10. štev. V Kranju, dne 8. marca 1913. Leto I. Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2'—, za četrt leta K l-—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. - Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Dvakrat dve je pet. Če državna oblast ne prime cestnega roparja akoravno ve zanj, je to zelo opasno. Ne le za državljane, ki niso sigurni svojega imetja in življenja, ampak posebno še za državno avtoriteto. To zadnje je nekaj, kar se ne da šteti, ne tehtati, vendar pa je za vsako državno skupnost zelo važno, ■ skoraj tako važno kot duhovščina in vojaki. Še bolj opasno pa je, če državna oblast takih elementov ne le ne preganja, temveč jim" celo daje potuho in naj se godi to vsled nepaznosti, strahu ali oportunitete. Mi živimo nepopisno hitro in vsled tega se tako spreminjajo vsi naši nazori, posebno o tem, kaj je dopustno v političnem boju. Ko je pater Greuter izrekel v državni zbornici svoj „pfuiu, zgražala se je vsa zbornica in vse časopisje, da se je taka beseda rabila v javni seji. Danes so. lumpi, šufti, klofute in revolver navadna orožja v dunajskem parlamentu. Deželna vlada na Kranjskem ustavno ni odgovorna deželnemu zboru, glavna njena zakonita naloga pa je, varovati državno avtoriteto. In kdor se spomni, kako so Auersperg, Wid-mann in Conrad ščitili državno avtoriteto v deželi, se mora čuditi, kako pohlevna je postala osrednja vlada v tem oziru. S. L. S. hrumi po deželi kakor romarji od Gornjega grada in nove Štifte, zastopnik cesarske vlade pa ali spi, kakor stari Homer, ali pa caplja zraven trume kakor romarski voditeij. Kakor romarji žele, pa zapoje ali veselo ali žalostno, ali vselej zraven in hripavo. Ko so predzadnjič volili v Ljubljani dva deželna poslanca, niso bili okoličanski kmetje sprejeti v volilni imenik. Klerikalci so se pritožili na deželno vlado. Ta je pritožbo zavrnila, in to je bilo prav. Vsled tega je sklenil klub klerikalnih poslancev z enim glasom svoje večine Ribnikarja in Reisnerja vun vreči iz deželne zhornice. Dotično poročilo je bil vdarec v obraz ne le deželnemu zakonu, ampak prav posebno državni avtoriteti in deželni vladi v Ljubljani. Ko je prišlo to poročilo v razpravo, je pa deželni predsednik varoval državno in svojo avtoriteto tako, da je — molčal. In ko je v prihodnjem zasedanju večina „popravljala" volilni red, zopet ni zinila deželna vlada besede, ali je to prav ali ne in ali ima o tem sploh kako mnenje. Osrednja vlada je izrekla načelo, da mora za deželne zbore ostati še interesno zastopstvo po kurijah. Kranjska deželna vlada pa je postavila to načelo na glavo. Danes se ne gre za to, ali je to načelo pravo in ali naj se vzdržuje, ali državna avtoriteta zahteva, da, dokler zakon obstoji, se ima isti vpoštevati. Zadnji torek se je vršila nadomestna volitev za mesta Kamnik, Tržič in Radovljico. Kot napredni kandidat se je prijavil notar Marinček iz Tržiča. Ker ima deželni zbor kranjski zdaj toliko praznih posedačev in domišljavih gostilniških'politikov, bila bi taka mlada, sveža moč kot je notar Marinček, zelo potrebna. In zmagal bi bil, ko bi se bilo postopalo po zakonu in po načelu, da imajo odločevati mestni volilci. To načelo je poteptala S. L. S. s pomočjo deželne vlade. Kako naj se tolmačijo volilni redi, zato naj bo — pravijo — odločilno mnenje deželnega zbora. — Ko bi ta deželni zbor ie kako mnenje imel! Pri Ribnikarju in Reisnerju je trdila najpo-prej večina deželnega zbora, da imajo okoličanski kmetje volilno pravico v Ljubljani že na podlagi prvotnega nepopravljenega volilnega reda In ker je deželna vlada izjemoma imela enkrat svoje mnenje, ki se ni strinjalo z mnenjem deželnega odbora, je večina ta dva mandata uničila. Takoj potem pa je ista večina po posebni noveli postavila v zakon tisto, o čemer je pri poprejšni verifikaciji trdila, da je že v zakonu. Ue je smatral deželni zbor anuliranje teh mandatov v zakonu utemeljeno,^ potem je bila dopolnitev zakona nepotrebna. Če pa je bila dopolnitev potrebna, je s tem priznano, da je bilo uničenje mandatov samovoljno in nezakonito. Pri vseh teh čudnih manipulacijah pa je igral zastopnik osrednje vlade vlogo mutca ali človeka, katerega cela stvar nič ne briga. To kar se je vršilo v Ljubljani prvikrat potom sile in drugič potom novele, izvršilo se je pri gorenjskih mestih potom migljaja na klerikalne župane brez novele, torej brez vsake zakonite'podlage. Tudi najhujši pristaš S. L. S. ne more trditi, da bi bili zakoni kranjskega deželnega zbora zadnjih let Jasni in precizni. To pa stoji, da dokler zakon vzdržuje interesno zastopstvo, ne gre, da se isto odstrani iz strankarskih ozirov potom razlaganja postave. In potem je nedvomljivo, da, če zakon zahteva za gotove določbe deželnega volilnega reda kvalificirano večino, ne gre, da bi se ista eskomatirala po določbah, za katere zadostuje absolutna večina. Če določata volilni red za deželni zbor in volilni red za občinske zastope o nekaterih volil-cih skupne lastnosti, razun tega pa določa volilni red za deželni zbor višji census za sposobnost volilca za deželni zbor, je vendar jasno, da morajo pri volitvi za deželni zbor odpasti vsi tjisti volilci v občinski zastop, ki ne plačujejo toliko davka, kolikor ga census za deželni zbor zahteva. Po §. 