) 1 ') STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1980 • L E T N 1 K XXXVIII • STE V 1 L KA 4 p. 153-200 Ljubljana, april 1980 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS Dr. Amer Krivec 153 Problemi spravila lesa in razvojne perspektive Izobraževalna skupnost za gozdarstvo Probleme der Holzruckung und Entwicklungsperspektiven Problems of wood skidding and perspectives of development (mag. F. Urleb) 164 Srednjeročni načrt razvoja vzgoje in usmerjenega izobraževanja v slo- venskem gozdarstvu v obdobju 1981-1985 Saša Bleiweis Stanko Brodnjak Dr. Ivo Puncer Marko Kmecl Vida Vrhnjak Naslovna stran : Foto Lado Eleršek Tisk: CGP DELO. 179 180 184 185 187 188 190 193 193 197 198 Več jerebike v naše gozdove Kam z lubjem iglavcev na central- nih lesnih skladiščih Simpozij vzhodnoalpsko-dinarskih fitocenologov o vegetacijskem kar- tiranju Zaklju čki posvetovanja o delovanju TOK za gozdarstvo na Bledu 8. in 9. januarja 1980 Ali je lastnik gozda res kooperant Kam z ·drobnim lesom listavcev Problematika muflonov Književnost Iz domače in tuje prakse Društvene vesti Zapis na bukvi Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet : Marjan Trebežnik, predsedn ik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 2iro račun - Cur. acc. 501 01-678-48-428 Letno izide 1 O številk 10 issues per year Letna naročnina 180 din Za ustanove in podjetja 600 din za študente 100 din in za inozemstvo 360 din Subscription 360 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo .. upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in ku lturo (št. 421-1 /74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačat i temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.311 :634.0.372 PROBLEMI SPRAVILA LESA IN RAZVOJNE PERSPEKTIVE* Dr. Amer K r i v ec (Ljubljana)** Kri vec, A.: Problemi spravila lesa in razvojne perspektive. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 4, sit. 153-163. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Primerjava vlačenje lesa po tleh in vožnje lesa s kamioni kaže na neracionalno in drago spravilo, ki ga povzroča trenje lesa ob podlago. Nujna je zamenjava tehničnih sredstev in tehnologije dela, da bi se trenju izognili oziroma racionalizirali delo. Kri vec, A.: Problems of wood skidding and perspectives of deve!· opment. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 4, pag. 153-163. ln Slovene with summary in German. The comparison of the wood skidding on the ground with the trans· portation by trucks makes evident that the skidding is no rational operation causing high expenses because of the friction envolved. It is indispensable to change the technical means and the technology of the working process to rationalize the skidding. 1. Uvod Spravilo je najtežja faza v procesu pridobivanja lesa. Lahko rečemo, da so ostale faze (sečnja, prevoz) pri nas kakor v svetu skoraj popolnoma mehanizirane. Spravilo lesa se ne da unificirati. Terenski pogoji diktirajo različne tehnike in tehnologije. širše g·ledano so tudi manjše površine kot je Slovenija zelo hetero- gena. Tudi na površini, kot je gozdnogospodarsko območje imamo probleme zbiranja in vlačenja lesa. Nižinski, oz. ravninski predeli so glede tehnologije, odnosno organizacije lažje rešljivi