dražbi razne stroje in orodje. Dražba bo ob 9. uri. Prednost imajo drž. in zadružna podjetj a. Prodam otroško železno po-■tejo. — Maistrov trg 13/1. nadstropje. Prodam dobro ohranjeno mo-Sko kolo in mecesnova vhodna ▼rata. — Sp. Bela 10, Preddvor. Poceni prodam zazidljiv štedilnik — desni, na dve plošči, bakren kotel, emajlirane ploščice. Ogled možen v vsakem času. — Gorenja Sava 29. Prodam motorno kolo BSA 500 ccm. — Mavčiče 27. Prodam 1000 kg repe. — Naklo 44. Prodam vzidljiv štedilnik z 2,5 litrskim barkrenim kotlom, 2 pečnjakoma in češkimi ploščicami. Postavi se lahko desno ali levo. — Frimskovo 19, Kranj. Prodam novo kolo in novo kredenco ali zamenjam za šivalni stroj. RazV'ko doplačam. — Naslov v oglasnem oddelku. Mizarskega pomočnika in vajenca sprejmem. — Pungeršek Jakob, mizar, Stražišče 77, Kranj. Zamenjam cnosobno stanovanje na Kokrici za enako v Kranju, na Primskovem, Klancu, Kalvariji ali Hujah. Ponudbe oddati na oglasni oddelek. Nudim stanovanje in hrano tovarišici za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah ali po dogovoru. Na stanovanje sprejmem sostanovalca. J. Sosič, Primskovo 52. Preklicujcm št. bloka 031105, ki je izdan v Komisijsiki trgovini Kranj dne 18. 7. 1956. Izgubila sem očala od ObLO Kranj do Prešernovega gledališča. Najditelja prosim naj jih proti nagradi vrne na ogl. oddelek. Iščemo za takojšen nastop na-meščcnca(ko) za delovno mesto kalkulanta. Plača po tarifnem pravilniku. Trgovsko podjetje OZZ Kranj. Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Kranj obvešča vse davčne zavezance -obrtnike, da se bodo vršile javne seje davčne komisije za odmero dohodnine in prometnega davka za leto 1956 ter za pavšalno odmero dohodnine in prometnega davka za leto 1957 po naslednjem dnevnem redu: 29. tiprila: od 8. do 10. ure: brivsko frizerska, stroka; od 10. do 12. ure: gradbena stroka (cementni izdelki, pečarji, pleskarji, steklarji, zidarji, krovci). 30. aprila: od 8. do 12. ure: ko-vna.ika stroka (elektroinstalater-ji, kleparji, ključavničar ji, kovači, mehaniki, zlatarji, Žično pletiljstvo, livarji, urarji, monterji, izdelovalci okovja). 3. maja: od 8. do 12. ure: tekstilna stroka (dežnikarji, krojači, šivilje, pletilje, tekstilna galanterija, tkalci, modistinje). 4. maja od 8. do 12. ure: iesna stroka (kolarjd, mizarji, tesarji, lesostruigarji, parketarji, pletar-ji, sodarji). 6. maja: od 8. do 12. ure: usnjarska stroka (čevljarji, co-patarji, krznarji, tapetniki, sedlarji, torbar j i, izdelovalci vložkov za čevlje). 7. maja: od 8. do 10. ure: živilska stroka (peki, slaščičarji, sj-davičarji, kisarna, menze); od 10. do 12. ure: prevoznik) (avto-prevozniki, prevozniki s konji). 8. maja: od 8. do 10. ure: gostilne; od 10. do 12. ure: svobodni poklici (zdravniki, zobozdravniki, dentisti, odvetniki, duhovniki). 9. maja: od 8. do 12. ure: vse ostale obrtne stroke (fotografi, žimoprejci, keramiki, ščetarjl, metlarji, Žagarji in mlinarji, mlinski kamnoseki, vrvarji, av-tcličarj.l, kemična stroka, prodaja ur, knjigovezi, poliviniiska galanterija, dimnikarji, vrtnarji, izdelovalci .igrač, čistilci čevljev, razni). Davčni zavezanci ali njihovi zastopniki, ki imajo pravilno pooblastilo, lahko dajejo pred davčno komisijo dodatna .pojasnila, dokaze ali ugovore k od-mernemu predlogu. OBVESTILO Oddelek za gradnje in komunalne zadeve ObLO Kranj obvešča prebivalce in gradbene interesente, da je ponovno na vpogled idejni zazidalni načrt za kompleks severno do Vodovodnega stolpa na Zavodu za stanovanjsko in komunalno gradnjo od 27. 3. do 11. 5. 1957 med 7. in 14. uro. Državljani lahko stavijo svoje pripombe na jugozapadni in južni del območja. Obč. ljud. odbor — Kranj OBVESTILO Obveščamo, da se vrši vsakoletno obvezno cepljenje dojenčkov in predšolskih otrok ob*i-ne Kranj proti kozam, davici in tetanusu po naslednjem razporedu: V otroškem dispanzerju v Kranju, Poljska pot: I. cepljenje: 7. maja od 8. do 11. ure: teren center, Rupa; od 14. do 16. ure: Klane, Struženo, Zlato polje — 8. maja od 8. do 13. ure: Primskovo, Huje, Planina, Cirče, Gorenja Sava, Gorenje — 14. maja od 8. do lO.ure: zamudniki vseh terenov. II. cepljenje 4. junija od 8. do 11. ure: teren center, Rupa; od 14. do 16. ure: Klane, Struževo, Zlato polje — 5. junija od 8. do 13. ure: Primskovo, Huje, Planina, Cirče, Gorenja Sava, Gorenje — 11. junija od 8. do 10. are: zamudniki z vseh terenov. V otroški ambulanti Stražišče: I. cepljenje 9. maja od 9. do 12. ure: Kalvarija, Šmarjetna gora, Labore, Orehek, Drulov-ka, Zg. Bitnje in Stražišče; II. cepljenje 6. junija od 9. do 12. ure: Kalvarija, Šmarjetna gora, Labore, Orehek, Drulov-ka, Zg. Bitnje in Stražišče; V osnovni šoli Jezersko: I. cepljenje 7. maja ob 14. uri: Zg. Jezersko in Sp. Jezersko; II. cepljenje 4. jun. ob 14. uri: Zg. Jezersko in Sp. Jezersko; V ambulanti Kamnolom Kokra, Fužine: I. cepljenje 7. maja ob 15. uri: Zg. Kokra (del); II. cepljenje 4. jun. ob 15. uri: Zg. Kokra (del); V ambulanti Kamnolom Kokra I. cepljenje 7. maja ob 16. uri: Sp. Kokra, Zg. Kokra (del); II. cepljenje 4. jun* ob 16. uri: Sp. Kokra, Zg. Kokra (del); V osnovi šoli Šenčur: I. cepljenje 7. maja ob 9. uri: Šenčur, Srednja vas; II. cepljenje: 4. j.un. ob 9. uri: Šenčur, Srednja vas; V osnovni šoli Voklo: I. cepljenje 7. maja ob 11. uri: Voklo, Voglje, Prebacevo, vas Hrastje; II. cepljenje 4. jun. ob 11. uri: Voklo, Voglje, Prebačevo, vas Hrastje; V osnovni šoli Trboje: I. cepljenje 7. maja ob 12. uri: Trboje, Zerjavka; II. cepljenje 4. jun. ob 