46. zakona z dne 26. avgusta 1908. je za vsako spremembo deželnega volilnega reda potrebna kvalificirana večina. Bistveno za volitve po kurijah je vprašanje, kdo voli v eni ali drugi kuriji. Če bi se dala S. L. S. možnost n. pr. v kuriji veleposestva „razlagati" zakon, se brez truda spravi v to kurijo sto in tudi več novih volilcev. Če torej volilni red za deželni zbor ni določil, da smejo voliti okoličanski kmetje v mestni kuriji, in to se ne trdi, potem tega tudi ne morejo določiti občinski volilni redi, ki se sklepajo z navadno večino in nikdar ne morejo derogirati zakonu o deželnem volilnem redu, ki je bil sklenjen s kvalificirano večino in za katerega je določena kvalificirana večina ravno zaradi tega, da se zabrani taka zloraba, kakršna se je vršila pri volitvi v gorenjskih mestih. K. Vodiški čudeži — trije fajmoštri in en tehant. Ko je v vodiškem farovžu zamaknjena Jo-hanca potila krvavi pot, se je zaletel tja tudi neki dekan, bivši Savel, sedaj Pavel z namenom, da vpraša kriščeve martre trpečo Johanco, če bo že kaj kmalu korar. Nežno se je nagnil nad trpečo zamaknjeno devico, in razprostrl svoji, od deviških in tercijajskih poljubov omehkuženi roki, hoteč jo blagosloviti. S svetim strahom so pričakovali navzoči, v božjo voljo vdani pravoverni katoličani, uspehov blagoslovljajočega dekana. V za navadne slovenske in kranjske zemljane nerazumljivem jeziku ogovori jo s tresočim glasom. Počasi in trudno dvigne „trpeča" nagubančene trepalnice in upre motni pogled v motne oči dekanove. Navzoči ne vedo ali bi občudovali nadnaravno moč in svetosrdekanovo, s katero je obudil zamaknjeno ter „trpečo" in jo takoreč prisilil, da reši nepristransko njegovo korarsko vprašanje. Očividno ji je bila ta prerokba, kakor nekdaj Pitiji, mučna. Z zaničevalnim nasmehom na brezkrvnih ustnah odgovori komaj slišno, kakor otrok v prvem razredu: 1-u-p-u-s. — Takoj po teh, nek pomen izrazujočih črkah, zamakne se zopet v nezavest. Na dolgem, suhoparnem in izžetem licu de-kanovem ni bilo opaziti vidne izpremembe. — Le spodnjo ustnico je pobesil v toliko, da je zakrila polovico brade. Nedaleč od zamaknjene, v bližini dekana, je stal star študent. — Čul je izrek vprašane „trpeče" in videl podaljšano spodnjo ustnico dekanovo. L-u-p-u-s — — „Lupus" — lupus — to je vendar slovenski: volk.--Ne, ne, že misel sama na sebi, da bi bil gospod dekan volk, je pregrešna. Debelo se je prekrižal študent in jaz mu tudi prav dam, kajti študent ima še vedno vero, da je Bog pravičen sodnik . . .' „Predno kaj nadalje povem," je rekel na prižnici neki župnik, „prosim za potrpljenje in pazljivost". Predno jaz nadalje povem, kako so drugi občudovalci zamaknjene, razumeli njeno glasko-vanje na dekanovo vprašanje, naj povem, da je med fanatičnimi njenimi obiskovalci razširjeno mnenje — dogma bo to šele čez par sto let — da izroči zamaknjena med zamaknjenjem svojo dušo v roke nebeškega očeta in da med tem časom ne more spregovoriti drugih besed, kakor one, katere ji polaga božja Vsemogočnost na otekli jezik, na katerem je videti tedaj zlat križec z znaki Kristusovega trpljenja. Ker večina njenih obiskovalcev ravnokar omenjeno, versko trdno veruje, moramo tudi mi manj verni, ali z versko slepoto udarjeni prebivalci božje zemlje verovati, in zase in za svojo družino, katere neomenjen gospodar sem, izjavljam: Verujem, da je zamaknjena „trpeča" izgovarjala — ko jo je blagoslovljajoči dekan vprašal, kdaj se bo vsedel na korarski stoliček — le tiste črke, katere ji je božja volja in Vsemogočnost stavila na njen, z zlatim križcem obdarovani jezik. Res mučno je vernemu človeku, kakor sem jaz, verovati razlagi črk zamaknjene. — Kajti verovati, da je zamaknjena po božji inicijativi imenovala bogaboječega dekana „volka", nasprotuje mojemu trdnemu verskemu prepričanju. Dekan je vendar božji namestnik na zemlji in to volk nikakor ne more biti, še manj verjetno se pa zdi, da bi mogel biti volk božji namestnik na zemlji — tedaj če je dekan božji namestnik ni volk — in če je res volk ni božji namestnik. Dosedaj sporočil sem samo to, kar sem deloma videl in slišal, pri naslednjem sem bil pa osebno navzoč. Kakor je nekdaj svetnik .... (ime tega svetnika sem pozabil, ker je že zdavnaj pred menoj umrl) premišljeval čudežno sveto Trojico na morski obali, tako globoko zamišljen premišljeval sem jaz v vodiški gostilni, ob obali precejšne sklede z vročo prežgano juho, nerazumljiv pojem. Vesel sem pozdravil starega študenta, ki je, najbržje navdahnjen božje milosti, prav razumel glaskovanje „trpeče". Hitro ulijem polno, za dvoje usta kakšne 161etne Marijine device dovolj veliko žlico maslene čorbe v hraneželjna odprta Pruski kralji imajo pri Potsdamu svoj grad. H temu grajskemu posestvu je hotel Fric Veliki priklopiti posestvo nekega mlinarja — soseda. Mlinar se je branil prodati svoje posestvo. Ko se je kralj pri pogajanju skliceval na svojo moč dvignil je mlinar roko, pokazal proti mestu in rekel znamenite besede: imamo še sodnike v Berolinu! S. L. S. je ugrabila napredni stranki mandat gorenjskih mest, mi pravimo ugrabila s tem, da je s pomočjo deželne vlade delala zakonu silo. Te zmage S. L. S. ni dobila po zmagovitosti svojih načel, ne v lojalnem političnem boju, ampak tako, da je s pomočjo deželne vlade zadavila načelo interesnega zastopstva, da je potom sile eska-motirala najvažnejšo določbo deželnega volilnega reda, ki določa volilce posameznih kurij, da je postavila na glavo določbo, da ima vsak volilec voliti le enkrat in sicer tam, kjer stanuje. Po določbah deželnega volilnega reda ta stranka ni prišla na svoj račun, zato je računala tako, da je dvakrat dve pet. In ker je narodno napredna stranka v deželi danes brezpravna, jo ne tolaži nič drugega nego zavest: še imamo državno sodišče! POLITIČNI PREGLED. Notranji in zunanji položaj je še vedno dokaj nejasen. Državni zbor, ki se je komaj sešel, gre zopet na počitnice, ker ni pričakovati, da reši finančni odsek do Velike noči mali finančni načrt. Vsled tega ne dobi država pričakovanih dohodkov in pragmatika državnih uradnikov je zopet pokopana za to leto. Izključeno pa je s tem tudi saniranje deželnih financ in izboljšanje gmotnega položaja učiteljev. Tudi zunanji položaj se ni dosti razjasnil. Sicer se mnogo govori o demobilizaciji ob naših mejah, toda zdi se, da še razmere med Rusijo in Avstrijo niso pojasnjene. Zlasti se Avstrija noče ukloniti ruski zahtevi, da demobiliziramo tudi na jugu — v Bosni in Hercegovini. Da se pa vsaj nekoliko pokrije blamaža glede teh neuspelih pogajanj, in da se vsaj malo pomiri prebivalstvo, je izdalo vojno ministrstvo navodila, kako da se naj izvede delna