od hribovitih in planinskih. V naši ožji do- movini prevladujeta v gozdarskem smislu kraški in alpski svet, kar pomeni, da imamo zelo razgiban teren z različno velikimi nakloni, celo do 100 %. še danes uporabljamo ročno in ani mal no spravilo, na katerega odpade 25-30%. Ostalo pa je mehanizirane spravilo z raznimi traktorji in žičnicami. Zelo zahteven in pester teren zahteva tudi pestrost v tehnično-tehnološki sferi. Uporaba razno- vrstnih spravilnih naprav s potrebno tehnologijo pa zahteva posebne sisteme v organizaciji dela in visoke finančne stroške. Večina spravljenega lesa se še vedno premika po tleh bodisi, da se s celo površino ali le z delom dotika tal. V sedanji dobi popolne mehanizacije, ko imamo večino faz in ostalih elementov dela mehaniziranih, transportiramo vedno več daljšega lesa, svežega in v skorji. Za spravilo je to otežujoča okolnost. Za tak les potrebujemo težje, oz. močnejše stroje. Ne gre le za večje in bolj • Referat je bil podan na seminarju v Zrečah, novembra 1979. •• Prof. dr. A. K., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU 153 robustne kose, ampak za povečanje trenja med lesom v skorji in podlago. Danes skoraj ni razlike v porabi energije za vlačenje težjega bukovega lesa z gladko skorjo v primerjavi z lažjim smrekovim lesom z bolj hrapavo skorjo. L:e,limo narediti primerjavo med posameznimi spravilnim sredstvi, ki jih še uporabljamo pri nas. Možna so različna vzporejanja, vendar je vprašanje, kaj primerjati, da bi dobili čim boljšo predstavo. Težava je predvsem v tem, da ima vsalco delovno sredstvo pravzaprav neko svoje optimalno delovno območje. Ta območja niso konstantna, ampak se spreminjajo z razvojem tehnologije. Tako je npr. sedanja poprečna spravilna razdalja s traktorji ok. 400-700 m, medtem ko je bila pred približno desetimi leti med 800-1000 m [6]. Sklepamo, da je sedanja poprečna spravilna razdalja, ki je precej krajša, rezultat povečanega števila gozdnih cest. Res je, da je v tem času zgrajenih veliko novih gozdnih cest, toda spravilo je skrajšano tudi zaradi nove tehnologije nakladanja lesa. Les spravljamo sedaj po najbližji poti do kamionske ceste, kjer ga nakladamo s hidravličnim! nakladalnimi napravami, za katere je les lahko odložen kjerkoli ob cesti, le da je v dosegu roke hidravlike. Nekdaj smo morali koncentrirati ·les na posamezna pripravljena mesta, največkrat na izgrajenih klančinah za ročno nakladanje. Z razvojem traktorjev in izpopolnjevanjem priključkov ter izdelavo specialnih gozdnih traktorjev za spravilo lesa - zgibnikov, se širi njihovo območje uporabe in obenem zmanjšuje uporaba živali. Tako se zmanjšuje dolžina spravila s konji, ki je bila nekdaj celo nad 1000 m, sedaj pa je (poprečna razdallja) po oceni okoli 300 m. Menimo torej, da so stroški spravila precej dober kazalec, le da je vprašanje razpona oz. območja, katerega naj bi upoštevali. Naredili smo primerjavo med spravilom z dosegljivimi in pri nas najbolj uporabljanim! spravilnimi sredstvi ter prevozom s kamioni, oz. kamioni s polpri- kolicami. Primerjali smo stroške za transport 1 tkm (tabela 5). Prav tako smo primerjali stroške spravi•la kubika lesa na razdaljah, ki so nekakšna poprečja za posamezno spravilno sredstvo (tabela 7). 