Stran 74
Zavedamo se, da izhaja socialni in gospo­
darski nered odtod, ker nimamo ene, enot- 
* » 
ne družbe. Družba, človeštvo mora postati 
enoten organizem, ki se med seboi izpopol­
njuje in čegar deli služijo drug drugem u in 
skupnosti. Ne torej toliko razno govoriče­
nje o osem- in večurnem delavniku, kakor 
misli »Domovina«, am pak nav od k vza­
jemnosti in medsebojnemu spoznavanju naj 
bo poleg strokovne izobrazbe naloga obrt­
nih, kakor tudi drugih stanovskih organi­
zacij. Krščanski obrtnik se zaveda in se 
m ora zavedati, kakor tudi vsak kmet, de­
lavec in uradnik, da je vsak človek, naj­
višji kakor tudi najnižji v katerem koli ozi­
ru, ravno tako človek kakor on, da je nje­
gov brat, A ko se bo vsak stan tega zave­
dal,-bodo prenehali stanovski prepiri, štraj- 
ki itd. Naloga Obrtnih zvez pa je, da to 
prepričanje, to zavest v svojih članih u tr­
dijo in preko njih .pzširijo med obrtništvom.
Ljudstvo je sito bojev in prepirov in 
hoče miru. Zato je sedaj čas pokazati, da 
bomo dosegli mir in edinost le po naših 
načelih. Torej na delo!
0 razvoju ljudske umetnosti.
Piše prof. V.
(Dalje in konec.)
Keram iške izdelke delimo v 3 glavne 
skupine: 1. navadno glazirano blago, 2. 
km etska majolika (fajansa), 3, pečnice.
Glazirano blago 17, in 18, stol, skuša 
zbuditi efekt z živo in večbarvno glazuro 
aJi pa z uporabo manj navadne barve, ka­
kor n, pr. temnomodre, svitlo- in svinče- 
nozelene, ki je bila običajna barva peč- 
nic. Izdelovali so se različni glazirani pred­
meti, kakor sklede, krožniki, vrči, modeli 
za pecivo (potice), posodice za blagoslov,- 
ljeno vodo, tintniki, kipi, pečnjce i. t. d. 
V dekorativnem ocziru se ti predm eti zelo 
odlikujejo od starejših izdelkov. Motivi so 
zelo različni, kakor rastlinski ornamenti, 
živalske podobe in bolj poredkom a tutdi 
verski monogrami. Poleg barvanih nasto­
pajo že pogostoma reliefni okraski na 
krožnikih, skledah in vrčih pa razni, na­
vadno šaljivi napiisi,
Češko-moravski glazirani keram iški 
proizvodi te dobe ne morejo tekm ovati z 
nemško-alpskimi niti glede oblike, niti 
glede ornam entike. Na nekoliko višji stop­
nji je istodobna galiciška keram ika.
K akor smo deloma že omenjali, nam 
glazirani, todobni keram iški izdelki jugo­
slovanskih dežel nekdanje Avstrije ne nu­
dijo posebnih ljudsko-ujmetniških motivov, 
pač pa zelo interesantne tipične oblike, ki 
se od nemško-alpskih popolnoma razliku­
jejo, Na Kranjskem prevladujejo splošno 
laške oblike posebno pri vrčih. Pri glinasti
Jugoslovanski Obrtnik, 25. oktobra 1921
posodi v Kamniških pilanjnah se pa kaže 
nemšikot-alpski vpliv. Tipična je v tem oziru 
posebno v Kamniških planinah udom ačena 
glinasta trinožna ponev.
Pod km etsko majoliko ne razujnemo 
samo pod tem imenom znane, nekoč po­
sebno po naših vinskih krajih zeilo razšir­
jene vinske vrče, am pak sploh fajansno 
glinasto blago, ki se odlikuje po um etni 
izvedbi in splošno ni namenjenio vsako­
dnevni rab(i. Sklede, vrči, krožniki in drugi 
glinasti predm eti, izdelani n a približno isti 
način ko fajansi, so se rabili le ob slo­
vesnih prilikah, drugače pa so krasili, ka­
kor znani cisnastji krožniki, otmare, police 
in stene prem ožne km etske pa tuldi me­
ščanske hiše kot ponos hišne gospodinje.