demobilizacija. Govori se, da odpuste 30.000 rezervistov. Kaj je to v primeri s kakimi 300.000 rezervistov, ki so pod orožjem! Volilna reforma na Ogrskem. Ogrski državni zbor obravnava o volilni reformi, ki je taka, da izključuje od volilne pravice ne samo ogrske narodnosti, ampak tudi nižje sloje madjarskega naroda. Edini namen, ki ga zasleduje, je zagotovitev političnega gospodstva madjarskim plemenitašem. Boj, ki ga je napovedovala volilni reformi opozicija in socijalna demokracija, se je končal dokaj klaverno. Opozicija se je zadovoljila s protestom v državni zbornici, nakar je tudi vodstvo socijalne demokracije odpovedalo splošno stavko. Ako bi se to ne bilo zgodilo, bi gotovo že močila budimpeštanske ulice delavska kri. Albanski kongres. V Trstu so te dni zborovali zastopniki albanskega „naroda", da se pogovore o ustanovitvi samostojne Albanije. Skromni ravno niso bili ti možje v svojih zahtevah. Zahtevali so, kakor so se izražali, na podlagi „zemljepisnih, narodnostnih, zgodovinskih in prosvetnih razmer" za Albanijo ne I samo Skader in Janino, temveč tudi Kosovo polje. ■ Sploh naj se pridružijo bodoči Albaniji vsi kraji, : kjer prebiva vsaj polovica albanskega prebivalstva. Teh možakarjev pri zahtevah prav nič ne moti dejstvo, da so Srbi s potoki krvi osvobodili te kraje ' izpod turškega jarma, dočim sami Albanci niso v ' ta namen ganili niti z mezincem. Ciganske krvi niso mogli dostojanstveni zborovalci zatajiti niti na javnem kongresu, kajti koncem vseh koncev so se i prav pošteno stepli, da seveda dokažejo, kako i kulturna so razna gorska plemena Albancev. Bla-j goslovila je albanski kongres laška in naša diplo-I macija, izražajoč po svojih zastopnikih tople simpatije „kulturnim" Skipetarom! Mirovna pogajanja. Med balkanskimi zavezniki in Turčijo zopet I posredujejo velesile. Poroča se, da bi se glede : mej med Bolgarijo in Turčijo ložje dosegel spo-; razum, kakor glede odškodnine, ki jo zahtevajo z vso odločnostjo zavezniki v skupnem znesku poldruge milijarde. Turčija, ki je že itak na robu financijelnega propada, se seveda brani. Podpirajo jo Anglija, Francija in Nemčija, ki imajo v turških pokrajinah skupno investirane kake štiri milijarde, med tem ko stoje zaveznikom ob strani baje Rusija in Italija. Kako stališče zavzame v tem vprašanju Avstrija, ki ima i v Turčiji i v Bolgariji financijelne interese, še ni jasno. Janina je padla. Janina je padla dne 6. marca, ker ni mogla vzdržati silnega naskoka grških čet. General Skutco je korakal na čelu svojih čet v mesto. S padcem Janine je prišlo 22.000 Turkov v vojno ujetništvo. Jubilej ruske dinastije. Te dni je preteklo 300 let, odkar vlada mogočno rusko državo današnja ruska dinastija. V hudih stiskah je bila leta 1613 ruska država. Poljaki so zasedli Moskvo ter takorekoč že popolnoma uničili rusko d ržavo. Vendar pa se je ko-nečno Rusom posrečilo premagati Poljake in jih pognati iz Moskve. Nato je izvolil zbor odposlancev celega ruskega naroda za vladarja vseh Rusov Mihaela Feodoroviča iz hiše Romanovov, ki še danes vladajo mogočno Rusijo. Pod to rusko dinastijo se je Rusija mogočno razvijala. Iz majhnih početkov se je razvila država, ki sega dandanes od Baltiškega morja do Tihega morja. Ruski glas vpoštevajo vse velesile. Da je napredovala Rusija v teh letih mogočno tudi na kulturnem polju, o tem pričajo imena Turgenjev, Dostojevski, Tolstoj i. t. d., kojih dela so že skupna last vseh kulturnih narodov. Tudi na gospodarskem polju je Rusija dokaj napredovala. Seveda ta vsestranski napredek ni izključna zasluga ruskih vladarjev, ampak je posledica telesne in duševne moči ruskega naroda. Vendar pa je zgodovinska resnica, da so bili za napredek ruske države nekateri vladarji odločilni. Pomisiimo le na Petra Velikega, Katarino II., Nikolaja I., Aleksandra II. Sedanji car Nikolaj II. je proslavil tristoletni jubilej svoje dinastije z raznimi dobrodelnimi ustanovami — izdal je v ta namen nad 70 milijonov rubljev. Upajmo, da bo imel ta jubilej tudi za našo monarhijo blagodejne posledice, da se napete razmere med državami kmalu ublaže. Prvi vidni znak izboljšanih razmer bi bil odpust rezervistov, ki ga tako željno pričakujejo vsi narodi v monarhiji. Narodno-gospodarstvo. Mlekarske zadruge in mlekarne. Konec. Ti trije možakarji, hoteč potolažiti razjarje-! nega gospoda in položaj izboljšati, so po svoji ne-\ rodnosti zopet izzvali upor. „Gospod župnik," prične župan, „naj ne zamerijo, saj ljudem ni za denar, I samo izvedeli bi radi, koliko stane mlekarna in če bo že kmalu plačana, koliko je še dolga na nji. To bi člani samo zaradi tega radi vedeli, da lahko \ liberalcem zavežejo jezike, ki klatijo okrog, da ima mlekarna 60.000 kron dolga. Njim pa, kajne mo-j žakarji, neomejeno zaupamo, in smo hvaležni za i mlekarno, ker smo že toliko denarja dobili za mle-; ko, ki bi ga ne bili, če bi ne imeli mlekarne." Po ] teh besedah je bil župnik vidno potolažen, a čla-| nom je zrasel greben. Zopet stegne nekdo tam doli pri vratih jezik: „Samo to bi radi vedeli, ko-1 liko ima mlekarna še dolga." Vsi pogledi se obr-| nejo vanj in ker je to ugleden možak in dober gospodar iz sosednje vasi, se večina pridruži temu , predlogu. Vedno glasneje zahtevajo račun, oe enkrat skuša blagajnik potolažiti člane; toda zastonj! Hočeš nočeš, udati se mora. „Izvedeli bi bili ravno-| tako danes račune, če bi bili tudi malo manj razgrajali, sedaj pa pazno poslušajte, posebno tisti, ki več govorite, kakor imate govoriti, j Stavbišče, stavba mlekarne z visokim dimnikom, ledenico, šupo in drugimi pritiklinami stane . .....K 24.26271 Mlekarski stroji delniške družbe . . „ 26480'30 Montaža.............„ 1.247 — Lončarske potrebščine in delo . . . „ 870'— Napeljava vodovoda........„ 642'— Kovaško delo pri montaži ..... „ 62'— Vožnja strojev i. t. d...... ,, 240'— Nadzorstvo, načrti i. t. d.......„ 500'— Drugi manjši stroški, skupaj .... „ 481 •— 150 301iterskih mlekarskih posod z vso opremo a 17 K ........ . ,, 2.550 — Skupaj . . K 57.035-01 Različni vzkliki ogorčenja in začudenja napolnijo dvorano. „Ne smete pa misliti, da bi obstojala ta svota tudi v resnici," spregovori blagajnik. „Naš visoki in velemožni deželni odbor, ki ima, kakor Vam je znano za kmete odprte denarnice, roke in srce, nam je priskočil na pomoč in nam obljubil 45% podpore, to je malo manj kakor polovica navedene svote. Nadalje ima vodstvo mlekarne v rokah tudi vašo članarino, na katero ste (smehlaje) že gotovo pozabili, ta znaša tudi čez 2500 kron in se od gorenjega zneska odšteje. Upajmo tudi na podporo od strani države in Kranjske hranilnice v Ljubljani. Tudi sem že izkazal na prvem občnem zboru dobička 2300 kron. Tudi ta znesek se odšteje. Kakor razvidite, ni bav-bav tako črn kakršnega kažejo brezverni liberalci, ki so vam samo nevošljivi, ker imate tako lepo in vzorno mlekarno, kakršnih je malo na Kranjskem. Ne poslušajte teh grabežljivih volkov, ker nimajo drugega namena, kakor vas razdvojiti in uničiti vašo cvetočo zadrugo. Naša sveta dolžnost pa je, da imamo ne-omahljivo medsebojno zaupanje ali po domače rečeno : Držimo skupaj kakor hrvaški prešiči! Kar pa se tiče drugih stroškov, za delo, vožnjo, mlekarja, strojnika i. t. d. Vam bodem pa pri prilož- usta, in že sem začutil — kazen 'za dvom, ob- ! čutno spečenino na jeziku. Med Tem, ko sem s kislim vinom spiral in hladil spečeni jezik, prisede k mizi moj stari znanec Hrvat Marko. To je ču-deri mož! Vsako jesen privleče tri ali štiri trume \ buš na Kranjsko, posebno Gorenjsko in jih proda za denar ali brez denarja, samo da jih, kakor sam pravi, proda. Tudi meni je že včasih kakšno upal, j seveda samo tako dolgo, dokler ji nisem potegnil kože s hrbta, potem je pa prišel in plačati je bilo treba. Zadnja leta pa nič več ne kupčujeva, ker imam že slabe zobe in po zatrdilu moje Mice lažje jem sok kakor meso . . . Verjamem. Ravno v času Johančnega zamaknjenja je dobri in verni brat Hrvat pobiral zaostale buše po vodiški občini in fari. Sveto navdušenje in oprost-ljiva radovednost sta ga privedla na kraj čudežev. Pozabil je na buše in denar in šel gledat po svojem zatrdilu nekaj, kar še nikdo ni videl v Vodicah, od kar svet stoji. — Ko sem si s prvo četr-tinko nekoliko ohladil opečeni jezik, vprašam kar naravnost Hrvata in študenta kako sta razumela prerokovanje „trpeče". Študent je trdil, da je razumel natančno, prav natančno „Lupus". — Hrvat je molčal. Vprašam ga v drugo: „E čuješ! Marko, divani, što je kazala ona curica popu! Jesi razumio"? „Jesam brate!" „Kaži što!" „Kazala je popu: lopov si." „Nemoj Marko, varaš se; ne-može biti pop lopov". — Marko je skomignil z rameni in utihnil, a jaz sem bil za eno razlago bogatejši. V tem prisede k mizi stara ženica z rožnim vencem v roki. ,,Kaj imate za jesti," — praša suho gostliničarko ? „Kuhano vino," odvrne ta samozavestno. — ,,Ali nimate prežgane juhe." — „So že vso požrli." Na jok seje naredilo ženici in že je odhajala. ,,Poldrugi dan že nisem nič kuhanega jedla in imam samo še šest krajcarjev." Videl sem, da ne mara jesti tri ne more plačati kuhanega vina. Ponudim ji prežganko. Stokrat „bohlonaj" in še nekaj povrhu sem dobil za prežganko, za katero sem plačal pozneje samo 10 starih krajcarjev in si tako poceni spekel jezik in poleg še staro ženico nasitil. Trikrat je ženica pobožno sklenila vele roke, ko je z veliko slastjo povžila prežganko, v katero je nadrobila črnega kruha. In še sto-in stokratni „Bohlonaj" sem spravil, misleč: Ko pridem pred nebeška vrata in bo sveti Peter zahteval od mene dobra dela, stresel mu bom pred noge tehle par sto „bohlonaj" in ni vrag, da bi mi ne odprl vrat. To seveda bo šele po smrti, za enkrat mi je pa več na tem ležeče, da rešim pomen glaskovanja zamaknjene. „Mati," pravim, ali ste bili Vi takrat notri, ko je tisti veliki gospod blagoslovil in nekaj vprašal „trpečo"?! „Bila sem bila, pa boljše bi bilo, da bi ne bila; jaz sem zastopila, da je rekla: lump si." Britke solze so pritekle žalostni ženici po raz-oranih licih. ,,Hudo mi je, žalostna sem, ker verjeti ne morem, da bi rekla svetnica gospodu dekanu: ,,lump si". — Začela sem dvomiti in ta dvom mi razjeda srce, da ne bom več dolgo živela. Bog bodi milostljiv moji ubogi duši!" Tudi dvom v mojem srcu se je za eno točko razširil. Boli me le to, ker ne vem komu bi bolj verjel, ali študentu, ali Hrvatu, -ali stari ženici. Žalosten sem, ker ne vem, ali je po izreku zamaknjene device dotični dekan volk, lopov ali lump, ali pa mogoče tudi -vse skupaj. Bog že ve kaj dela, zato je tudi meni naklonil Mico, ki bo gotovo v kratkem s svojo bistroumnostjo razpršila moreče dvome in razvila, ali je dotični dekan, volk, lopov, lump, mogoče vse skupaj ali pa poštenjak brez primere. Naslovil sem to pismo: Vodiški čudeži — trije fajmoštri in en tehant. Za danes sem Ti poročal o čudežih in tehantu, prihodnjič bom o fajmoštrih. Ker ti je moj naslov že znan, zadostuje, da te samo prijazno pozdravim in se podpišem, da veš kdo ti je pisal: Kmet J ur. Izlet v Egipt. Popotni in zgodovinsko-kulturni utisi. Življenje na ladiji. Ladija, meni domovje! Brzi parnik „Heluan" spada med modernejše ladije avstrijskega Llovda. Redno vsakih 14 dni preskrbuje zvezo Trst-Brindisi-Egipt, drugih 14 dni pa oskrbuje to delo njegov dvojček „Wien", s katerim sta bila svoječasno zgrajena. Med skrajnima lukama Trst-Aleksandrija vozi 73 ur, odštevši nosti podal natančen račun. Mleko dobite plačano takoj, ko dobimo denar za poslano mleko." V tem prihiti mežnar z naznanilom „da so se pripeljali gospod dekan in da naj gredo brž doli." Hitro zmeče blagajnik knjige skupaj in odhajaje pravi: „Rad bi bil še med vami in bi vam rad še marsikaj povedal in pojasnil, pa kakor vidite, me kliče dolžnost, kmalu se zopet vidimo, z Bogom." Kakor ovce brez pastirja so ostali zborovalci in glasno komentirali blagajnikove podatke in končno so prišli do zaključka, da so vsega kar pri mlekarni ni in ne bo v redu, krivi liberalci. Tudi predsednik se je za enkrat že oddahnil, za kako dolgo, pokazala nam bo bližnja bodočnost. Minulo je prvo poslovno leto mlekarne, ker le ni bilo obljubljenih računov in denarja, se je osmelil nek član in naprosil svojega soseda, ki je sicer liberalec, da mu pomaga sestaviti vsaj približen račun, koliko stane letno poslovanje take mlekarne. Enoletne obresti od okrogle svote K 55.000 a 5%.........K Mlekar mesečno K 100'—.....