12. uri: Trboje, Zerjavka; V ambulanti Preddvor: I. cepljenje 8. maja ob 15 uri: Preddvor, Tupaliče, Bela, Baše! j, Hrib, Nova vas, Moše, Po-toče, Breg; II. cepljenje 5. jun. ob 15. uri: Preddvor, Tupaliče, Bela, Ba-šelj, Hrib, Nova vas, Moše, Po~ toče, Breg; V otroškem vrten Golnik: I. cepljenje 9. maja ob 15. uri: Golnik, Novake; II. cepljenje 6. jun. ob 15. uri: Golnik, Novake; V osnovni šoli Gorice: I. cepljenje 9. maja ob 16. uri: Gorice, Zalog, Srednja vas, Le-tence, Kamnjek; II. cepljenje 6. jun. ob 16. uri: Gorice, Zalog, Srednja vas, Le-tence, Kamnjek; V osnovni šoli Trstenik: I. cepljenje 9. maja ob 17. uri: Trstenik, Tenetiše, Pangeršica, Babni vrt, Povije, Cadovlje, Zabije; II. cepljenje 6. jun. ob 17. uri: Trstenik, Tenetiše, Pangeršica, Babni vrt, Povije, Cadovlje, Zabije; . V Zadružnem domu Visoko: I. cepljenje 10. maja ob 9. uri: Visoko, Milje, Luže; II. cepljenje 7. jun. ob 9. uri: Visoko, Milje, Luže; V osnovni šoli Predoslje: I. cepljenje 10. maja ob 10. uri: Predoslje, Suha, Orehovlje, Bri-tof, Brdo; II. cepljenje 7. jun. ob 10. uri: Predoslje, Suha, Orehovlje, Bri-tof, Brdo; V Zadružnem domu Kokrica: I. cepljenje 10. maja ob 12. uri: Kokrica, Mlaka, Tatinec, Eo-bovk, Srako vije, Ilovka; II. cepljenje 7. jun. ob 12. uri: Kokrica, Mlaka, Tatinec, Bo-bovk, Srakovlje, Ilovka; V osnovni šoli Podbrezje: I. cepljenje 10. maja ob 14. uri: Podbrezje, Bistrica, Gobovci; II. cepljenje 7. jun. ob 14. uri; Podbrezje, Bistrica, Gobovci; V osnovni šoli Duplje: I. cepljenje 10. maja ob 15. uri: Zg. Duplje, Sp. Duplje, Žeje, Za-draga; II. cepljenje 7. jun. ob 15. uri: Zg. Duplje, Sp. Duplje, Žeje, Za-draga, V osnovni šoli Naklo: I. cepljenje 10. maja ob 17. uri: Naklo, Malo Naklo, Cegelnica, Okroglo, Strahinj, Polica, Pivka; II. cepljenje 7. jun. ob 17. uri: Naklo, Malo Naklo, Cegelnica, Okroglo, Strahinj, Polica, Pivka; V osnovni šoli Podblica: I. cepljenje 10. maja ob 15. uri: Podblica, Jamnik, Nemil je, Njivica; II. cepljenje 7. jun. ob 15. uri: Podblica, Jamnik, Nemil je, Njivica; V osnovni šoli Besnica: I. cepljenje 10. maja ob 16. uri: Zg. Besnica, Sp. Besnica, Rakovica; II. cepljenje 10. jun. ob 15. url: Zg. Besnica, Sp. Besnica, Rakovica; V osnovni šoli Mavčiče: I. cepljenje 13. maja ob 15, uri: Mavčiče, Podreča, Praše, Jama, Meja; II. cepljenje 16. jun. ob 15. uri: Mavčiče, Podreča, Praše, Jama, Meja; V gostilni na Bregn: I. cepljenje 13. maja ob 16. uri: Breg; II. cepljenje 10. jun. ob 16. uri: Breg; V osnovni šoli Olševek: I. cepljenje 13. maja ob 14. uri: Olševek, Hotemaže; II. cepljenje 10. jun. ob 14. uri: Olševek, Hotemaže; V osnovni šoli Pševo: I. cepljenje 14. maja ob 15. uri: Pševo, Javornik, Čepu!je, Za-bukovje; II. cepljenje 11. jun. ob 15. uri: Pševo, Javornik, Cepulje, Za-bukovje; V osnovni šoli Zaimka: I. cepljenje 15. maja ob 15. uri: Zabnica, Sr. Bitnje, Sp. Bitnje, Šutna, Sv. Duh, Pevno, Crngrob, Forne, Križna gora, Planica; II. cepljenje 12. jun. ob 15.-uri: Zabnica, Sr. Bitnje, Sp. Bitnje, Sutna, Sv. Duh, Pevno, Crngrob, Forne, Križna gora, Planica. Starše opozarjamo, da za bolne otroke pravočasno preskrbo zdravniška potrdila in jih predlože na cepišču, sicer se bo izostanek štel kot neopravičen! — Starši, ki ne bodo pripeljali svojih otrok k cepljenju, so kazensko odgovorni po določilih Splošnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list FLRJ, št. 37/48) in po čl. 199 Kazenskega zakonika (Ur. list FLRJ, št. 13/51). Starši, ki vsled kateregakoli vzroka ne bi dobili paziva za cepljenje, a otroci niso bili cepljeni, naj kljub temu prinesejo otroke k cepljenju ob navedenem času. b o d i c e © Stavim, da še niste pozabili tistega mojega pisanja o dupljanskih fuzbalistih, pa o bolniškem dopustu, ki ga je človek deležen, kadar z njimi nabija žogo. Glejte — tako sem napisal, zdaj pa ugotavljam, da sem mahnil v prazno. — Pred nekaj dnevi sem jo primahal v Duplje. Mejdun, če bi vedel, da mi bo trda predla, bi si gotovo premislil in bi rajši od-švedral kam drugam. Takole je bilo: nenadoma so me ob-stopili dupljanski mulci in mi začeli s količki groziti, češ da sem zvrnil krivdo za tisto zlomljeno ključnico in zlomljeno nogo na Dupljan-ce, čeprav so bili teh poškodb (zlomljena noga) krivi fuzibalisti iz Naklega. Pa še to si mi rekli, če ne bom koj popravil svoje zmote, me bodo tako prekleto namaha-li, da me bodo po kosih znosili na britof. O Ondan me je zaneslo v Selško dolino. Ko sem svedra! po cesti, sem se vdajal vsem mogočim in nemogočim mislim, da naposled sam nisem vedel, kdaj sem prišel v Selca. Takrat mi je prišlo na misel, da ne bi bilo napak, če bi obiskal poslovalnico Kmetijske zadruge. Rečeno — storjeno! Pritisnil sem na kljuko in vstopil. Takrat pa, mrzlo me je sprele-telo po hrbtu... Tik pred nosom sem zagledal lepo debelo vrv, ki je visela izpod stropa. Mejdun, tako mi je bilo pri srcu, kot bi stal pod gavgami. Poškilil sem levo, poškilil na desno, povsod same vrvi, le krvnika ni bilo nikjer. .No, pa sem se koj zavedel, da ne stojim na mir rišču, temveč v poslovalnici Kmetijske zadruge v Selcah. Tistim, ki furajo to zadrugo, bi pa le predlagal, da bi tiste V dneh cepljenja v otroškem dispanzerju Kranj ne bo ordi-dinacije oz. posvetovalnice. Zdravstveni dom Kranj. KINO »STORZlC« KRANJ 26. in 27. aprila, premiera ameriškega barvnega cinemaseop filma »MED NEBOM IN ZEMLJO«, ob 17.30 in 20. uri. 28. aprila, ob 9.30 in 14. uri ameriški film »TARZANOVA JEZA«, ob 15.30, 18. in 20.30 uri amer. barvni cinemaseop film »MED NEBOM IN ZEMLJO«. LETNI KINO »PARTIZAN« 27. aprila, ameriški barvni film »NA DALJNEM SEVERU«. 