SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI UST
Letnik XIII.	Novo	mesto,	27.	maja	1976
VSEBINA	
OBČINA KRŠKO:	OBČINA ČRNOMELJ:
	131. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Črno-
129. Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve	melj za leto 1975
130. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka	OBČINA NOVO MESTO:
za sofinanciranje izgradnje družbenega centra na Seno-	132. Obvestilo o javni razgrnitvi predlogov zazidalnih na-
vem	črtov za Škocjan in Hrastulje
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
St. 14
Občina Krško
129.
PRAVILNIK
O	KREDITIRANJU STANOVANJSKE GRADITVE
I.	SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
V	skladu z družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 1/74), samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško (v nadaljnjem besedilu: skupnost) daje po določilih tega pravilnika posojila iz sredstev, združenih v smislu 13. in 25. člena Zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti.
2. člen
Posojila po tem pravilniku daje skupnost v okviru dogovorjenega standarda in v višini doseženih sredstev do konca tekočega leta ter planiranega priliva sredstev po zakonu o programiranju in financiranju graditve stanovanj za prihodnje leto na podlagi razpisa natečaja za dodeljevanje posojil iz združenih sredstev.
3. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost praviloma namenja vsaj 70 % združenih sredstev za kreditiranje nakupa in zidave najemnih stanovanj za delavce in za kreditiranje graditve komunalnih naprav in napeljav,
ostanek združenih sredstev pa za kreditiranje nakupa stanovanj in zidavo družinskih stanovanjskih hiš v lasti delavcev. Višino odstotka lahko spremeni skupščina stanovanjske skupnosti pri potrjevanju zaključnega računa.
4. člen
Posojila po tem pravilniku lahko dobijo:
- organizacije združenega dela za nakup ali zidavo najemnih stanovanj,
- delavci za nakup stanovanj v etažni lastnini,
— delavci za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in
- komunalne organizacije in druge delovne organizacije za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami in napeljavami v skladu z občinskim programom za družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo.
5. člen
Posojila se lahko dajo še za naslednje namene:
— za rekonstrukcijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj pod pogojem, da se z opravljeno rekonstrukcijo poveča stanovanjska površina ali se zboljšajo stanovanjske razmere z vgraditvijo sanitarnih naprav oziroma ogrevalne opreme,
— za stroške prispevka investi-toija za urejanje zemljišč,
- za stroške gradbenih, obrtniških in instalacijskih del,
— za stroške prildjučka stanovanjske hiše v sekundarno komunalno omrežje ter za
stroške zunanje ureditve hiše,
- za stroške gradbenega nadzora in
- za stroške pregleda dokončane stanovanjske gradnje.
6. člen
Stanovanjska skupnost razpiše vsako leto najmanj enega, lahko pa tudi več razpisov za posojila in določi način objave razpisa.
V objavljenem razpisu natečaja mora biti navedeno, koliko sredstev je predvidenih za posojila po posameznih namenih iz prejšnjega člena.
7. člen
V razpisu natečaja morajo biti navedeni:
- pogoji za pridobitev posojila glede na namen posojila,
- višina diferencirane lastne udeležbe,
- kriterij za določitev prednosti za pridobitev posojila,
- dokumentacija k vlogi za posojilo,
- jamstvo za posojilo,
- način zagotavljanja rednega odplačevanja posojila,
- rok, do katerega je treba vložiti vlogo za posojilo,
- naslov organizacije, ki sprejema vloge za posojilo in
- način in rok objave rezultata razpisa.
8. člen
Pri dajanju posojil organizacijam in delavcem v združenem delu upošteva stanovanjska skupnost zlasti njihov ekonomski in socialni položaj.
9. člen
Vse bančne posle v zvezi s posojili po tem pravilniku opravlja po pooblastilu podružnica Ljubljanske banke Krško, ki kreditira stanovanjsko graditev na območju samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško. Banka bo zahtevala od posojilojemalcev zavarovanje za posojilo in kontrolirala namensko uporabo.
10. člen
Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti prosilcev za posojilo, načina porabe in odplačevanja posojil in drugih vprašanj, ki jih ne ureja ta pravilnik, se smiselno uporabljajo akti o stanovanjskem kreditiranju in drugi predpisi ter družbeni dogovori in sporazumi s področja stanovanjskega gospodarstva.