„ Strojnik mesečno K 120'— ... .' Dovoz mleka 4 vozniki dnevno a 2 K „ Pomivalka posode dnevno 40 h . . . „ Vožnja mleka na kolodvor dnevno h 3 K............. „ Kurjava dnevno K 1*60 . . . . „ Stanovanje za strojnika in mlekarja mesečno skupaj.........„ Svečava ............. „ Strojno olje...........„ Vodovodno pristojbino za porabljeno vodo........... • , „ Pisarniški stroški i. t. d.......„ Obraba mlekarskih strojev do uničenja v 25 letih, na leto.........,. Popolna obraba mlekarskih posod v treh letih na leto 1/i.......„ Kaliranje od 100 12 1 dnevno od okroglo 700 /= 14 / a 14 h . . . „ Kislo mleko — izguba med vožnjo, izhlapevanje pri pasteuriziranju, nepričakovane nezgode od 100/ 2/. „ Različne kemikalije za preskušnje mleka — vrvice ali .papir za pokrove pri vrčih, plombe, asbestne vrvice, morebitna popravila ....... „ Led . . .'............. „ Predpisana preskušnja praznega kotla 2krat na leto, dimnikar, metle, pomivalka in še sto in stotere malenkosti, ki stanejo denar in denar . „ 700 / mleka a 14 h dnevno K 98—, letno .............„ 35.770- Izkazani stroški......... . „ 13.868- 2.750 1.200 1.440 2.880 182 540 576 120 40 60 400 100 1.000 850 715 715-— 100--200-- Izdatki za mleko in poslovanje. Mlekarna je prodala in doposlala „Mle-karski zvezi" v Trst v enem letu 255-500 /, proč kalira 10.220 /. Ostane 245.280 / mleka. K 49-638-- Prevoz mleka po železnici.....„ 7.358-40 Provizija mlekarski zvezi 5% .... „ 2.452-80 Parkratna revizijska vožnja predsednika in blagajnika v Trst in na Sveto Goro, malo darilce mlek. nadzorniku, telegrami, ekspr. pisma, velikonočna darila strojniku in mlekarju, nagrada pomivalki, za par litrov vina pri odborovih sejah......, —'— Prejem za 245.280 / prodanega mleka „ 51 -508-80 Obračun katerega bi bil imel podati blagajnik ob zaključku prvega poslovnega leta, pa ga ni mogel podati, ker ga je klical g. dekan, kateremu pozivu se je tudi moral kot ponižno podrejeni pokoriti. Izdatki za od članov zadruge prejeto mleko, skupaj 255.500 / a 14 h . . „ 35770-—• Poslovni stroški, amortizacija i. t. d. letnih .'....... .... „ 13-868-— Eksport in provizija..... „ 9.811 "20 dve uri zamude v Brindisu, torej niti cele 3 dni, kar je za daljavo 1210 milj precejšnja hitrost. Svoječasno sta dosegli imenovani ladji rekord v hitrosti po Sredozemskem morju, zdaj ju pa že prekašajo tujezemski parniki. Ker pa navadni poštni parniki rabijo za enako daljavo 5 dni, uporabljajo hitro vozeči ladiji vsi, katerim se mudi ali se ne vozijo radi po morju — in pa tistim, katerim se denar ne smili preveč. Kajti drag je Lloyd austriaco! Če se pomisli za kako ceno prevažajo parobrodne družbe potnike v daljno Ameriko, kjer stane vožnja v daljno Kanado samo 160 K in kako poceni prireja Austro-Američana zabavne vožnje, pri katerih so potniki za naravnost neznatno svoto na mokrem in na suhem za 14 dni z vsem preskrbljeni, potem se ni čuditi, da me je kar pretreslo, ko sem čul, da treba plačati za vožnjo sem in tja v II. razredu — skupno 6 dni — znesek okroglo 450 K, dnevno torej nad 70 K. Ker nisem miljonar, ni čudno, da sem, začuvši to „ponudbo", začasno kar izginil in šel iskat svežega zraka na pomol sv. Karla. Naposled pa, če je človek že v Trstu s trdnim ciljem v Egipt in ne sme zapravljati časa kakor za dobe zlate visokošolske prostosti, ni kazalo drugega, nego udati se v neizprosno usodo. Navsezadnje, čemu bi ne pripomogel bogatim činovnikom imenovane družbe, do trdo prisluženih plač 10 do 15 tisoč K mesečno. Saj reveži izhajajo itak jedva z večmiljonsko letno državno podporo in bi še lakoto trpeli, da jih država razven tega še skrbno ne varuje vsake konkurence. Dalje. Skupaj . . K 59.449-20 Prejem za prodano mleko Mlekarski zvezi 245.280 / a 21 h .... . „ 51.508-80 sanske govedi, 71 prešičev. — Cena od 1 kgžlve teže 88 v za pitarte vole, 82—84 v za srednje pitane vole, 78—80 v za nič pitane vole, — v za bosansko (hrvaško) goved, 1 K za teleta, 1 K 22 v za prešiče pitane, — za prešiče za rejo. Tržne cene na tedenskem semnju v Kranju, dne 3. fmarca 1913: Pšenica 100 ^.........K 23'— : Rž ! Ječmen „ „ j Oves „ „ Koruza stara „ „ Koruza nova „ „ Ajda ; Proso „ „ ' Deteljno seme ,, „ i Fižol ribničan „ „ Fižol koks „ „ Grah „ „ Leča „ „ Pšeno „ „ 1 Ješprenj „ „ Krompir - „ „ '. Mleko 1 /..... Surovo maslo 1 kg Primanjkljaj . . K 7.940-40 Radi izstopa iz Mlekarske zveze je bil zadružni odbor primoran prodajati mleko na svojo pest. O tem smo omenjali že v prejšnjih poglavjih. Ker pa je trgovska znanost predsednika in odbora pod ničlo, ni bilo nekaterim tržaškim mlekarnar-jem, katerih marsikateri je na račun kranjskih za-drugarjev že obogatel, nič lažjega kakor na prav prefrigan način oslepariti. Ker ne maram pozneje enkrat opisati in obrazložiti nekatere take slučaje, omenjam samo, da je imela zadruga v nekaterih mesecih prav občutno denarno izgubo, katero pa še zagrinja tajinstvena megla, zato ostanem za enkrat samo pri dokazu primanjkljaja K 7940-—. Ko bi bili zadrugarji poslušali moža, ki je na prvem občnem zboru priporočal znižanje cene mleku na 10 v liter, bi bila mlekarna lahko koncem prvega poslovnega leta izkazala navzlic ogromnim stroškom prebitka K 2279'60. Ko bi zadruga plačevala mleko samo po 20 vinarjev liter, ubila bi se sama, kajti mleka bi bilo tako malo, da bi z ogromnimi stroški zidana mlekarna morala zopet in zopet izkazati primanjkljaj zaradi nezadostne množine mleka. Naprej zadruga ne more, ker ji je