2. Stroški spravila lesa Zanimivo je vprašanje, kakšni stroški spravila lesa so pri nas. Jasno je, da na to ni mogoče enostavno odgovoriti. Stroški so različni glede na uporabo nekega tehničnega sredstva celo v enem gozdnogospodarskem območju. Skušali bomo podati neke poprečne vrednosti. Izhajamo iz enotnih vhodov za vse primere. 2.1. Cena 1 tkm spravila lesa s konji Jemljemo učinke na razdaljah 200, 300 in 1000 m, ceno spravila lesa iglavcev za 1 m3 ter enega ali par konj. Obravnavamo pogodbenega in režijskega konjarja. Pri spravilni razdalji 200m, 300m in 1000 m smo upoštevali učinke [8] en konj 15,0 m3 12,0 m3 5,5 m3 - par konj 17,7 m3 14,5 m3 6,7 m3 Na osnovi tega smo izdelali tabelo 1. Iz tabele 1 je razvidno, da smo upoštevali poprečno ceno za spravilo z enim in parom konj, ki znaša od 65,05 do 237,43 din za kubik. Ce to preračunamo na enotn9 razdaljo 1000 m in spravilo 1 m3 (ki ga jemljemo poprečno na 1 tono) vidimo, da stane 1 tkm spravila lesa s konji od 175.- do 440.- din. 154 Tabela 1. Cena spravila lesa s konji na razdalji 200, 300 in 1000 m POGODBENA dnina enega konja 872,50 din dnina para konj 1.235,00 din REŽIJSKA dnina enega konja 1.235,00 din dnina para konj 1.677,00 din 200m din/m3 65,05 88,00 Spravi ina razdalja din/tkm din/m3 din/tkm 325,25 80,25 267,50 440,00 110,00 366,66 1000 m din/m3 ali din/tkm 174,32 237,43 Iz tabele 1 povzamemo, da se z razdaljo občutno povečujejo stroški za spravilo 1 m3 , kar je logično. če vzamemo stroške za 200m z indeksom 100, potem dobimo: 200m 65,05 = 100% 300m 80,35 124% 1000 m 174,32 = 268% To razmerje je podobno tudi za režijskega konja. V obratnem sorazmerju pa stane tonki1lometer spravljenega lesa: čim daljše je spravilo, tem manjši, oz. cenejši je tkm, podobno kot pri drugih transportnih sredstvih. To bi nas lahko pripeljalo do napačnega sklepa. čeprav je tkm cenejši, se nihče ne bo odločil, da bi vlačil les s konji npr. na 5 kilometrski razdalji. 2.2. Cena 1 tkm spravila lesa s traktorji Podobno kot za spravilo lesa s konji smo prikazali podatke za traktor IMT-558 in TIMBERJACK, tabela 2. Iz tabele 2 je razvidno, da je pri obeh traktorjih upoštevana organizacijska oblika dela 1 + 1. Tabela 2. Cena spravila lesa s traktorjema IMT-558 ln TIMBERJACKOM IMT-558 Spravil na 600 m 1000 m din/m3 din/m 3 ali din/tkm 105,00 175,00 143,70 Cena delovnega dne = 2730,00 din (1 +1) 155 TIMBERJACK razdalja 700 m na 1000 m 1000 m din/m3 din/tkm din/m 3 ali din/tkm 129,20 185,00 157,90 Cena delovnega dne = 5685,00 din (1 +1) Vzeli smo, da so poprečni učinki spravila lesa s traktorjem IMT-558, približno 26m3 dnevno, na okoli 600 m, oz. 19m3 na 1000 m spravilni razdalji. Enako smo upoštevali pri spravllu s traktorjem Timberjack na 700 m razdalji učinek 44m3, na 100m pa 36m3• Pri obeh traktorjih smo izračunali cene spravila lesa za njihove poprečne razdalje in iz njih preračunali stroške za spravilo 1 tkm. Iz tabele 2 je tudi razvidno, da je pravzaprav razlika v ceni spravila lesa za 1 tkm med obema traktorjema relativno majhna. 