28. aprila, premiera ameriškega barvnega filma »VESELO IZKR-CEVANJE«. KINO »SVOBODA« STRAŽIŠČE 27. in 28. npnla, ameriški film »TARZANOVA JEZA«. V soboto ob. 18. uri ter v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. KINO NAKLO 27. aprila, ameriški barvni film »VESELO IZKRCEVANJE« '>b 20. uri. 28. aprila, ameriški barvni film »NA DALJNEM SEVERU«, ob 17. in 19. uri. KINO »RADIO« JESENICE 26. aprila, ameriški barvni film »DOLINA OSVETE«, ob 18. in 20. uri. 27. in 28. aprila, amer. barv. film »BORBA V VSEMIRJU«. — V soboto ob 18. in 20. uri. — V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 26. aprila, amer. film »BOSONOGA KONTESA« ob 18. in 20. uri. 27. in 28. aprila, ameriški film »DOLINA OSVETE«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan Ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. KINO ŽIROVNICA 27. aprila, ameriški film »BOSONOGA KONTESA. 28. aprila, slovenski film »DOLINA MIRU«. KINO DOVJE MOJSTRANA 27. in 2«. apr., češki film »VEST« KINO RADOVLJICA 26. aprila, ital. f V.m »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST«, ob 20. uri. vrvi potegnili malo više pod strop, da bi v bodoče ne povzročali po nepotrebnem panike. ® Ta dan sem prifbrenčal tudi v Železnike. Ko sem si dodobra gledal razvaline hiš — žalostne spomine iz okupacije, ki jih gledam že vrsto let, in ki niso v poseben okras Železnikom, mi je obtičalo oko na strugi potoka, ki teče skozi naselje. Pri priči sem pozabil na ves svet okoli sebe. Toliko zanimivosti, kot sem j.in videl to pot, ne pomnim. V tem potoku utegneš najti čudovite stvari, skratka pravo etnografsko zbirko, da o manjvrednih predmetih ne govorim. No, ker ste že tako firbčni, vam bom naštel nekaj teh predmetov: cunje, škatlje od kon-serv, črepinje, lonci (tudi kahle), kosi pločevine, stari škarpi itd. — Začuden sem vprašal domačina, kako da niso mogli najti v vsej okolici ustreznejšega smetišča. Pa mi je možakar povedal, da ima" potok kot smetišče prav tradicionalne zasluge za Železnike. Kar pomni, so nosili Zelezničani semkaj vso odpadno ropotijo, in tega bo nemara že petdeset let. »Vrabca, petdeset let?« sem začudeno zazijal. »No, potlej se pa še ni nabralo preveč te ropotije.« »Ja veste, če ne bi imeli tako dobrega pomagača kot ga imamo, bi se nemara že zdavnaj zadušili v tej svinjariji. Takole je — kadar . naraste .potok, tako spuca strugo, da tudi ounjice več ne najdete. Res da je malce sitno, kadar nas v poletnih mesecih pesti suša... vendar se z jesenskim deževjem obrne na bolje.« Menim, da si tudi jaz ne bom razbijal preveč glave s tem smetiščem, če je tukajšnjim prebivalcem kar po godu. Q No, zdaj pa še skok proti severu. Ko sem pretekli teden krivoritil okrog Kranjske gore, mi je zmanjkalo cigaret. Ker sem na moč strasten kadilec, sem se pognal proti gostinskemu podjetju »Slavec«. — »Tobaka ni, cigaret ni,« so me uslužno potroštali. Kot obseden sem se pognal proti »Razor-ju«, pa sem tudi tuikaj naletel na enak odgovor, češ da nimajo cigaret. In kaj sem storil? Prcmetal in preluf-tal sem vse žepe, pa postrgal ves tobačni prah z drob-tinami vred in si zvil cigareto. Pri prvih dimih sem se zamislil v tisto parolo, s katero se tako radi krancljajo naiša gostinska podjetja: Vse za razvoj turizma! f) Kranjčani, če vas privede pot mimo trg. podjetja »Kokra« na Titovem trgu. tedaj si oglejte svetlobno reklamo na pročelju te hiše. Prav strahotna slika se vam bo nudila, kajti med črke se je zapletla kača. Morda se je obesila — vrag si ga vedi! Nekateri pravijo, da to ni kača, temveč izolacijska cev električne napeljave. Naj bo tako ali drugače — če bi bila tista firma moja, bi jo že zdavnaj popravil! o Zadnjič mi je nekdo rekel: »Ti, kaj meniš, kakšno bo vreme za 1. maj? Ce bo lepo, imam v načrtu čeden izlet.« Jaz sem mu pa kar takole svetoval: »Ce bo vremenska napoved »Glasu Gorenjske* kričala, da bo za 1. maj deževalo, tedaj bo gvišno lepo vreme!« Yas pozdravlja vaš Bodičar! 27. in-28. aprila, ameriški barvni film »BOJ ZA LASTNINO;, v gl. vlogah John Dereek, Joah Evans. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. KINO BLED 26. do 28. aprila, ameriški glasbeni film »BELI JORGOVAN«. KINO LJUBNO 27. in 28. aprila, ameriški barv-, ni film »KARNEVAL V TEKSASU«. V soboto ob 19.30 ter v nedeljo ob 16. in 18. uri. KINO »SORA« ŠKOFJA LOKA 26. do 28. aprila, jugoslovanski film »ESALON DR. M.« KINO »KRVAVC« CERKLJE 27. in 28. aprila, ameriški film NEUMNE SANJE«. V soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob 16. in 20. uri. GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota 27. aprila ob 20. uri — izven - gostovanje na Visokem - Wil!iam Inge: »AVTOBUSNA POSTAJA«. Nedelja 28. aprila ob 16. in 20. uri — izven - gostovanje v Gorenji vasi - VVilliam Inge: »AVTOBUSNA POSTAJA«. GLEDALIŠČE KUD »TONE ŠIFRER« - ŠK. LOKA V nedeljo 28. aprila ob 17. uri Scbubert-Berte opereta »PRI TREH MLADENKAH« — zaključna predstava "za gimnazijo in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto in nedeljo 27. in 23. aprila ob 20. uri A. Marodič »OPERACIJA ALTMARK« -premiera. Režija in scena Bojan Čebul j. TRZNI PREGLED V KAMNiKD Sobotni tržni dan je bn v Kamniku sOabše oibiskan kot po navadi. Ker so se kamniške trgovine založile z dalmatinsko solato — v dveh dneh so jo prodali nad 3000 kg — ni bilo na trgu nobenega zanimanja za radič, motovileč in berivko. Spi-nače je bilo dovolj po 100 din kilogram, za jajca