11. člen
Najnižja obrestna mera za
posojila po tem pravilniku je
4	%. Stanovanjska skupnost lahko določi za posojila po posameznih namenih različno obrestno mero.
12. člen
Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se v skladu z 28. členom družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 1/74) poveča obrestna mera za neodplačani del posojila za dva odstotka.
13. člen
Najdaljša odplačilna doba za
posojilo po tem pravilniku je 25
let. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci pa v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
14.	člen Dobo vračanja za najeti kredit določi vsako leto posebej samoupravna enota za družbeno usmerjeno gradnjo stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti in pri tem upošteva višino razpoložljivih finančnih sredstev, namenjenih za kreditiranje stanovanjske izgradnje ter družbene smernice za izvajanje usmerjene stanovanjske gradnje v občini Krško.
Doba vračila kredita se izračuna tako, da se sešteje poprečni osebni dohodek obeh zakoncev in razdeli na število članov družine. Na tako razdeljeni osebni dohodek se določi odstotek, ki je osnova za izračun dobe vračanja kot sledi:
do 1.400,00 din - 4 % od skupnega dohodka
od 1.401,00 do 2.100,00 din
- 5 % od skupnega dohodka od 2.101,00 do 2.800,00 din
- 6 % od skupnega dohodka od 2.801,00 do 3.300,00 din
- 8 % od skupnega dohodka nad 3.301,00 din - 10% od
skupnega dohodka
Če se osebni dohodek delavca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, lahko zaprosi stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno znižanje plačila mesečnih obrokov ali za začasno odložitev plačevanja teh obrokov.
II.	POSOJILA ORGANIZACIJAM ZA NAKUP ALI ZIDAVO NAJEMNIH STANOVANJ ZA DELAVCE
15. člen Organizacija dobi pravico do
posojila na podlagi razpisa natečaja, če izpolnjuje zlasti naslednje pogoje:
— da ima srednjeročni program in letni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
— da gradi ali kupuje stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in sprejetega stanovanjskega standarda v občini,
— da sodeluje z lastno udeležbo,
— da je sposobna vračati posojilo.
16. člen
Lastna udeležba posojilojemalca je najmanj 20 odstotkov od višine zahtevanega posojila.
Lastna udeležba je za pridobitev posojila za vse posojilojemalce obvezna in različna.
Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije združenega dela je razlika med poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v delovni organizaciji in povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v republiki.
Delovna organizacija, katere poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega presega poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo po progresivni lestvici.
17. člen
Za lastno udeležbo šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija v banki na podalgi vezave stanovanjskih sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga.
18. člen
Organizacije, katerih temeljne organizacije združenega dela so na območju drugih stanovanjskih skupnosti, sredstva pa združujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti, kjer je sedež organizacije, lahko na razpisu dobijo posojilo po določilih tega pravilnika tudi za zidavo ali nakup stanovanj na območju drugih stanovanjskih skupnosti.
19. člen
Odplačilna doba za posojila,
ki jih najemajo organizacije po razpisu, je diferencirana in je odvisna od ekonomske možnosti organizacije in drugih pogojev, ki jih podrobneje določi razpis natečaja.
20. člen
Organizacija lahko proda
kupljena ali zgrajena najemna stanovanja pred poplačilom posojila samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi v takih primerih pogoje in način poplačila preostalega dolga.
21. člen
Višina lastne udeležbe pri nakupu ali gradnji stanovanj se računa v odstotku na kupoprodajno vrednost stanovanj ali na predračunsko vrednost po ključu, ki ga vsako leto posebej predpiše svet samoupravne enote za graditev stanovanj.
III.	POSOJILA DELAVCEM ZA NAKUP STANOVANJ V OSEBNI LASTI
22. člen
Posojilo za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini lahko dobi delavec, ki združuje svoje delo pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva v banki po določilih družbenega dogovora, ki nima lastnega stanova-
nja ali ima premajhno neustrezno ali neprimerno stanovanje in kupuje stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda. Cena po m2 neto stanovanjske površine ne sme presegati družbeno dogovorjene cene za m2 stanovanjske površine v objektih, ki se gradijo na gradbiščih, določenih za usmerjeno in organizirano stanovanjsko graditev.