2.3. Cena 1 tkm spravila lesa z žičnim žerjavom BACO-GRAVIMAT Zanimali so nas tudi stroški spravi•la lesa z žičnicami. Obravnavati bi morali več vrst žičnih žerjavov, žal imamo zanesljivejše podatke samo za žični žerjav Baco-Gravimat (tabela 3). Tabela 3. Cena spravila lesa z žičnim žerjavom Baco-Gravimat Organizacijska oblika dela 1 +3 BOO m din/m 3 159,40 preračunano na 1000 m 2 din/tkm 199,20 1000 m 3 din/m3 ali din/tkm 188,90 Cena delovnega dne = 5.100,00 din Upoštevali smo, da je poprečna spravilna razdalja s tem žerjavom 800 m in, da so približni učinki na dan ok. 32m\ na 1000 m razdalji pa 27m 3• 2.4. Cena 1 tkm prevoza lesa s kamion! Poprečna prevozna razdalja s kamioni znaša v Sloveniji ok. 25 km, v novejšem času celo 28 km [11]. življenjska doba kamiona je o k. 8-1 O let, ali o k. 250.000 do 300.000 km [12]. če razčlenim strukturo delovnega dne prevoza v delovnem času (8 ur) z vsemi sestavinami (glavni, pomožni, in dodatni čas), pri čemer upoštevamo tudi nakladanje in razkladanje ter poprečne hitrosti [5]. potem naredi kamion sam oz. kamion s polprikolico ok. 25.000-30.000 km/leto. če je ta razdalja krajša je upoštevati zastaranje. V tabeli 4 prikazuje nekatere vrednosti. Vzeli smo, da je življenjska doba kamiona 250.000 prevoženih kilometrov, čeprav bi lahko za kamion Magirus vzeli 300.000 km. Kolone 2, 5 in 8 v tabeli 4 kažejo, koliko kilometrov letno bi naredil kamion, če bi prevažal les na raz- daljah 1, 5 in 10 km, kolone 3, 6 in 9 pa koliko tkm bi naredil kamion letno. V kolonah 4, 7 in 10 je prikazano število •let, ki bi bilo potrebno, da bi kamion naredil 250.000 kilometrov. Vsem je jasno, da nobeno vozilo ne bo vzdržala npr. 43 ali celo 74 let. Celo pri 10 km prevozni razdalji je število let cd 10 do 16. Stevilke v oklepaju pa pomenijo število let v primeru 300.000 km življenjske dobe kamiona. Vsi izračuni so prikazani za 8 urni delovnik. Jasno pa je, da moramo v takih primerih upoštevati tehnično zastaranje, ker praktično nihče ne bo vzel življenjsko dobo vozila daljšo od 10 let, ali le malokdaj. Prav tako je neprimerno upoštevati kamionski prevoz pri poprečni razdalji npr. enega kilometra (kot je nesmiselno vlačiti les po tleh na 5 kilometrski razdalji). 156 Tabela 4. Stevilo prevoženih km letno ln število doseženih tkm letno, ki jih kamion! naredijo na različnih prevoznih razdaljah • Prevozna razdalja Kombinacija 1 1 km 5km r 10 km prevoza km/ tkm/ let km/ tkm/ let km/ tkm/ let _i leto leto leto leto leto leto ,_ 1- 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Kamion 5800 29.000 43 19.300 96.500 13 22.400 112.000 11 (52) (16) (13) Kamion in 1-osna 4700 37.600 53 11.740 93.920 21 16.200 129.600 15 polprikolica Kamion in 2-osna 3400 40.800 74 11.400 136.800 22 16.000 192.000 16 polprikolica (88) (26) (19) Zaradi primerjave smo prikazali stroške prevoza lesa s tem, da smo upoštevali tudi nakladanje in razkladanje. Vzeli smo tri kombinacije prevoza 5, 10 in 25 km. Upoštevali smo tudi tri kombinacije: sam kamion (10 t), lažji kamion z lažjo enoosno polprikolico (8 t + 8 t) in kamion z dvoosno polprikolico (12 t + 10 t). Pri vseh kombinacijah smo upoštevali organizacijsko obliko dela 1 + O (vse delo opravi šofer sam) in 1 + 1 (šofer in pomožni delavec, oz. šofer z manipulantom ali pa dva šoferja) (tabela 5). Tabela 5. Cena prevoza lesa s kamion! Kombinacija prevoza 1 Sam kamion (Magirus) Kamion (FAP) + 1-osna pol prikolica Kamion (Magirus) + 2-osna pol prikolica Sam kamion (Magirus) Kamion (FAP) + 1-osna polprikolica Kamion (Magirus) + 2-osna polprikolica Organ iz. oblika dela 2 1+0 1+1 5 km 3 11,92 8,53 9,39 13,57 10,21 10,55 Prevozna razdalja 1 10 km 1 din/km 1 4 1 10,18 6,32 7,02 11,88 7,54 7,84 25 km 5 8,28 4,48 5,03 9,60 5,32 5,60 Iz tabele 5 je razvidno, da so stroški prevoza v vseh kombinacijah na razdalji 10 km, za 20 do 40% večji kot na razdalji 25 km in še večji na razdalji 5 km. Dražji tkm prevoza lesa s samim kamionom, kot kamionom s polprikolico. Velja pravilo: čim večje je prevozno sredstvo, tem manjši so prevozni stroški po enoti. V našem primeru pa je prevoz s kamionom Magirus z dvoosno polprikolico dražji od prevoza s kamionom FAP in enoosno polprikolico. Do tega pride zaradi zelo velike razlike v nabavni ceni vozil. 157 3. Primerjava stroškov 1 tkm med spravilom ln prevozom Zanimiva je primerjava stroškov med spravilom in prevozom lesa. Podatki, s katerimi razpolagamo predstavljajo poprečna delovne vrednosti. Primerjava ni popolnoma dosledna, ker ima vsak stroj svoje optimalno območje dela, pa vendar je to možno za neko konstantno razdaljo, ker izhajamo iz enotnih vhodov. Možno je veliko kombinacij. Vzeli bomo kot 100% vrednost prevoza lesa na razdalji 5, 10 in 25 km, za sam kamion, kamion z 2-osno in kamion z 1-osno polprikolico, pri organizacijski obliki dela 1 + O (tabela 6). Tabela 6. Primerjava stroškov za 1 tkm med spravilom in prevozom lesa Primerjalne vrednosti Vrsta transportnega 5 km 10 km 1 25 km sredstva 1 tkm poveč. 1 tkm poveč. 1 1 tkm 1 po več. 1 2 3 4 5 1 6 1 7 Kamion sam 11,92 1,0X 10,18 1,0X 8,28 1,0X IMT-558 143,70 12,1 x 14,1 x 17,4X Timberjack 157,90 13,2X 15,5X 19,1 x Baco-Gravimat 188,90 15,8X 18,6X 22,8X Konji - pogodbeni 174,32 14,6X 17,1 x 21,1 x Konji - režijski 237,43 19,9X 23,3X 28,7X Kamion + 2-osna polprikolica 9,39 1,0X 7,02 1,0X 5,03 1,0X IMT-558 143,70 15,3X 20,5X 28,6X Timberjack 157,90 16,8X 22,5X 31,4X Baco-Gravimat 188,90 20,1 x 26,9X 37,6X Konji - pogodbeni 174,32 18,6X 24,8X 34,7X Konji - režijski 237,43 25,3X 33,8X 47,2X Kamion + 1-osna polprikolica 8,53 1,0X 6,32 1,0X 4,48 1,0X IMT-558 143,70 16,8X 22,7X 32,1 x Timberjack 157,90 18,5X 25,0X 35,2X Baco-Gravimat 188,90 22,1 x 29,9X 42,2X Konji pogodbeni 174,32 20,4X 27,6X 38,9X Konji - režijski 237,43 27,8X 37,6X 53,0X Iz tabele 6 povzamemo, da je spravilo lesa za 1 tkm v primerjavi s kakršnokoli kombinacijo prevoza s kamionom občutno dražje. če upoštevamo stroške prevoza s samim kamionom na 5 km razdalji kot 100% in jih vzamemo za vrednost 1, vidimo, da je cena spravila lesa za 1 tkm pri IMT-558 za 12,1 X večja in se povečuje v smeri traktor Timberjack, ž. ž. Baco- Gravimat in doseže pri režijskih konjih ok. 20X (19,9X) več (pri 25 km razdalji pa je razpon od 17,4 x do 28,7 x). Tonkilometer ni natančno merilo, ker je vrsta dejavnikov, ki so težje med- sebojno primerljivi med sredstvi spravila in prevoza s kamioni. Ne glede na vse težave nam podatki kažejo, da je najcenejše spravilo za ok. 12X dražje od prevoza. (To ni 100% ali enkrat dražje, marveč je indeks 1.200.) Največja razlika med s pravilom in prevozom pa je celo 50 x. 158 4. Primerjava stroškov transporta lesa glede na poprečne transportne razdalje Naredili smo primerjavo med stroški spravila in prevoza lesa in upoštevali poprečne razdalje