M ajolična posoda pa se odlikuje od 
navadne fajansne tudi po tem, da nam nudi 
v veliko večji m eri pristne, km etske um et­
niške motive.
V večji zbirki! majoličnih predm etov 
iz iste pokrajine opazimo razliko v kva­
liteti. In res razločevati m oram o glede 
kvalitete in ornam entike dvojno! vrsto ma­
joličnih izdelkov in sicer majolično blago, 
kot navadno tržno blago in pa majolike, ki 
so bile izdelane na posebno naročilo.
T akratni obrtniški »cehi« so se med 
seboj naravnost tekm ovali, kteri izmed 
njih se bo ob slavnostnih sestankih odli­
koval z umetnejšim cehovskim vrčem in 
drugo posodo. Te vrče spoznamo takoj 
kot take po napisih. Pa tujdi privatniki so 
radi naročevali majotlično posodo kot d a­
rila ob slavnjostnih dogodkih, ob krstu, po­
roki, h godu itd. Umevno je, da so tudi 
lončarji-umetniki skušali z um etniško iiz ,- 
vetdbo zadotvodjiti svoje odjemalce. Prj sli­
kanju nalašč naročene majolične niso torej 
uporabljali navadnih šablon in so slikanje 
izvedli za ta posel posebno sposobni sli­
k ar ji.
Doba izdelovanja km etskih majolik je 
trajala približno 200 let, nam reč od srer 
dine 17. do sredine 19. stoletja,
V nemških alpskih deželah je bilo 
mnogo lončarij, ki so se pečale z izdelo­
vanjem majolik. Za slovensko Štajersko 
pridejo v poštev tovarne v Gradcu, v Man- 
tschi pri Gradcu, v Celju in Ptuju. Pri­
morje in Kranjska sta imela razen malen­
kostnih poskusov izključno tuje, laško 
blago.
Za nem ške alpske majolike so zna­
čilne valovite, tem nomodre, podolžne črte, 
ki delijo ploskev v precej enako obširna 
polja z živalskimi podobami, z lovskimi 
prizori, z ženinom ter nevesto itd. Najdejo 
se pa tudi alpske majolike z neenako ve­
likimi polji. Po starosti se odlikujejo salz­
burške, po izvedbi in po širšem delokrogu 
pa gmundenske. V Gmundnu niso namreč 
izdelovali samo majolične posode, am pak I
Štev.J ^
tudi kipe in celo večje skupine kipov. Za 
gmundenskimi majolikami je slovelo majo­
lično blago iz M antsche in Karlaua PT l 
Gradcu. Temeljna barva teh majolik je obi­
čajno rumeno-bela, vendar včasih tudi mo­
drikasta. Na štajerskih majolikah so se 
uporabljali poleg že prej omenjenih moti­
vov iudi še drugi, kakor začetne injienske 
črke naročnikov, svete podobe, grozdi in 
domače narodne noše.
Drugo skupino km etskih majolik tvo­
rijo majolike, izdelane na Češkem, M o ra v ­
skem, v Slovakiji in sploh na Gornjem 
Ogrskem, nadalje v Šleziji in v zahodn* 
Galiciji. Najlepše m ajolike so izdelovale 
m oravske lončarije, Slavnoznane so bil® 
takozvane habanske majolike. Iz d e lo v a li 
so jih begunci, pripadniki raznih v e r sk ih 
sekt, ki so se naselili na M oravskem, blizu 
ogrske meje. Slovaške majolike so nastale 
v veliki meri pod vplivom habanskih.