podtaknjena coklja v obliki dolžnih tisočakov, nazaj ne sme, ker zadaj je prepad, v katerem se brez-dvomno razbije na drobne kosce če pade vanj — sredi pota, stati v dežju in burji, tudi ne more, tedaj kliče na pomoč, na pomoč, da se razlega še dalje kakor je treba. Toda pomoči ni od nikoder. Duhovni oče, ki je priklical zadrugo v življenje, je odšel med tem, in se je pri odhodu odpovedal vsem zadružnim dolžnostim in častem, uživati zasluženo plačilo, dobro faro, in da bode zasluženje tem slajše si je preskrbel še mlado kuharico. Blagajnik pa še čaka, da se mu umakne kak prijazen brat v gospodu iz dekanije, ker praznih ravno v trenotku ni mnogo na razpolago. Ker pa zadružni voz v burji in dežju ne more čakati sredi pota, a dober svet je menda drag, naj bo dovoljen kratek nasvet kako spraviti pod streho mlekarno. Zadruga ima 150 članov, ki imajo 250 deležev. Vsak član naj plača na vsak delež 100 kron, to je 25.000 kron. Ta svota bi zadostovala, da se plača trgovcu 10.000 kron, z ostankom pa 15.000 K se pa članom plača mleko. Na^ ta način bi ostala ovca cela in volk bi bil sit. Če bi se ta nasvet letno parkrat uporabil, bil bi zadružni voz kmalu na suhem in na varnem. Ako bi se ta dobrohotni nasvet ne upošteval, pomagala bi morda božja pot na Sveto Goro, ali procesija, mogoče pa že tudi samo goreča molitev. Gotovo je, da je to prva dolžnost. Ako bodo navzlic temu občutili v svojih žepih in denarnicah nekako olajšanje, tolažijo naj se z besedami našega premilostljivega, pre-vzvišenega gospoda knezoškofa, s katerimi tudi končam. On pravi v pastirskem listu: „Ko boste to prvo dolžnost (molitev) dobro izpolnjevali, blagoslovil bo tudi Bog vašo skrb za časno življenje in blagostanje, pomagaje vam bo, da si dobite vsakdanjega kruha. Bogastva pa tako rti treba, preveč je nevarno. Le z malim bodimo zadovoljni. Pa tudi v tem oziru si pomagajte z združenimi močmi. Dandanes ni rešitve po drugem potu. Zato je prav, ako se snujejo razne zadruge kmetu, delavcu in trgovcu na pomoč. Drago mi je, ko vidim, da duhovniki z besedo in dejanjem pomagajo. Ali ravnajte se, da vam tudi to ne bode v škodo, ker človek je često že tako nespameten, da tudi najboljše naprave more zlorabiti, da so mu potem v kvar, ne pa v korist." Na tedenski semenj v Kranju, dne 3. marca 1913 se je prignalo: 175 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 12 telet, 73 prešičev. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 80 glav domaČe govedi, — glav bo- Maslo ; Govedina I. Govedina II. '< Teletna I. ! Teletna II. ; Svinjina I. ; Svinjina II. Prekajena svinjina I. 1 kg Prekajena svinjina II. 1 „ Slanina I. 1 „ Slanina II. 1 „ Jajca 7 kom....... 22-— 20- — 21- — 21-80 18-50 24- — 21-— 170-180 25- — 30-— 48-— 48-— 30-— 28-— 5-80 —■20 3-50 3 — 1-80 1- 72 2- — 1- 80 2- — 1- 80 2- 20 2-— 2.— 1-70 —•40 O vratnih boleznih. Letošnjo zimo smo imeli kaj nezdravo vreme. Spočetka neprestano deževje, ki mu je sledila neprijetna gorkota, nato malo snega, južni vetrovi, kopnenje, slednjič pa mrzli vetrovi. Umljivo je tedaj, da se je pojavilo nebroj bolezni: tega je pričelo trgati, oni je staknil revmatizem, v vsaki hiši leži, oziroma polega na hripi oboleli, za pečjo kašlja stara mati in napol lajajo otroci, ki so najbolj prepuščeni sami sebi. Vse bi še bilo, da se niso iz teh nadležnosti izcimile tudi kužne bolezni. Iz vseh krajev poročajo, da bolehajo in umirajo otroci na vratnici, a v,to poklicani organi se ne ganejo, zdravnikov premalo, ena mesta niti zasedena niso, tako, da so ljudje pripuščeni samim sebi. Kot nestrokovnjak, a po boleznih izkušen, podajam starišem nekaj navodil, kako naj bi ravnali, da se vratne bolezni omeje. Pred vsem navajajte svoje otroke, ki so še zdravi, da se navadijo grgrati z mlačno vodo. Kadar prično težko požirati, naj grgrajo z ga-lunovo vodo ali špiritovim žganjem. S tem se pokon-čujejo bele lisice, ki se pojavijo okoli malega jezička v goltancu. Kali, ki jih s spiranjem odluščimo, bi provzročile razširjenje, zato jih ne pljujte po tleh ali v stranišče, temveč vedno le v posodo, ki smo ji prilili lizola ali lizoforma, (dobiti ga je v lekarnah za 70 vin.). Za silo uporabljajo nekateri tudi lug, kot razkuževalen pripomoček. Večkrat zatremo na ta način bolezen že v kali. Kot domače zdravilo svetujem prav zanesljivo tudi jesihove vratne obkladke. Na večer se namreč zavre posodico vinskega jesiha, ki vanj namočimo platneno cunjico, jo dobro ožememo. ter položimo na vrat, nato pa ves vrat dobro ovijemo s flanelo, da nikjer ne pride zrak do obkladka. To ponavljamo dvakrat na dan. Ako pa prične otroka boleti glava in postanejo oči motne, je bolezen že zelo razvita. Otroka položi v posteljo, imej usmiljenja ž njim, ne pripusti, da ti ga ugrabi smrt, vsaj je njegovo življenje dražje od živali, — pokliči zdravnika, a ne vodi otroka k njemu! Vratnica ali difterija je v znanosti dobila svojega krotitelja. Serum, ki ga zdravnik obrizgne otroku pod kožo, prepodi koščeno ženo, ki pri vratih opazuje vaše ravnanje. Po injekciji — tako imenujejo zdravniki to zdravlienje — otroku takoj odleže. Toda strogo pazite, da se vam ne prehladi in da se preveč ne giblje, kajti serum vpliva na srce, a ne posebno ugodno. Mnogokrat otroci tudi bledejo in to še celo po injekciji, ker vročina narašča in kri sili v možgane. Ah, koliko noči sem že prejokal ob postelji, ko se mi je dete smejalo, pripovedalo smešno zmedene dogodbe, opazovalo v zraku ono, česar jaz nisem videl, prosilo naj je položim v posteljo, ker se glava dotika stropa i. t. d. Storil sem navidezno, kar mi je ukazalo, a rezali so mi noži bolesti očetovsko srce. Kot najuspešnejše hladilo sem vporabljal po kmetu Priznicu iznajdene obkladke. Na čelo sem namreč polagal v ledeni vodi namočene in dodobra ožete platnene robce, ki sem jih prav dobro ovil s suho flanelo, tako, da se sparijo na glavi, a zrak ne more do mokrega ovitka. V usta pa sem dajal otroku koščeke ledu. Zdravi