posameznih delovnih sredstev. Razdalje so rezultat stopnje razvoja mehanizacije in na splošno proizvajalnih sil. Vzeli smo že prikazane poprečne razdalje in sicer: - konja na 300 m, - traktor IMT-558 na 600 m, - traktor Timberjack na 700 m, - ž. ž. Baco-Gravimat na 800 m, - prevoz lesa s kamioni na 25 km. Upoštevali smo stroške na teh razdaljah v din/m3 in jih primerjali s stroški za 1 ton/km prevoza lesa s kamioni na 25 km razdalji (tabela 7). (Rekli smo, da je 1 m3 = 1 tona lesa.) Tabela 7. Primerjava stroškov spravila in prevoza lesa glede na poprečne transportne razdalje Vrste transportnega Primerjalne vrednosti sredstva din/m3 povečanje 1 2 3 Kamion sam (25 km) 8,28 1,0X IMT-558 (600 m) 105,00 12,7X Timberjack (700 m) 129,20 15,6X Baco-Gravimat (800 m) 159,40 19,2X Konji pogodbeni (300m) 80,30 9,7X Konji režijski (300 m) 110,00 13,3X Kamion + 2-osna polprikolica (25 km) 5,03 1,0X IMT-558 105,00 20,9X Timberjack 129,20 25,7X Baco-Gravimat 159,40 31,7X Konji pogodbeni 80,30 16,0X Konji režijski 110,00 21,9X Kamion + 1-osna polprikolica (25 km) 4,48 1,0X IMT-558 105,00 23,4X Timberjack 129,20 28,8X Baco-G ravi mat 159,40 35,6X Konji pogodbeni 80,30 17,9X Konji režijski 110,00 24,6X Tudi iz tabele 7 povzamemo, da so velike razlike med stroški spravila lesa glede na posamezna spravilna sredstva, upoštevaje njihove spravilne razdalje. V vseh treh kamionskih kombinacijah je razlika med najcenejšim in najdražjim spravilom v razmerju približno 1 : 2. (Npr. pogodbeni konji 80,3- din/m3 [9,7 x] proti ž. ž. Baco-Gravimat 159,40 din/m3 [19,2 X]). Prav tako je razvidno iz tabele 7, da so velike razlike med prevozom s kamioni in omenjenimi spravilnimi sredstvi. Tu je razlika med najcenejšim spravilom s pogodbenimi konji, ki je ok. 10X (9,7X) dražje, od spravila z ž. ž. Baco-Gravimat (v primerjavi s kamionom + 1-osno prikolico) ok. 36X (35,6X) dražje. Tudi v tej primerjavi, pri kateri smo upoštevali trenutno poprečne transportne razdalje so stroški vlačenja po tleh veliko višji. 159 Slika 1. Foto A. Krivec Lahko bi naredili podobne primerjave spravila prevozov s kamion! na 10 km, 5 km razdalji. Medsebojne primerjave bi pokazale, da je spravilo, pri katerem vlačimo les po tleh (tudi z žičnim! žerjavi) dražje kot je vožnja s kamioni. 5. Perspektive razvoja spravila lesa Naša analiza ni povsem objektivna, čeprav je prikazana v dveh primerih. Ne glede na to, je povsem jasno iz zakonitosti vlačenja in vožnje, ki ju dobimo, poznamo, [6,7] da je vožnja po kolesih po tleh na splošno racionalnejša kot vlačenje. Do tega spoznanja smo prišli že pred leti [6,7] in tudi v vrsti evropskih in drugih dežel ((1, 2, 1 0]. Pri vlačenju lesa po tleh niso možne bistvene izboljšave. Produktivnost je dosegla nekakšno kulminacijo. S povečanjem kapacitete strojev se bistveno ne povečuje racionalizacija dela. Traktor, ki bi imel moč motorja npr. 200 KM, bi bil po tehničnih karakteristikah mnogo bolj robusten, zahteval bi precej širše prometnice-vlake, itd., toda njegovi učinki dela bi bili omejeni, zaradi naših dimenzij lesa. Poleg tega je vprašljiva možnost uporabe takih strojev v hribo- vitih in gorskih predelih. Povečevanje velikosti strojev ima torej svoje meje ne samo glede na kon- kretne prilike, kjer ni možna njihova