23. člen
Delavec si zagotovi sredstva za nakup etažnega stanovanja v osebni lasti:
— z varčevanjem pri banki za stanovanjsko posojilo in z vlaganjem drugih denarnih sredstev,
- s posojilom, katerega dobi pri stanovanjski skupnosti po določilih tega pravilnika,
- s stanovanjskim posojilom pri banki, ki ga dobi na podlagi namenskega varčevanja in
— s stanovanjskim posojilom, ki mu ga odobri organizacija, pri kateri združuje delo.
24. člen
Delavec lahko dobi naj večje posojilo, ki znaša 35 % od vrednosti standardnega stanovanja.
V	razpisu natečaja za posojilo za nakup standardnega etažnega stanovanja se lahko določi tudi nižji odstotek v odvisnosti od poprečnega mesečnega družinskega dohodka prosilca.
Višina lastne udeležbe se računa v odstotku na kupoprodajno vrednost standardnega stanovanja in jo mora stanovanjska skupnost — svet enote za graditev stanovanj posebej določiti vsako leto oziroma pred razpisom natečaja. Osnova za izračun lastne udeležbe de-
25.	člen Stanovanjska skupnost odobrava posojila za nakup etažnih stanovanj samo za določeno neto stanovanjsko površino za štiričlansko družino največ do 70 m2, za petčlansko družino največ do 77 m2.
Delavec, ki kupuje stanovanje, katerega površina je večja
lavca ali občana je znesek, ki preds.tavlja razliko med poprečnim osebnim dohodkom delavca oziroma poprečnim dohodkom občana kot posojilojemalca in poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v republiki.
Lastna udeležba se glede na znesek, ugotovljen po prejšnjem odstavku določa tako, da se od poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v republiki progresivno zvišuje.
Ce je v družini zaposlenih več družinskih članov, se kot neposredna osnova za določanje različne lastne udeležbe upošteva poprečni mesečni osebni dohodek vseh zaposlenih v družini. Delavec oz. občan kot posojilojemalec izkaže višino svojih dohodkov s potrdilom svoje temeljne organizacije združenega dela ali druge organizacije, če gleda na višino ustreznega dohodka in davčni zavezanec s potrdilom davčne uprave.
Lastna udeležba se znižuje za enega nepreskrbljenega otroka za 3 (tri) odstotke, za dva nepreskrbljena otroka 8 (osem) odstotkov, za tri ali več nepreskrbljenih otrok skupaj za 15 (petnajst) odstotkov, vendar v nobenem primem ne sme znašati lastna udeležba manj kot 20 odstotkov.
Za lastno udeležbo delavca se štejejo samo njegova lastna denarna sredstva v obliki namenske hranilne vloge, ne pa tudi sredstva ali posojila, ki jih je posojilojemalec dobil ali pridobil pri organizaciji združenega dela ali pri drugi družbeno pravni osebi.
Pri določanju posojila se lahko načelno uporabi sledeča lestvica:
od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti posojila za večjo stanovanjsko površino.
26.	člen Delavec lahko nudi tudi višji odstotek lastne udeležbe kot je zahtevan v natečajnih pogojih.
Ce znaša poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SRS v letu pred odobritvijo posojila,
od 51% od 76 % od 101% nad 121 %
do 50% do /75 % do 100% do 120%
znaša lastna udeležba v odstotku od cene standardnega stanovanja najmanj
25%
30%
35%
40%
45%
potem pripada delavcu posojilo
v	odstotku od cene standardnega stanovanja največ do
35%
25%
20%
15%
10%
27. člen Prednost na natečaju ima delavec z nižjimi mesečnimi poprečnimi dohodki na člana družine.
Ob enakih pogojih imajo prednost na natečaju delavci, ki kupujejo stanovanje v etažni lastnini po nižji ceni za m2 neto stanovanjske površine.
Razpis za natečaj lahko vsebuje tudi druge elemente, ki dajejo prednost pri odobravanju posojil kot npr. število otrok, število družinskih članov, invalidnost, bolezen v družini itd.
28. člen
Znesek posojila, ki pripada delavcu, kadar kupuje stanovanje v osebni lasti, izražen v odstotku od cene standardnega stanovanja, je razviden iz prikazane tabele.