otroci naj ne pridejo v dotiko z bolnikom, kajti bolezen je zelo nalezljiva. Da pa se otroci prehlade, ste največ krivi stariši sami, drugi pa imamo prijetno priložnost zanesti kali domov. To se mi je primerilo že dvakrat. Otroci leže za vročo pečjo, ponoči lete bosi na stran iz hiše, posod navadno nimajo v sobi. Zjutraj se slabo ali predobro oblečejo, v šolo odidejo navadno prepozno, da morajo leteti, sicer je g. učitelj nejevoljen, če zamude. Po poti se pre-grejejo, vdihavajo pa mrzel zrak in posledica je bolezen v vratu. ce je pa otrok predobro oblečen, mesto da bi imel vrhno suknjo, ki naj bi jo v sobi odložil, se telo preveč pregreje, na mrazu se toplina zmanjša in brezdomno je, da se pojavi prehlajenje. Ravnajte se po mojih, po izkušnjah pridobljenih nasvetih, in gotovo je, da se bo omejilo sedanje razširjevanje vratnih bolezni! Oče. DOPISI. Loške novice. Dogodki s špitalskima zvonovoma so sedaj že napol pozabljeni. Radi par do goltanca nabasanih klerikalnih komedijantov je zašumelo ne samo po časopisju ter so se povsod zbijale šale, ampak tudi sodišče je imelo nepotrebnega opravka. Sedaj je te komedije konec. Dvomimo pa, da bo naše klerikalce še kedaj srečala pamet, saj se že celi svet iz njih norčuje. Ti klerikalni prvakarji naj bi še povsod imeli odločilno besedo. Niso za drugo, kakor da obračajo in streljajo kozle, pa bi še radi sitnarili in naprednjakom mašili usta, da bi ne smeli niti potom časopisja ožigosati njihovo brezumno početje. Par najglasnejših kričačev poznamo, katerima svetujemo, da bi svojo skrb obračala v prvi vrsti na to, da pride končno na rotovžu do rednega in pametnega dela. Poročali ste že, da je deželni zbor razpisal zgradbo nove ceste na kolodvor. Potemtakem je vsaj pričakovati v kratkem izgovitve te ceste, o kateji se je že mnogo pisalo, še več pa govorilo. Že prejšnji občinski odbor je imel nalogo pripravljati vse potrebno za to delo, klerikalni odborniki pa so se vštulili vmes ter zvonili z velikim zvonom in markirali, da bo le njihova zasluga, ako dobimo novo cesto. Nimamo nič proti temu, da cesto dobimo in da bi tudi resnično koristila mestu. Vendar ne smemo prezreti delovanje prejšnjih občinskih odborov, ki so v danih razmerah storili vse, kar je bilo mogoče, pri tem pa skrbeli, da se občinske doklade in druga občinska plačila meščanov niso povikšala. Ali bo to storil tudi sedanji klerikalni odbor? Ne malo radovedni smo, v kakem razmerju z drugimi interesenti bo naše mesto prispevalo k stoškom za novo cesto. Svoječasno se je govorilo, da bo mesto dalo samo potrebni kamen iz mestnega kamnoloma, kar je malo verjetno. Pogreb visokošolca Tinčeta Jenkota iz Lipice, se je vršil minulo nedeljo, 5. t. m. ob veliki udeležbi občinstva. Pokojnik, ki je nenadoma umrl na Dunaju, kjer se je učil zdravilstva, je bii pripcian na tukajšnje pokopališče. Tu ga je sprejel domači „Sokol", kateremu se je pridružil tudi kranjski. Oba „Sokola" sta korakala s svojima praporoma pred krsto od kolodvora do mesta. Od tu se je ob 5. uri popoldne začel pomikati pogreb proti mestnemu pokopališču. Pred kapucini so mu prijatelji pod vodstvom gosp. kranjskega okrajnega sodnika Oskarja Deva, zapeli, takisto na pokopališču. Pogreba se je udele-ležilo tudi kakih 100 gimnazijcev iz Kranja, spremljani od gg. profesorjev Makso Pirnata, Anton Zupana in Frana dr. Mišica. Za njim žalujejo poleg matere in drugih sorodnikov tudi njegovi mnogobrojni prijatelji, znanci in tovariši. Tudi loški „Sokol" ga bo močno pogrešal, ker je pokojni Tinče bil eden izmed njegovih najboljših telovadcev, ter je večkrat nastopal na društvenih javnih prireditvah. Lahka mu zemljica! Jeseniške novice. Albanske razmere vladajo na Jesenicah. Samo en dokaz, kako izrabljajo klerikalni lačen-bergerji neuko ljudstvo. Neki mlad posestnik je prodal parcelo gozda, zvečer pa je šel s svojo ženo v gostilno na „Pošto", kjer je prav pridno plačeval za pijačo. Ko je bil že vinjen, je odšla njegova žena v družbi s policajem v „Hotel Za-herlin". Mož je seveda ženo kmalu pogrešil in je odšel domov, kako pa sta se potem z ženo pomenila doma, nam ni znano, pa menda ni bilo hudo, ker sta bila drugi dan zopet skupaj v gostilni. Kmalu za njima pride v gostilno tudi policaj, bivši naprednjak, sedaj hud klerikalec, ki je prejšnji večer dvoril ženi. Mož začne takoj zmerjati svojo ženo in med drugim ji je rekel tudi policijska k ... a. To je bil povod, da je policaj napovedal aretacijo. Aretirani se je upiral in branil in je policaju med ruvanjem nekoliko raztrgal bluzo. In sedaj čujte, kako po krščansko se je potem ta stvar poravnala. Kristus je sicer dejal: odpustite, da vam bode odpuščeno. Pobožni strahovalci Jesenic pa so sklenili drugače, namreč plačaj, saj imaš denar, ko si prodal gozd. In res so prepetnajstili nevednega možakarja, da je plačal 50 kron policaju zato, ker je svojo ženo zmerjal in s tem policaja razžalil. A temu še ni bilo dovolj. Tudi za bluzo je moral plačati 30 kron, dasi je bila poškodba le malenkostna in bluzo policaj še vedno nosi in jo bo še dolgo lahko nosil. Tako judovsko odiranje je bilo končno tudi drugim že preveč in neka gospodična se je javno izrazila, da to vendar ni lepo, da so reveža tako ociganili. Menda se je policaj res sramoval svojih krščanskih del usmiljenja, ker je izjavil gospodični, da bode izročil teh trideset kron otroškemu vrtcu na Jesenicah. Tem potom torej vljudno vprašamo odbor otroškega vrtca ali je dal policaj obljubljeno svoto ali ne, ker na obljube klerikalcev se pač ni mnogo zanesti. Katoliški teater. Brihtni so gospodje iz ajmohta. Ker vedo, da v javnosti njihovih komedij še pes ne oblaja, zato so se kar sami pohvalili v nedeljskem „Slovencu" in se obenem seveda obregnili ob tukajšnje gledališko društvo, češ, da je ljudstvo med igro zapustilo _ dvorano liberalnega gledališča. To je seveda grda laž, ker ajmohtarji hočejo s tem le obrniti pozornost od sebe. Resnici na ljubo moramo povedati, da