pa so prodajalke zahtevale 15 in 16 d:n. Jabal'k je bilo malo, cena pa je bila od 40 do 50 din kg. Orehe so merili po 70 din liter. Cene ostalim živilom so bile nespremenjene. V KRANJU V ponedeljek na živilskem trgu niso bile zasedene vse stojnice. Jabolka, ki so jih prodajale okoliške kmetice, so bil* po 50 dinarjev, vendar že slabše kakovosti. Jajca so bila po H dinarjev in še teh ni bilo veliko. Za radič in špinačo med kupci ni več zanimanja, ker je v trgovinah dovolj solate v glavicah, pa tudi berivko so lahko dobili na trgu po 20 din merico. Gospoidnje so pokupile precej sadik kolerabic in solate, ki s* bile naprodaj v zavitkih jSo 15 dinarjev. Cene ostalim živilom se niso spremenile. V ŠKOFJI LOKI V sredo, 24. aprila so bile cene živilom na loških stojnicah naslednje: por 7 do 10 din komad, merica špinače in regrata po 20 din, merica radiča in matovilca pa 25 din. Crna redke* je bila 5 do 7 din komad, korenje 5 do 10 din komad, peteršilj 10 din zavitek, čebula 100 din kg, češenj 10 do 12 din glavica, jajca 15 din komad, surovo maslo 110 din zavitek (cca 0,25 kg), smetana 150 din liter, sirček 12 din komad, zabolka 45 din kg, fižol suhi 60 din liter in čebul-ček ŽOO din liter. §§ S SODIŠČA VINJENOST IN NEPREVIDNOST SE MAŠČUJE J. J. iz Starega dvora pri Sk-Loki je bil zaposlen kot šofer V Kranju. Dne 21. decembra lani je vozil tovorni avto po cesti Rudno—Bohinjska Bistrica. Y* času vožnje je bil nekoliko vinjen, v bližini vasi Rudno pa )e /azil še s preveliko brzino, neprevidno in nepazljivo. S prednjim desnim kolesom je vo/H pod cesto nekako 8 metrov, tako mu je zadnji del avtomobila zaneslo pod cesto, ga obrnilo pravokotno na cesto, pri vožnji nazaj pa je zdrknil po strmini v potok Cešnjica. Obdolženec je dejanje priznal, krivde pa ne. Zanikal je predvsem, da je bil v:njen, vendar mu je bila krivda v celoti dokazana. Ker je bil že predkaznovan, ga je sodišče obsodilo na 10 dni zapora. Kranj, 26. aprila 1957 Glas Gorenjske 5 PRIZADEVANJA SO RODILA USPEHE o dejavnosti svobod in prosvetnih društev na območju jeseniške občine v minuli sezoni Tisti prosvetni aktivisti, ki so zavestno stopili na pot prcsvetljevanja množic in Širjenja delavske kulture, ne odnehajo zlepa, čeprav jih tu in tam moti niz navidez nepremagljivih ovir. Ti se srečujejo na letnih konferencah prosvetnih društev, na sejah Sveta za prosveto, sejah društev in sploh povsod tam, kjer je mogoče kaj storiti za dviganje kulturne in prosvetne ravni delovnega človeka. Obračun prosvetne dejavnosti v jeseniški občini je za preteklo sezono podal na nedelj siki letni konferenci Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice predsednik tov. France Zvan. Iz poročila je razvidno, da so dosegla nekatera prosvetna društva jeseniške občine velike uspehe. Število poslušalcev raznih predavanj so dvignili za nekaj sto. Dokazano je, da se ljudje radi udeležujejo kvalitetnih predavanj, in če je potrebno, plačajo zanje tudi ukovino. Ker so pristopila društva k izobraževalnemu delu z dobro organiziranimi pripravami, se je v minuli sezoni vzdrževalo skoraj vse izobraževalno delo s prispevkom, ki ga plačujejo tečajniki in poslušalci. Ljudska univerza na Jesenicah je n. pr. organizirala ciklus predavanj pod naslovom »Vse za vse«, kd obravnavajo snov iz najrazličnejših področij od medicine, preko vzgoje do jedrske energije. 12 predavanj je poslušalo preko 1800 Poslušalcev. Ciklus vzgojnih predavanj Pod naslovom »Šola za starše« je imel Že 8 predavanj, ki jih je poslušalo 1475 Poslušalcev. Pa tudi v Kranjski gori, Ua Javorniku in drugod, dosegajo letos 8 Posebnimi predavanji večje uspehe. Predvsem lepi uspehi so bili doseženi tudi v jezikovnih in strokovnih tečajih. V Kranjski gori imajo začetni in nadaljevalni tečaj nemščine in angleščine, na Jesenicah delujejo 3 letniki Angleščine, 2 letnika nemščine, poseben tečaj za predavatelje angleščine, tečaj strojepisja in tečaj stenografije. Če upoštevamo, da skrbi za vzgojo otrok v jeseniški občini nad 100 stalno Nameščenih prosvetnih delavcev, za vzgojo odraslih pa poklicno nihče, potem je sklep Sveta Svobod in prosvet-ni" društev občine Jesenice, da se psnuje na Jesenicah Ljudska univerza *c°t profesionalna ustanova, več kot Utemeljen. Ta naj bi v bodoče vodila VSe izobraževalno delo in pomagala našim društvom na tem področju. "Velik korak je bil dosežen tudi pri izobraževanju otrok. Ljudska knjižnica j&a Jesenicah je ustanovila pionirsko Riznico, ki pa ne izposoja le pionirskega čtiva, temveč prireja tudi razne tečaje, kakor risarski tečaj za otroke Različnih starosti, osnovala je pravlji-^sfcl krožek, kjer bero cicibanom Pravljice ter študijski krožek, kjer se UČe pionirji angleščine in zemljepisa. Medtem ko je bilo v jeseniški občini ^osti storjenega na področju izobraženca, pri čemer niso zanemarjali osta-uh oblik prosvetnega dela, pa so povečali premalo pozornosti zabavnemu ^vljenju v društvih. Res je, da je T10* najti zabave na pretek, a ta je, mnogokrat takšna, da se z njo ne sferno ponašati. Cas je, da preidemo od besed k dejanju. Napačno je mnenje, da vse, kar se ne godi v gostinskem lokalu ob viinu, in kar ni zvezano z razbrzdanim smehom, ni zabava. Vedeti moramo, da se lahko zabavamo ob najrazličnejših priložnostih, ki na videz niti ne izgledajo kdo ve kako zabavne. Marsikatero gledališko delo nam nudi lepo merico zabave, kar dokazuje, da ni zabava le v popivanju, plesu in podobnem. Društva bodo morala pristopiti k prirejanju članskih sestankov, družabnih