29. člen
Za izračun poprečnega mesečnega dohodka na člana družine se upoštevajo mesečni dohodki obeh zakoncev, ne pa tudi njunih otrok, četudi že prejemajo osebni dohodek.
Za člana družine po tem pravilniku se štejejo: oba zakonca, njuni otroci in nepreskrbljeni starši, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu.
Znesek posojila, ki pripada delavcu je tem večji, čim manjši je poprečni mesečni dohodek na člana družine.
30. člen Stanovanjska skupnost objavi
v javnih občilih v skladu z 18. členom družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 1/74) ceno m2 neto uporabne površine standardnega stanovanja.
31. člen Vračanje posojila delavcem z
nižjim poprečnim osebnim dohodkom bo stanovanjska skupnost omogočala za daljšo dobo, vendar ne daljšo od 25 let.
IV. POSOJILO ZA ZIDAVO DRUŽINSKE STANOVANJSKE HIŠE V OSEBNI LASTI
32. člen
Delavec si zagotovi sredstva za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti:
— z varčevanjem pri banki za stanovanjsko posojilo in z vlaganjem drugih denarnih sredstev,
— s posojilom pri banki, ki ga deli na podlagi namenskega varčevanja,
— s posojilom, ki ga dobi pri stanovanjski skupnosti po določilih tega pravilnika,
— s stanovanjskim posojilom, ki mu ga odobri organizacija, pri kateri združuje delo,
— z lastno udeležbo ali delom in drugimi sredstvi.
33. člen Posojilo, ki ga dobi delavec
po tem pravilniku za zidavo družinske stanovanjske hiše, lahko znaša največ 30 % od končne vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše. V razpisu za posojilo za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti je lahko določen tudi nižji odstotek posojila.
34. člen Prednost za posojilo po tem
pravilniku ima delavec, ki:č
— ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine,
— zida družinsko stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanjsko hišo,
— zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda,
— ima družinsko stanovanjsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze,
— bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno najemno stanovanje.
Ob enakih gornjih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjem razpisu ni uspel zaradi pomanjkanja sredstev. Razpis lahko vsebuje tudi druge pogoje, ki dajejo prednost pri odobravanju posojil, kot npr. večje število družinskih članov, invalidnost, bolezen v družini ipd.
35. člen
Pri zidavi družinske stanovanjske hiše mora delavec prispevati lastno udeležbo v višini, ki je v razpisu določena v odstotku od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše.
37. člen Stanovanjska skupnost bo omogočila delavcu z nižjim poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine ustrezno daljšo dobo vračanja posojila.
Osnova za določitev odstotka lastne udeležbe je razmerje med poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine in poprečnim mesečnim dohodkom v republiki v letu pred odobritvijo posojila. Odstotek lastne udeležbe je tem večji, čim višji je poprečni mesečni dohodek na člana družine.
Za izračun poprečnega mesečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne osebne dohodke obeh zakoncev, ne pa tudi njunih otrok, ki že prejemajo osebni dohodek. Za člana družine štejemo: oba zakonca, njune otroke in nepreskrbljene starše, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu.
Znesek posojila, ki pripada delavcu je tem večji, čim manjši je poprečni mesečni dohodek na člana družine.
Delavec lahko ponudi višji odstotek lastne udeležbe kot je zahtevan v natečajnih pogojih.
36. člen
Znesek posojila v odstotku od vrednosti standardne stanovanjske hiše določi stanovanjska skupnost pri vsakokratnem razpisu, upoštevajoč pri tem načelo oz. dogovor, če znaša poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SRS v letu pred odobritvijo do 50%, mora biti lastna udeležba 30 %, pripadajoče posojilo pa 30 % od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše. Čim večji je poprečni osebni dohodek, tem večja je potrebna lastna udeležba in manjše je posojilo!
V načelu se za izračun lastne udeležbe deli pripadajoče posojilo v odstotku po sledeči tabeli:
38. člen Delavec lahko proda pred poplačilom posojila stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi pogoje in način poplačila preostalega dolga.
V. POSOJILA ZA REKONSTRUKCIJO OBSTOJEČIH STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ
39. člen Stanovanjska skupnost lahko
objavi razpis o dajanjposojil za rekonstrukcijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj. S tako rekonstrukcijo se mora povečati stanovanjska površina, oz. število stanovanjskih prostorov ali zboljšati stanovanjske razmere z uvedbo ali modernizacijo sanitarne oz. ogrevalne opreme.