so v ajmohtarskem domu res ljudje drli od igre. Saj poznate Bolte-jevega očeta. Ta je vstal sredi igre ter dejal: Ej, bom jaz gledal to žalost, pa poslušal to nerazumljivo jamranje; pišite me v uh, rajši grem spat. Da, gospodje, tako je! Ljudstvo ni več tako slepo, kot si domišljujete in vi bi pač morali vedeti, da „Lurška pastirica" že davno ni moderna drama, in „Dve materi" tudi ne najnovejša burka in končno, da Gašperl-teater še ni moderni vzgojevalni in kulturni zavod. Strah pred vojno. Um se je omračil tovarniškemu delavcu Jakobu Ženu. Imel je vedno skrbi, kaj bo, če se vojska vname. Zadnje čase je kupil tri vreče moke, da bi družina ne trpela pomanjkanja. Delj časa že ni nič drugega mislil, kot samo na vojsko. Najsi je vozil kakršenkoli vlak, on je videl v njem vedno same vojake. V torek popoldan so ga peljali v Ljubljano. Mladi tatici. V klerikalni konzum na Savi so se vtihotapili trije dečki, stari od 9 do 12 let v prostor, kjer so shranjene vžigalice. Naložili so si vse žepe, a pri tem jih je zasačil oskrbnik, ki jim je vžigalice odvzel in jim pošteno ušesa navil. Pred nedavnim pa je ravnotam pokradla neka deklica večjo množino razglednic ter jih potem delila tovarišicam. Nek fant pa je ukradel klobaso. Značilno je, da je ravno v bližini Katoliškega doma tako pokvarjena mladina. Iz Šenčurja. Naš župnik je sicer mož po volji božji in škofovi, da bi bil pa tudi mož po volji in povšeči vsem faranom, to pa ni. Pustili smo ga na miru, držali smo se reka: gospoda pusti pri miru, če ti ne bo škodil do smrti, ti bo pa po smrti. Kozolcev gospod Šiška ne preobrača, za to je preveč gentleman in po vedenju bi mu bolje pristajal pariški salon kakor šenčursko župnišče. Včasih se pa mož vendar spozabi in vdari na najnižjo struno. — V nedeljo, dne 2. t. m. popoldne ob^l. uri sta ponesla botra novorojenca h krstu. Župnik je ozmerjal botro, zakaj nosi ob tej uri otroka h krstu, češ da nikoli nima miru in da nikjer niso uradi do dveh odprti. Na odgovor zavedne botre, da nese otroka h krstu, ko ga ji izroči za krst babica, označilje babico z imenom, s katerim jo bodemo odslej Šenčurjani in okoličani nazivali, če se ne bo za ta najnovejši naslov — katerega dosedaj diplomirane babice na Kranjskem še niso imele na svojih diplomah — župniku, če ne drugače, pa vsaj pri okrajnem sodišču, primerno zahvalila. — Stare šavre so le na semnjih poceni naprodaj. Novorojenec je bil slaboten, in ker se je babica bala, da umre brez krsta, je bila njena sveta dolžnost, da izroči dete v naročje matere svete katoliške cerkve, kolikor hitro mogoče, in tudi župniku ne. more biti vseeno, če' bi moral zapisati v rojstno knjigo rojstvo in smrt brezverca. Naš župnik hoče s tem upeljati uradne ure. Prav ima, ne zamerimo mu, naroči naj pa tudi smrti jn rojenicam, da se drže njegovih uradnih ur. — Šenčur je lansko leto pogorel. Sicer ne ves, pač pa je bilo škode do 200.000 K uradno cenjene. Ubogi pogorela, po dveh slabih letinah občutno tepeni, so z največjo hvaležnostjo sprejemali naklonjene jim darove. Celo naš blagi vladar je priskočil revežem z zdatno podporo na pomoč. Marsikatera goreča molitev je bila narekovana iz hvaležnih src in poslana pred prestol nebeškega očeta za dobrotnike. Izostali pa so do danes znaki zahvale za tiste, ki so pri raznih v ta namen prirejenih cerkvenih darovanjih položili svoje denarne darove na altar z namenom, da ublažijo gorje nesrečnikov, J 2.5 i « predanice prosta plombirana. M].M.Maidič, Hrani Deželni pridelki, špecerijsko blago. Priznano najboljši dalma- CalAna" tinski portlad cement ff#3l (D ll 9 za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje Svetle sezamove tropine. ===== Umetna gnojila. ======= o as* 3 s m CD "O "t O 03 (Ji o -3 » (D Vsakovrstna travna semena, krmilna pesa, korenje, čista grahora, semenski oves domač in češki. Najstarejša trgovina Ferd. Saiovic v Kranju poprej C.PIeiweiss 10 4—10 priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga. Posebno priporoča slavnemu občinstvu za pomladansko sezijo bogato izbiro oblek za moške in ženske; botrom pa obleke za birmance in birmanke. n Kreditno društvo v Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo je hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po 13—10 brez odbitka rentnega davka. Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne. 1»! Tiskarna „SAVA" v Kranju se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del. Zobozdravniki in zobotetinični atelje dr. Edv. Globočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker konc. zobotehnik v Kranju i v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago. Vinska veletrgovina 1 Rudolf Rokalj, Kranj Priporočam svoja izvrstna, zajamčeno pristna dolenjska, štajerska in istrijanska vina v sodih in steklenicah Zaloga najfinejših tu- in inozemskih šampanjcev, vin v ste-\ •. \ •. \ \ klenicah in mineralnih voda. .* .* .* .* .* ." i n o •o C 01 I "o 10 I I I Priporoča se velezaloga 15-10 iterijskeoa, fiorimberškega, modneaa blaga in pletenin A. Adamič, Kranj Velika zaloga posamenterije, konfekcije, perila, kravat, steznikov, klobukov, čepic, toaletnega blaga, bižuterije, kranjskih izdelkov, otročjih vozičkov, kovčegov, šolskih potrebščin, papirja i. t. d. Molitveniki, moleki, venci, verižice in vse druge potrebščine za birmo. Lastna izdelovalnica damskih pasov. Modni salon damskih klobukov i. U Postrežba točna in solidna. Cene najugodnejše! '-V I Z ! oi I & I (D i C I (0 j o I 3* i a i -i i o i c I O I I M. Rant - Kranj trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagoni Priložnostni nakup OfrOŠfClIl VOžfOKOV. Najraznovstnejše ŠUSOBNJSElĐ DlflOO. Kolodvorska restavracija priporoča vedno sveže Budievisko pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo 4 52-10 I I II 1 9 18—10 ternit najboljše strešno kritje prodaja najceneje tvrdka Merkur, Peter MaidiCHrani 1 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice D iS co 03 N '5 >