večerov, veselih večerov, predvsem pa izletov. Ob tej priložnosti bodo imeli priliko nuditi članom tudi kulturno zabavo. V d'.bi pred drugo' svetovno vojno SO' organizirale bivše Svobode številne izlete, ki so imeli sicer politično osnovo, a nudili ljudem tudi lepo mero zdrave kulturne zabave. Zakaj smo to opustili? Vzrokov za prirejanje takih izletov je več, saj bi lahko z njimi obiskali zgodovinske kraje iz .narodnoosvobodilne borbe in te obiske nato dopolnili s tisto zabavo, ki je ljudem potrebna in jo tudi zaslužijo. Svet Svobod in prosvetnih društev jeseniške občine je na letošnji konferenci sprejel sklep, da bodo poslej vsako leto organizirali izlet za vsa društva v občini. Kraj izleta naj bi se iz leta v leto menjal, izlet sam pa naj bi postal stalna oblđka dela. Da pa bo razvoj društvene dejavnosti v jeseniški občini lahko viden in uspešen, bo treba preiti bd besed k dejanju tudi v zvezi gradenj, obnovitve ali razširitve kulturnih domov. Svoboda Javornik, Svoboda Hrušica in Svoboda BI. Dobrava, imajo v tern pogledu najslabši položaj. Pa tudi ostala društva, z jeseniško Svobodo na čelu, nimajo domov, ki bi ustrezaii njihovi dejavnosti. Blizu 2000 aktivnih članov, ki delujejo v devetih društvih, 143 prireditev, ki si jih je ogledalo 21.756 obiskovalcev, redno delovanje nad 30 odsekov zasluži v bodoče večjo pozornost pri dodelje/anju dotacij za gradnjo, dograditev, obnovitev in vzdrževanje domov. Pri tem pa se moramo zavedati, da so enako koristna gasilska društva, TVD Partizan in Svobode. Pa tudi na izboljšanje odnosov med Partizanom in prosvetnivi društvi ter kmetijskimi zadrugami, ki so v nekaterih krajih kaj slabi, bo treba pomisliti. Da bi delovanje posameznih društev še izboljšali, odpravili nekatere probleme in da bi kulturno-prosvetnim društvom, ta.ko moralno, kakor tudi materialno bolj koristili, je sprejela II. konferenca Svobod in prosvetnih družtev občine Jesenice vrsto sklepov. Tako bodo pri Svetu Svobod in prosvetnih društev formirali Sosvet za izobraževanje, Centralna ljudska knjižnica na Jesenicah bo posredovala izkušnje dela s pionirji ostalim knjižnicam v občini, Svobode in prosvetna društva bodo prirejali čimveč kultur-no-zabavnih prireditev, Svet Svobod in prosvetnih društev bo organiziral stalne oblike množičnih izletov, društva morajo še nadalje skrbeti za dvig kvalitete in dotok mladine, Svet Svobod in prosvetnih društev mora poživiti delo društev. Posamezna društva naj vabijo na svoje prireditve predstavnike Sveta, ki bodo dajali oceno o predstavah, Svet Svobod in prosvetnih društev bo Skušal doseči dotacijo za nadaljevanje gradnje kulturnega doma na Hrušici itd. Dosedanji uspehi Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice so lepi, načrti za bodoče delo še lepši, zato želimo, da bi število društev in članstva še narastlo in da bi se kvaliteta delovanja še dvignila. U. ČLOVEK S PUŠKO" Filmska družba Warner Bros je po scenariju Johna Tvvista in v režiji Randolpha Schotta posnela na filmski trak epizodo iz ameriške državljanske vojske, ki obravnava zgodbo majorja Kalikuta, ki je bil kot vohun poslan v Los Angeles, da odkrije uporniško organizacijo južnjakov. Ze sam naslov nani pove, da imamo opraviti z vvestern filmom, ki ga sicer odlikuje napeta in dinamična pripoved, žal, pa tudi v tem filmu ne bomo našli nič takega, kar bi dvignilo kakovost filma nad običajno povprečje. Zgodba, ki jo poživljajo nekatere posrečene domislice, je vgrajena v standardni okvir westernov in je dovolj stereotipna, da ni tež- (gledamo ko uganiti konca. — Za ljubitelje zgodb z Divjega Zapada — povprečen grižljaj! TARZANOVA JEZA Vse kaže, da so ameriški filmski producenti zares neuničljivi pri iskanju Tarzanov (doslej si je nadelo to ime okrog deset igralcev) in pogostoma za lase privlečenih napetih zgodb, ki nas povedejo v osrčje afriških pragozdov. — V tem filmu, ki je še posebno slab, nastopa namesto Johna Weissmiillerja Lex Barker, ki pa se s svojim prednikom ne more primerjati. O kakšnih posebnih kvalitetah ni vredno govoriti. Film je prej slab kot dober — dober je pa samo v prizorih, kjer nastopa opica Cita. aa izhaja Šestkrat na leto cena številke 50 dinarjev, letna naroc. 300 dinarjev prva - dvojna - številka izide v kratkem na skoraj 100 straneh STARO, PA LE NOVO PETA PREMIERA V SKOFJI LOKI »Pri treh mladenkah« Odkar so pri nas operete odšle z repertoarjev poklicnih gledališč, se jih s precejšnjo vnemo lotevajo amaterski odri, in to dostikrat ne glede na zmogljivost ansambla. To je deloma razumljivo, kajti uprizoritev operete, ali spevoigre (v kar navadno predelajo opereto iz čisto praktičnih razlogov), pomeni skoraj zagotovljen finančni uspeh, kar za amaterske odre ni malo. Seveda je dostikrat potem tudd izvedba na temu primerni ravni, kar pa ljudi navadno ne moti. Drži, da je opereta že nekoliko preživeta oblika umetniškega izživljanja, saj so vse njihove zgodbe skoraj od kraja stereotipne, podobne kot groš gro-šu; edino kar jih še vrednoti, je njihova glasba, ki pa je navadno skoraj lepša in bolj občutena kot moderni jazz, ki ga nekateri priporočajo v zameno za to »zastarelo« obliko lahke glasbe. Menim tudi, da se publika predvsem navdušuje za gksbeno plat operet, zgodbo pušča navadno ob strani, ker pač že zna ločiti dobro od slabega. Mislim pa tudi, da je opereta navzlic pomanjkljivostim še vedno pozitiv-nejše razvedrilo, kot dostikrat nemogoče kavbojke, kriminalke in sentimentalno Storije, ki' polnijo sporede naših kinematografov, kd naj bi tudi