40. člen
Pogoje za posojila iz prejšnjega člena bo objavila stanovanjska skupnost v vsakokratnem razpisu.
M. POSOJILA ZA GRADITEV KOMUNALNIH NAPRAV IN NAPELJAV
41. člen Stanovanjska skupnost daje
na podlagi razpisa komunalnim delovnim organizacijam posojila za graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljišču, ki je po občinskem programu določeno za stanovanjsko graditev.
42. člen
Pogoje za odobritev posojila določi stanovanjska skupnost vsakokrat v razpisu. Minimalna lastna udeležba za posojilo za gradnjo komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo je določena z zakonskimi predpisi, stanovanjska skupnost pa lahko v razpisu določi tudi višjo lastno udeležbo.
VII. KREDITNI POGOJI
43. člen
Da bodo lastna vlaganja delavcev in občanov za stanovanjsko graditev dobila večji obseg, bo za stanovanjsko varčevanje občanov — delavcev podružnica Ljubljanske banke Krško uveljavljala naslednja načela:
— najkrajša varčevalna doba je 24 mesecev,
— najnižja obrestna mera je 2 % na varčevalno vlogo,
— posojilo, za katerega posojilojemalec varčuje, ne more biti	manjše	od
10.000,00 din,
— skupna letna anuiteta, izračunana na podlagi vseh posojil za isto stanovanje ali zasebne stanovanjske hiše, ne more biti nižja, kakor bi znašala letna stanarina za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, id bi jo plačeval posojilojemalec po predpisih o stanarinah.
Če znaša poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SRS v letu pred odobritvijo posoj.
od 51% od 76 % od 101% nad 121 %
do 50 % do 75 % do 100 % do 120%
znaša lastna udeležba v odstotku od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše najmanj
30%
35%
40%
45%
50%
potem pripada delavcu posojilo v odstotku od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše največ do •	30%
25%
20%
15%
10%
44. člen
Odplačevanje posojila prične
teči po preteku 12 mesecev od sklenitve posojilne pogodbe.
Banka prenese posojilo v odplačilo v roku, ki je določen za porabo posojila oziroma takoj po pogodbi.
Občani - delavci odplačujejo posojilo v polletnih anuitetah, ki morajo biti preračunane na mesečne obroke.
45. člen
Skupnost je dolžna odobriti
zahtevano posojilo, brž ko posojilojemalec izpolni vse pogoje.
Največje možno posojilo iz tega naslova znaša 150.000,00 din.
VII. PREHODNE DOLOČBE
46. člen
Sklenjene varčevalne in posojilne pogodbe ostanejo v veljavi. Nove varčevalne in posojilne pogodbe se lahko sklepajo v skladu z določili tega pravilnika in določili družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj, katerega so sprejeli merodajni republiški forumi (Ur. list SRS, št. 1/74).
47. člen
V prehodnem obdobju do konca leta 1976 lahko dobi posojilo tudi tisti delavec, ki ima do 31. 12. 1975 zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do III. gradbene faze, čeprav ni namensko varčeval.
IX. KONČNE DOLOČBE
48. člen
Ta pravilnik je sprejela stanovanjska skupnost občine Krško dne 20. aprila 1976 in začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu občine Krško.
V Krškem, dne 20. aprila 1976.
Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško: dipl. ing.
ROSTOHAR VLADIMIR, l.r.
130.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št.
' 29/72) zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) in 23. člena statuta Krajevne skupnosti Senovo ter na podlagi sklepov zborov občanov je zbor delegatov krajevne skupnosti Senovo dne 10. maja 1976 sprejel
SKLEP
o	razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanci-
ranje izgradnje družbenega centra na Senovem
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje' krajevne skupnosti Senovo za sofinanciranje izgradnje družbenega centra na Senovem, ki je zajet v petletnem programu krajevne skupnosti Senovo.
2.
Program izgradnje in uvedba samoprispevka je bil sprejet na zborih krajanov dne 7. in 9. maja 1976, uvede pa se za triletno obdobje od 1. avgusta 1976 do
1.	avgusta 1979.