Razloček med alpskimi in habanskimi 
majolikami je velik. Oblika habanskih vr­
čev je okrogla, meloni podobna. Razen vr­
čev so izdelovali Habanci tudi krožnike, 
sklede in šesterostranične steklenice, zad­
nje gotovo po vzorcu šesterostraničnih ci- 
nastih vrčev. Na vseh omenjenih kerami- 
ških izdelkih opazujemo enako ornamen­
tiko, namreč stilizovan tulipanov cvet in 
potočnico.
Po mnenju poznavalcev so habanske 
majolike nem ško-švicarskega izvora. Pri 
mlajših se kaže laški vpliv, pri majolikah 
novejše dobe pa prevladuje jasno vpliv slo­
večih nizozemskih, v Delftu izdelanih ma­
jolik.
Na M oravskem so nastala poleg mno­
goštevilnih malih lončarij naravnost tovar­
niška podjetja, ki so se posluževala skoraj 
izključno že udomačenih umetniških moti­
vov, vsled česar spadajo tudi te majolike 
k domačim um etno-obrtniškim izdelkom.
Znamenite so poleg habanskih poseb­
no rusinske km etske majolike iz Kossova, 
ki kažejo po svoji tehnični izvedbi turški 
vpliv.
Omenjali smo te pri nas manj znane 
majolike, k er so m arsikatere izmed njih 
prišle potom trgovine tudi v naše kraje in 
kot svetovnoznane. Za naše slovenske po­
krajine so največjega pom ena laške majo­
like, kot najbolj znane in najbolj razšir­
jene, To je lahko umljivo, ker smo najbližji 
sosedi Lahov in k e r ležijo slovenske de­
žele na trgovski poti iz Italije v Srednjo 
Evropo.
Lahi so bili, kakor v mnogih strokah, 
tudi v keram iki učenci Mavrov. Po vzorcih 
maverskih lončenih izdelkov so že v 
15. stoletju dosegli prim erom a visoko stop­
njo v keram iški um etni obrti, K temu pro-

Štev. 10
Jugoslovanski Obrtnik, 25. oktobra 1921
Stran 75
°vitu laške keram ike je mnogo pripomogel 
2nani laški kipar Lucca della Robia.
Domovina laške, torej tudi toliko ope­
vane slovenske majolike je Severna Italija. 
^ vojvodini Urbino je vladala za um etnost 
navdušena rodbina M alatesta, imenovana 
tudi gospodje iz Pesara. Iz m esteca Pe- 
Saro, blizu Ankone, je prišlo v naše slo­
venske pokrajine največ majolik. Te m a­
g ik e imajo navadno signaturo: C, C, P. 
(Casali, Caligari, Pesaro). Casali in Cale- 
feri sta namreč najbolj znana izdelovalca 
Majolik iz Pesara. Pa ne samo pri Sloven­
cih, ampak tudi pri prim orskih in deloma 
celo pri dalmatinskih Srbo-Hrvatih in La­
hih so bile te majolike zelo priljubljene. 
Posebno značilna je kranjska majolika z 
dvakrat vpognjenim ročajem z obojestran­
sko vdrtim ducem (Schnabel) z znanim 
kranjskim dvoglavim orlom violetne barve 
ter z rumenimi in modrimi groteskami. 
Ohranili so se tudi vrči z slovenskimi, z 
srbo-hrvaškimi (v cirilici) in laškimi na- 
Pisi. V ljubljanskem muzeju se med dru­
gimi nahaja tudi majolika z napisom: »Na 
2dravie Lublansche Gospode«. Ti napisi 
nam dokazujejo, da so bile te laške majo­
like izgotovljene mnogokrat na naročilo in 
da so se laški lončarji ozirali na želje in 
okus slovenskega prebivalstva. Vsled tega 
so se tudi kmalu udomačile in postale zelo 
Priljubljene.
Ne ravno poredkom a se najdejo v naši 
domovini ponaredbe laških majolik po na­
ših slovenskih lončarjih. Poznavalec jih bo 
na prvi pogled spoznal kot ponaredbe, ker 
imajo motnejše barve in zabrisano, nejasno 
sliko kranjskega orla.