bili nekako nadomestilo (toda dostikrat slabo!) tej »franc-jožefovski« obliki zabave. V Loki je opereta Pri treh mladenkah že tretje delo tega žanra v zadnjih letih in poudarita je treba, da sta obe prejšnji doživelii velik uspeh, tudi Mimska igra je primer za to, kje so osnove kultiviranega telesnega obvladanja, seve je ne gre jemati za nič več in nič manj kot za osnovo vsakega resnega, in do kraja premišljenega gle-dališko-ustvarjalnega udejstvo-vanja. Mnenja sem namreč, da vendarle ni moč povedati vsega brez pomenskega nosilca človekovih afektacij, čustev, občutij, misli brez besede, kajti že zaradi samega dejstva, da je življenje spričo duhovnega razvoja človeštva tako komplicirano, bi se težko govorilo o tem, da lahko mimska umetnost nadomesti gledališče v celoti. Živi pa lahko z njim in ob njem kot njegov oplemeni-telj :in tisti, ki mu išče novih izraznih možnosti — skratka — kot njegova večna podstat in njegov sestavni del. Pa še o večeru samem. V celoti sta obe nastopajoči zapu-stilli pri občinstvu lep vtis, ne glede na to, da je mlajša partnerica v vsakem oziru nadkri-ljevala starejšo: tako v intenziteti doživljanja, kakor virtu-ozno-harmonični izpeljavi posameznih nalog, ki sta si jiih partnerici zadali. Medtem, ko.je ritmika prve izhajala dejansko iz notranjega »subjektivnega« ritma, je ,bil pri drugi oči vidno bolj »objektiven« in je spominjal bolj na balet kot na čisto < mimsko igro. To pa tudi ni čudno. Tov. Piccoli jun. si je v milanski gledališki šoli, ki deluje pri Piccolo Teatro dobila ob enem najpomembnejših strokovnjakov prof. Decrouxu toliko Izkušenj, da je ni bilo lahko dosegati. Mimogrede — ko sem jo gledal, sem se nehote vprašal ali je mimu mogoče ustvariti celovečerno predstavo, M bi bila snovno, predvsem pa idejno zaokrožena? Znablti prav zaradi tega, ker ni bilo v našem primeru tako, nismo mogli občutiti tistega globljega užitka, ki nam ga umetnina lahko da, ker taka formalna perfekcija ne more dati tistega, kar daje umetnosti njeno opravičilo — to pa je sočustvovanje z neko določeno usodo, ali smeh nad obliko, ki izključuje vsebino. Prepričan pa sem, da je za začetek poti tov. Piccoli jun. pokazala dovolj vzpodbudnih in obetajočih lastnosti, da lahlko verjamemo, da nas bo z leta v leto presenečala z novimi dosežki na polju umetnosti, ki si jo je izbrala, kaikor vse kaže, za življenjski poklic. Na vsak način pa bi nas seveda še bolj razveselilo, če bi se nam 'predstavila v vlogi, v kateri bi lahko pokazala spretnosti, združene z besedo in vrhu vsega še v žanru, ki bi ji najbolj ustrezal. RADO JAN priznanje igralcem V podgorju Čeprav so jo lansko leto trikrat igrali na mom nameravajo folkloristi gostovati tudi v ...... ......i* _____i__!t_ i____i.'.U T\^.K*w K; KCl.^ A« Ki oci r\v\ domačem odru, je kljub temu obiskalo letošnjo ponovitev veliko število ljudi. To kaže, kako priljubljena je ta napredna drama o boju delavstva za pravice. — Uprizoritev je kar lepo uspela. Z njo so tudi gostovali, in sicer v Fužinah v Bohinjski Bistrici in Ribnem. — Letos bodo obiskali tudi Podbrdo. jb prireditev folklorne skupine dpd svoboda kranjska gora Pred kratkim se je predstavila s celo- Prosvetno društvo v Podgorju pri Kamniku je naštudiralo Borštnikovo ljudsko igro »Stari Ilija« v režiji tov. Franca Cebulja. Z njo so gostovali najprej v Zalogu, kjer je prizorišče dejanja, nato pa dvakrat v Šmarci. Igra je bila dobro pripravljena in je dosegia lep uspeh, kar je zasluga režiserja in požrtvovalnih igralcev. Njihovo prizadevanje je tembolj hvalevredno, ker nimajo doma prosvetne dvorane, nite primernega prostora, kjer bi se lahko prosvetno udejstvovali. Igre naštudirajo v edini gostilni v vasi »pri Groš- J%*t "Z^LTL folklorna" skupina DPD moškega pevskega zbora, ki deluje v okviru iju«, nato pa gostujejo drugod. Le poleti pri- ^^»i ^ prosvetnega društva kot samostojna setoa *eJo tudi domači gledalci na račun, ko uprt- 3^^^^£tv^l fcSSLe Vilfanove, in pa ustanovitev ženskega pevskega zboaa. zorijo igro na prostem. Podgorska gledališka w .0 „ftHo t« CnrPm. Oh* *b:>ra vodi že od vsesa začetka sosednih krajih. Dobro bi bilo, če bi se pri tem povezali s šolskimi vodstvi, kajti predstava za šolsko mladino v Kranjski gori je pokazala, da dijaki — zlasti pa pionirji — ljudskih plesov ne poznajo in jih zato navdušeno pozdravljajo. j. s. y petletnica moškega pevskega zbora v stražišču DPD »Svoboda« Stražišče slavi te dni pomemben jubilej, in sicer 5-letnico ustanovitve družina goji posebno domače običaje, za katere napišejo dejanje kar domači igralci, •Predvsem tov. Prežel j. Do zdaj so naštudirali že Kmečko ohcet, Vasovanje in Lickanje koruze in nastopili z njimi v ljubljanskem ra-Njihova večletna prizadevanja, da bi Prišli do svoje dvorane, zaslužijo vso podporo. medtem ko je vodil petje in glasbeno sprem- Oba zb^ra vodi že od vsega začetka tovariš ljavo Milček Koren, na harmoniko pa jih je Edo Ošabnik, pod čigar smotrnim in suge- Z. SEDMA PREDSTAVA MOŠKRlCEVE DRAME RDEČE ROZE Pred kratkim so igralci na Bohinjski Beli 'Ponovili najuspelejše delo lanske sezone, dramo Rdeče rože. spremljala Slava Smolejeva. Program je bil obsežen, vendar ne tako enoličen, da ne bi .bil zanimiv. Med ljudske plese so vpletli dvospeve; nekateri so bili kar malo preveč domačnostni, so pa prijetno poživili. Izvajalcem programa se je poznal večmesečni študij, saj so vse resnejše točke programa izvedli brez napak. Petje, ki je navadno kritična točka folklornih skupin, je bilo tokrat na dostojni