Prispevek bodo plačevali:
1. vsi zaposleni, ki stalno prebivajo na področju krajevne skupnosti Senovo, v višini 1,5 % od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu, če mesečni prejemki presegajo znesek 2.000,- dinarjev :
2. upokojenci v višini 1,0 % od osebne, invalidske in družinske pokojnine, če mesečni znesek pokojnine presega 2.000,— dinarjev;
3. krajani-obrtniki, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev, po stopnji
1,5 % od davčne osnove;
4. kmetje proizvajalci po stopnji 3,0 '7( od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih površin, od katerih se odmerja davek od kmetijske dejavnosti, če ta dohodek ne presega letno 500,- din.
S	tem prispevkom bo zbrano približno 3,000.000,— dinarjev.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
— socialni podpiranci;
— invalidi, katerih invalidnost presega 70 %;
— učenci v gospodarstvu, dijaki in študentje od vajeniških nagrad in štipendij;
— zaposleni od jubilejnih nagrad in priznanj. Samoprispevek zaposlenih in
upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov ali pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Kmetijskim proizvajalcem in obrtnikom odmerja samoprispevek davčna uprava občine Krško v rokih in na način, ki velja za davke po zakonu o davkih.
Nadzor nad zbiranjem in trošenjem sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljala krajevna skupnost Senovo.
3.
Pravico glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisa-
ni v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Senovo. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti krajani, za katere komisija za izvedbo referenduma uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali zaradi odsluženja vojaškega roka glasovanja niso mogli udeležiti.
4.
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka ža triletno obdobje od 1. avgusta 1976 do 1. avgusta 1979 bo v nedeljo, dne 20. junija 1976, v času od 7. do 17. ure na običajnih glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma.
5.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je napisano besedilo:
Krajevna skupnost Senovo, GLASOVNICA, referendum dne 20. junija 1976 o uvedbi krajevnega samoprispevka za triletno obdobje od 1. avgusta 1976 do 31. julija 1979, za uresničitev programa krajevne skupnosti Senovo.
Po sklepih na zborih krajanov se samoprispevek, izglasovan na referendumu, uporabi za izgradnjo družbenega centra na Senovem
GLASUJEM „ZA“ - ,.PRO-TI“.
Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo „PROTI“ pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja.
6.
Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 29/72).
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Senovo.
7.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 146/76
Datum: 10. 5. 1976
Predsednik zbora delegatov KS Senovo: KAREL ŠTERBAN, l.r.
Občina Črnomelj
131.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-poli-tičnih skupnostih (Ur. 1. SRS št. 39/74) in na podlagi 176. in 185. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) sta zbor združenega
dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Črnomelj na seji dne 5. 5. 1976 sprejela
ODLOK
o	zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1975
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Črnomelj za leto 1975.
2. člen
Zaključni račun proračuna občine izl.azuje:
Plan	Izvršitev
dohodke 16,739.000 17,038.401 izdatke 16,739.000 17,352.310 presežek dohodkov nad
izdatki	686.091.
3. člen
Presežek dohodkov nad izdatki v višini 686.091 din se uporabi:
— 387.000 din se prenese med dohodke proračuna za leto 1976 in se ne šteje v obseg porabe po DD za leto 1976;
— 83.000 din se vrne skladu vzajemnosti;
— 216.091 din se nameni za intervencije v gospodarstvu.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-2/74 Datum: 5. 5. 1976
Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipl. ing. Martin Janžekovič, l.r.
Občina Novo mesto
132.
Na podlagi sklepa komisije za urbanizem pri izvršnem svetu občinske skupščine Novo mesto z dne 11. 5. 1976 in v smislu 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67 in 27/72)bodo
javno razgrnjeni:
1.
»redlog zazidalnega načrta Škocjan - stanovanjski del,
2. predlog zazidalnega načrta Škocjan ■ centralni del,
3. predlog zazidalnega načrta Hrastulje — stanovanjska zazidava.
Predlogi zazidalnih načrtov bodo razgrnjeni od dneva objave do vključno 30. dne po obja-
vi	od 8. do 12. ure v prostorih podjetja Dominvest, Prešernov trg 8 in v prostorih skupščine občine Novo mesto.
Izvršni svet občinske skupščine Novo mesto
I
I
DOLENJSKI UST - št. 22 (1341) - 27. maja 1976 STRAN 21