Na Kranjskem in Primorskem so se 
našle poleg že omenjenih tudi majolike z 
drugimi motivi, kakor z tiči, gradovi itd.
Precej razširjene so bile nadalje ma- 
jolike z napisi: »Bevi Cara«, »Bevi Ema« 
in drugimi, ki pa niso iz Pesara, ampak 
najbrže iz Benečije, kjer se še dandanes 
izdelujejo enake majolike.
V slovenskih deželah prevladujejo 
med majoličnimi izdelki vrči tako zelo, da 
razumemo pod majoliko kratkom alo vrč. 
Krožniki in druga majolična posoda je bila 
Pri nas primeroma malo razširjena.
V mnogo večji m eri kakor majolike so 
Pečnice produkt pristne domače umetniške 
obrti, ki se je začela razvijati v 14. sto­
letju, ko se je uvajala v alpskih deželah 
°d zunaj kurjena soba z lončeno km etsko 
Pečjo. Umevno je. a v začetku ne moremo 
govoriti o tej p t gi lončarske obrti kot 
o umetno-obrtniški, k er so bile prve peč­
nice gotovo zelo priproste, brez vseh okra­
skov.
Z gornjenemško hišo je v nemških in 
slovenskih alpskih deželah zavladala tudi
gornjenemška peč, oziroma gornjenemška 
oblika in ornam entika pečnic. Slovenske 
pečnice imajo torej v veliki meri isto obli­
ko in isto plastično ornamentiko ko nem- 
ško-alpske, četudi se je tu in tam našel 
tudi kak slovenski lončar, ki se je v obliki 
in ornamenitki pečnic povzpel do neke sa­
mostojnosti.
Najstarejše pečnice so bile ravne, gra- 
fitirane plošče, torej brez glazure z pre­
prosto reliefno ornamentiko. Pri nas so se 
kmalu zelo udomačile tudi konkavne, lon­
cem podobne pečnice. Bile so zelo prak ­
tične, ker je peč vsled večjega ploskovnega 
obsega bolje grela. V loncem podobnih 
pečničnih vdolbinah so se hitro pogrele 
roke in celo jedila. Še dandanes se naj­
dejo km etske slovenske hiše, četudi bolj 
poredkoma, ki imajo peči z konkavnimi 
pečnicami.
Glede umetniških motivov na pečni- 
cah lahko rečemo, da so splošno enaki 
onim na drugih izdelkih ljudsko-umetniške 
obrti.
Peči iz starejše dobe, ki jih vidimo na 
gradovih in v premožnejših meščanskih hi­
šah, so mnogokrat naravnost umotvori, 
vendar jih ne moremo več prištevati ljud­
ski umetni obrti, ampak so v resnici že na­
vadni um etno-obrtniški izdelki.
Kakor že kranjskim mostiščarjem na 
ljubljanskem barju in drugim plemenom na 
primitivni kulturni stopnji je služila ilo­
vica, oziroma glina, tudi slovenskim lon­
čarjem kot pripravna snov za izdelovanje 
raznih otroških igrač. Še dandanes izdelu­
jejo naši slovenski km etski lončarji razne 
prav srčkane igrače, ki predočujejo razne 
živali, kakor jelenčke, pujske, kravce itd, 
in služijo otrokom tudi kot piščalka. Ome­
niti moramo lične hranilne puščice, kro- 
pivniki in kukavice, ki sicer nimajo obliko 
omenjene ptice, pač pa se da ž njimi po­
snemati znani kukavičji »kuku«.
Železna posoda in drugo im portirano 
blago je že v veliki meri izpodrinilo naše 
priproste lončene izdelke. Ni nam treba 
vsled tega žalovati, pač pa bi želeli, da bi 
se tudi pri nas povzpela keram ika do tiste 
višine, na kateri bi mogla tekm ovati z tu ­
jimi keramiškimi izdelki.