višini. Skupina, v kateri sodelujejo sami mladinci in mladinke, zasluži za svoje delo vse priznanje. Z nekoliko spremenjenim progra- stivnim vodstveni se je izoblikoval zlasti moški pevski zbor v homogeno glasbeno telo. Kronika tega pevskega zbora je doslej zabeležila vrsto uspešnih nastopov doma in po drugih krajih. Gostovali so v Poljanah, na Jezerskem, v Zabnici, Mavčičah, Dražgošah, razen tega pa imajo za seboj tudi vrsto nastopov na internih akademijah in proslavah. V počastitev tega jubileja bosta pevska zbora priredila v soboto 27. aprila ob 20. uri v dvorani prosvetnega doma v Stražišču koncert narodnih in umetnih pesmii. ŠK - finančni. In deloma se je loško gledališče prav zaradi denarnih težav lotilo študija »Treh mladenk«. Naposled je to delo še kar na dostojna višini, saj so glasbeni odlomki prirejeni iz Schubertovih del, toda posrečeno, tako da lepe Sohubertove melodije ne izzvene banalno. Vsebinsko naj bi opereta imela nekak Schubertov biografski prizvok, vendar je poudarek predvsem na glasbi, tako da stopi faibula dostikrat precej v ozadje. Tega se je zavedal tudi režiser Janko Krek, lri je v svojem režijskem konceptu dal poudarka predvsem glasbenemu delu operete, s čemer pa je včasih le malce preveč odtujil glasbo od dogajanja na odru. Vendar pa, če pomislimo, da je bil tov. Krek hkrati režiser in igralec (pri tem pa se ni ustrašil tudi fizičnega dela na odru!), mu to prav lahko spregledamo. Vsekakor pa zasluži vso pohvalo. Igralsko in pevsko je bila izvedba tudi na dostojni ravni. — Cvetka Pibernikova in Ivan Kusterle, ki interpretirata glavni vlogi, sta pokazala dokajšnjo pevsko kulturo in čeprav sta oba začetnika, sta pokazala tudi dokaj solidno igro. Solidni sta tudi A. Oblakova in B. Severjeva, ki tvorita skupaj s Pibernikovo prijeten trio. F. Kovač An N. Guze-ljeva sta s svojo doživeto igro to pot ponovna pokazala, da sodita med najboljše loške igralce. Mimo teh je treba omeniti tudi M. Mitiča, J. Debeljaka, R. Carmanovo, J. Peharja itd., ki so se vsak po svojih močeh trudili ustvariti odrsko harmonijo. Reči moram, da je bilo čutiti pri dgri vseh neko homogenost, kar je za loške razmere vsefleakor hvale vredno. Posebno pa je presenetil mladi 17-članski orkester, ki je pod vodstvom tov. Edvarda Lipovška dosegel zavidanja vreden uspeh. Mladi glasbenlkd so zahtevne Schubertove melodije izvajali z veldko lahkotnostjo in želi splošno priznanje. Prijetno sceno je zasnoval Saša Kump, balet pa je naštudiral Tone Ziherl. Kloboves Jože. 18 „ Odprite! Nevesto srno vam pripeljali!" Ljudje so bušili v krohot. V trenutku so razumeli šalo. Španov Jože se je predpustom ženil v Kamni gorici, potem pa se je podrlo in zdaj so se Kamnogoričani ponorčevali iz njega. Ženske so se suvale s komolci in se hihitale: „Prav mu je, bogatincu! Zato jo je pustil, ker je imela premalo dote." Čakali so, toda Španova vrata so ostala zaklenjena. Tudi na oknu se ni nihče prikazal. Kamnogoričani so kar naprej razbijali po vratih. „Daj no, Johan, sprejmi jo že, jaz jo dovolj dolgo varujem!" je vpil drug. „Kdo ve, kakšna je, če si jo ti varoval!" so se zarežali kovači. „Dajte vendar, ljudje božji! Naveličala se je samevati, sirota, in je rekla, da bo prišla k hiši s pustnim žegnom, če ji Johan cerkvenega ne privošči!" Kovači so žvižgali in se od smeha tolkli po kolenih, svatbena komedija pa se je nadaljevala. Ko so se naveličali šale, so zanesli slamnato nevesto k fužini in jo posadili na streho. Potem so zlezli nazaj na sani, toda preden so se odpeljali, so se ponorčevali tudi iz tržanov. Voznik je pošče-getal najbližjega kovača z bičem pod nosom in zasmehljivo vprašal: „Ti, kje pa je tisti krojač, ki Kroparjem krive hlače dela?" Krivonogi kovač je zardel od jeze, šale je bilo konec. „Koga?" je vprašal pogrkujoČe. „Te gobec srbi, a? Bi rad katero staknil?" Zdaj so se vsi Kamnogoričani začeli norčevati. „Kroparji, ali je res, da ste se hoteli ondan na dve plati tepsti, pa vas je bilo premalo?" „Kako pa je bilo tistikrat, ko ste se tako tepli, da je luža blato dajala, blato pa iskre?" „Ali ste res na jamniškem hribu z narammim košem sonce lovili, da bi vas pozimi grelo?" Drug, ki je pripeljal slamnato nevesto, je položil dlani ob usta in prevpil ves hrup: „Kroparji, koliko je pa ura?" ..Preklelo, boš takoj videl, koliko bo udarilo!" je zavpil eden Španovih kovačev in planil v fužino. Vrnil se je s kladivom. Drugi so se zagnali za njim in kladiva so zažvižgala po zraku. Kamnogoričani so udarili po konjih, pognali so, da so sani kar odletavale in so se jim ljudje komaj umikali. Za njimi so frčala kladiva in polena, toda niso jih več dosegla. Ko so prišli v spodnji konec, so se glasno krohota!i, ko so videli, kako kovači pobirajo kladiva po snežni mečavi. Ana, ki je opazovala prizor pri oknu, se je morala glasno smejati, stara dekla pa je samo godrnjala: „Naj bi jih nažgali, grdobe! Kaj pa hodijo izzivat! Zdaj se bodo zavlekli k „Jarmu" in stavim, da ne bo minilo brez tepeža." Res so se ustavili pri „Jarmu". Privezali so konje in se znesli v gostilno. V krčmi je bil ples, purgarska maškarada je napolnila vse prostore. Kamnogoričani so razrinili plesalce vsaksebi, se polastili največje mize in zavpili, naj jim gostilničar prinese vina, na vsak mizni vogal Štefan. Pili so in nekaj časa se je zdelo, da bodo veseljačili skupaj z domačini. Potem pa je eden pod krinko prepoznal Španovega Johana in se začel norčevati: »Ne, hvala, dovo!j/< je rekel moderni vitez, ki je zadnji prispel na cilj Nedavno se je pet članov nekega angleškegakluba za »hodilni šport« odpravilo na svojevrstno pot: namenili so se prehoditi vseh dvesto milj, ki so jih angleški vitezi prehodili leta 1066, ko so hiteli na bojišče pri Hastingsu, kjer jih je potem premagal VVilliam Osvajalec in osvojil Anglijo. Ni znano, koliko časa je trajal ta ogromni pohod; nekateri pravijo, da Štiri, drugi sedem, večina pa deset dni. Športniki so se odločili za deset dni. Oblekli so se v opreme iz leta 1066, si naložili ščite, meče in sulice — ampak že po prvem dnevu so bili toliko utrujeni, da niso več mogli naprej. »Ni čudno, da so Saksonci kralja Harolda izgubili tisto bitko,« pravijo na to angleški časopisi - Po napornem pohodu (zgoraj) V začetku je Se kar šlo (zgoraj), ampak železna srajca, ščit in orožje niso lahke reči... (spodaj) Naselje Sv. Ana leži severno od Tržiča in sega do vrha Ljubelja, pod katerim stoji cerkev sv. Ane. Sentanski svet sevzdi-guje od Tržiča do Sv. Ane za približno 500 metrov in od tod do vrha Ljubelja še za 344 metrov. Dolinski svet najdemo ob Mošeniku, ki teče vzporedno z državno ljubeljsko cesto, ki prevali Karavanke v 16 ključih, in sicer v višini 1370 metrov. Ob obeh straneh ceste se svet dviguje v precej visoko hribovje, po katerem so naseljene razne kmetije. Ker je dohod vsem tem, po hribih razkropljenim prebivalcem, do njihovih domov precej otežkočen, so si postavili ob državni cesti kolibe, v katerih shranjujejo težje vozove in druge potrebščine, s katerimi prevažajo svoje pridelke v Tržič, včasih pa so jih vozili na Koroško. Naselje sv. Ane spremlja v raztrgani vrsti malih selišč skoraj 9 km ljubeljske ceste, katero je na rimski podlagi dal zgraditi nadvojvoda Karel leta 1560, cesar Karel VI pa razširiti in podreti predor, o čemur pričata dve piramidi vrh Ljubelja iz leta 1728. Naselje se prične s prvimi hišami na desnem bregu Mošenika nad Trži-čem in neha vrh prelaza. Bolj se zgosti v štirih kotličih: Sv. Ana pod Ljubeljem, Lajba pod Begunjščico (dohod k Prevalu z izvirom Begunjščice nad Drago), Plaz na groblji pod Košuto in Deševno pred ozkim izhodom iz doline, kjer je pri kapelici vstop na slikovito razgledno pot po senožetih na Kofce. Dolina je bila nekdaj kot važna prometna zveza s Koro- ško in kot .rudarski kraj močneje poseljena. V arhivu idrijskega rudnika je shranjeno poročilo, ki omenja, da so 1. 1557 kopali živo srebro tudi pri Sv. Ani nad Tržičem, a so delavci zaradi nerednega prejemanja zaslužka delo zapustili. Po 200 letih (1761) so idrijski rudarji ponovno pričeli s kopanjem rude. Ko pa je bil obrat v Idriji leta 1770 zmanjšan, so kopanje pri Sv. Ani popolnoma opustili. Leta 1837 so z obratovanjem šentanskega rudnika pričeli privatniki, katerim pa je zmanjkalo denarja in so po treh letih z delom zopet nehali. Tudi par poznejših poskusov za redno obratovanje rudnika je propadlo. Slednjič je prišel rudnik v last akcijske družbe, ki je od 1872 do 1897 pridelala 2536 centov živega srebra v vrednosti 600.000 goldinarjev. Rudo so predelovali v lastnih pečeh in topilnicah. Leta 1903 pa je družba rudnik opustila. Zadnjič je poskusila s kopanjem rude neka nemška družba iz Potenja jeseni 1917. Ze spomladi 1918 pa so z delom prenehali. Ista usoda kot živosrebrni rudnik je že mnogo prej doletela rudniKe bakra, železa in sadre. Sentansko ljudstvo se danes peča večinoma z gozdarstvom in živinorejo, precej pa se jih preživlja z zaslužkom v tržiških tovarnah. Dobro speljana in vzdrževana ljubeljska cesta omogoča kraju izdaten promet, ki se bo z dograditvijo predora tik nad Sv. Ano še znatno povečal. Zaradi naravnih lepot je dolina obiskana po domačih in tujih turistih tako poleti (motorne dirke, izleti v Karavanke), kot požiral (sankanje, smučanje). . 6 1 LU O O CD ti W > C O o o o o 21. Nenadoma se jc pojavil na obzorju Ben Roffcrs, prav tisti izmed dečkov, čigar zasmeha se je Tom najbolj bal. Ben je poskakovaje hodil in sploh se je obnašal tako, kot da je njegovo srce lahko, njegova pričakovanja pa velika. Požiral je jabolko, vmes pa jc dajal od sebe dolge, zalegle glasove.- Čedalje bolj se je približeval ograji, kjer jc Tom pleskal. Ben se je za hip zastrmel vanj, potem pa dejal: 22. »Hej, Tom, so te pritisnili, kaj?« — Ni dobil odgovora. Tom je z očesom umetnika ogledoval svoj zadnji potegljaj. Potem je ponovno zavihtel čopič in opazoval njegove poteze kot poprej. Ben se je ustavil tik poleg njega. Tomu so se cedile silne po jabolku, vendar je vztrajal pri svojem delu, čeprav bi se najraje pogrez-nll v tla od jeze. Ko le ni mogel, več prezirati Benovih pogledov, je hladnokrvno dejal: »O, ti ■!, Ben! Nisem te niti opazil.« 23. »Plavat grem, Tom,« Je dejal Ben. »Alf se ne bi tudi tebi zahotelo, če bi mogel. Toda ti moraš delati, ali ne?« Tom je dečka nekaj časa opazoval in rekel: »Čemu praviš, delati?« — »Kaj, aH to ni delo?« je odvrnil Ben. »Morda pa tudi ne. Le to vem, da ml ugaja,« mu je že napol jezno zabrusil Tom. — »Beži no, menda mi ne misliš natvesti, da rad delaš?« — »N« uvidim, zakaj ne bi rad. AH imam mar vsak ian priložnost pleskati?« 24. Zadnji Tomov stavek Je postavil zadevo v novo luč. Ben je nehal glodati jabolko. Tom je zanosno vihtel svoj Čopič nazaj in naprej in vedno znova presojal opravljeno delo. Ben je opazoval vsako njegovo kretnjo. Pleskanje ga je čedalje bolj mikalo. Ko le nI mogel vzdržati skušnjave, je nenadoma dejal: »Poslušaj Tom, daj, bom še jaz malo pleskal« Tom je preudarjal ... Ze se je nagibal, da bi pristal, toda premislil si Je...