Slovenski obrtnik! Ali se zavedaš, da 
je edina tvoja rešitev v močni stanovski 
organizaciji? Le združeni moremo kljubo­
vati vsem nasprotnikom in vsem težavam. 
Zato vstopi v Obrtno zvezo! Če je še ni, 
osnuj jo v svojem kraju! Vsa navodila do* 
biš pri Jugoslovanski obrtni zvezi v Ljub- 
ljani, Pražakova ulica 3,
Vajeniško vprašanje.
V »Socialnem preporodjaju« raz­
pravlja dr. Stojanovič o vajeniškem vpra­
šanju sledeče:
Za vajence se je začela javnost zani­
mati šele v novejšem času. Težki položaj 
in slabo življenje vajencev je napravilo ta 
stan sramotnim. Sedaj je nekoliko bolje. 
Država je skušala z zakoni zboljšati po­
ložaj vajencev. Vendar vajeniško vpraša­
nje s tem še ni rešeno ampak še obstoja 
in težave niso še odpravljene.
To je prebudilo nekatere človekoljube, 
ki skušajo odpomoči tem u zlu. Nastalo je 
med njimi več mnenj kako rešiti vajeniško 
vprašanje, med katerim i prevladujeta dva, 
eni pravijo, da naj se napravi čim več 
obrtnih šol za vojne sirote; drugi pa ho­
čejo, da naj se po vseh večjih obrtnih k ra­
jih ustanove domovi za vajence, kjer bi 
stanovali in hodili k mojstrom le na delo.
Dr. Stojanovič pravi, da sta ti dve 
ideji lepi, pa neizvedljivi. Za prvi načrt bi 
bilo treba silno mnogo denarja, če hoče­
mo ustanoviti šole za vse vojne sirote, ki 
jih je velikansko število. Imamo pa poleg 
teh še polno drugih otrok, za katere je 
treba rešiti isto vprašanje. Ne gre, da bi 
bile tu vpoštevane izključno le vojne si­
rote, Tudi drugi načrt je ravnotako iz fi- 
nancielnih razlogov neizvedljiv. Treba bi 
bilo zopet ogromnih vsot denarja.
Ker je treba vajeniško vprašanje 
kljub tem u rešiti, svetuje dr. Stojanovič 
drugačen načrt. Vajencem naj se skuša z 
zakonom lie življenjski položaj izboljšati, 
ter jim preskrbeti boljšo strokovno iz­
obrazbo. Treba bi bilo zato ustanoviti po­
sebna nadzorništva, ki naj skrbe, da bo 
življenjski položaj vajencev prim em o do­
ber. Dalje je treba rešiti vprašanje, kako 
izobraziti rokodelca na isti način, kakor 
se izobražujejo duševni delavci. Treba bi 
bilo zato nižjih obrtnih šol, v katerih se 
vajenec priuči in sposobi v svojem roko­
delstvu, ne da bi se kaj učil pri mojstru. 
S tem bi se doseglo dvoje: 1. da postane­
jo vajenci in z njimi vajeniško vprašanje 
in 2. da se dobijo delavci-strokovnjaki. Z 
nižjo obrtno šolo bi se stvorila šola, ki bi 
privlačila večji del mladine in tako nekoli­
ko olajšala srednje šole, iz katerih izha­
jajo samo duševni delavci. Ustvarilo bi se 
na ta način nekako ravnotežje med dušev­
nimi in fizičnimi delavci. Vsa mladina bi 
se potem sm atrala za enakopravno, dočim 
je sedaj vajenec preziran, študent pa 
nasproti njemu gospod.
Tako dr. Stojanovič, ki je visok urad­
nik v m inistrstvu za socialno politiko. Da 
tudi njegov načrt ni lahko izvedljiv zlasti 
zopet iz financielnih težkoč ne toliko od 
strani države, kot od strani staršev. Pri­