izkoriščenost, ampak tudi na zakonitosti, ki izvirajo iz samih strojev in njihove prilagodljivosti terenu, načinu gospodar- jenja z gozdovi idr. Izpopolnjevanje spravila lesa je šlo v drugo smer. Vse bolj opuščajo vlačenje po tleh. Vedno več uporabljajo vožnjo na različno oblikovanih kolesnih podvozih. Les se več ne dotika tal. Trenje ležajev v kolesih, trenje gum ob podlago in drugo, ki je potrebno pri premikanju tudi po primitivnih prometnicah, je veliko 160 manjše; primerno temu je tudi poraba energije, preračunana na enoto učinka manjša. Najosnovnejši priključek za tako delo je traktorski priklopnik-pol- prikolica ali celo prikolica. (Sl. 1.) Klasično polprikolico so potem izboljšali in naredili novo delovno sredstvo, ki je izhajalo iz vzgibnikov. Zadnja os zgib- nika je spremenjena in je dobila funkcijo nošenja lesa, je nekakšna zgibna pol- prikolica, ki ima tudi pogon, (Sl. 2.) za razliko od klasičnih priklopnikov, ki imajo redko kdaj dodatni diferencial oz. pogon koles. Z zgibnimi polprikolicami, ki jih vedno več uporabljajo v vrsti evropskih dežel, obvladujejo terene na katerih danes delajo univerzalni traktorji, adaptiran! za spravilo lesa. Namen današnjega razmišljanja ni v opisu novih tehničnih sredstev, preprosto zato, ker jih pri nas še nimamo. Vendar se zavedamo, da bomo prej ali sle] na določenih predelih Slovenije nadomestili vlačenje lesa z vožnjo. V razmišljanje podajamo tudi nekaj prednosti in težav uporabe zgibnih pol- prikolic: 1. Vožnja lesa na gumijastih kolesih je na splošno cenejša od vlačenja. 2. Naložena zgibna polprikolica obvlada teren do ± 25% naklonov, kar po- meni, da gre tudi polna navzgor do naklona + 25 %. Pri tem naklonu pa traktor pri vlačenju :lesa navzgor vleče komaj 1/3 normalnega bremena. Danes uporabljajo polprikolice 6-18 ton neto nosilnosti. 3. Vlake, po katerih spravljamo les, zlasti z zgibnimi traktorji so široke 2,5 do 3 m. Horizontalni in vertikalni elementi vlak so takšni, da bi z zgibnimi polpri- kolicami lahko vozili po njih brez posebnih rekonstrukcij. 4. Pri vlačenju lesa po tleh ostane vlaka vedno samo vlaka, poškodovana od lesa, ki ga vlačimo in verig na kolesih traktorja. če pa po teh prometnicah vozimo les, se sčasoma taka vlaka spremeni v traktorsko pot, ki je relativno gladka. Slika 2. Foto A. Krivec 161 5. Uporabnost takih zgibnih polprikolic pri nas je odvisna tudi od nabavne vrednosti, ki je relativno visoka, saj stane zgib na pol prikolica 1,5 do 3 milijone dinarjev. 6. Pri nas bi jo lahko uporabljali le v tistih predelih Slovenije, kjer je prevoz lesa iz gozda do porabnika (lesnega obrata, centralnega mehaniziranega skla- dišča, železniške postaje itd.) kratek. To pomeni v kombinaciji vožnje po vlaki (namesto vlačenja) in vožnje 5 do 10 km po cesti. 8. Do danes še nimamo primerne tehnologije za celoten transport lesa, pred- vsem so še nejasne tehnološke možnosti zbiranja lesa od panja do vlake. 9. Pri vlačenju lesa po Neh prihaja do velikih poškodb dreves ob vlaki. Po ugotovitvah je celo do 50% dreves poškodovanih [3, 4]. S konkretnih ogledov na terenu v vrsti evropskih dežel, kjer že uporabljajo zgibne polprikolice so te poškodbe občutno manjše. Literatura 1. Grammel, R.: Soziale und wirtschaltliche Notwendigkeit einer betrieblichen Arbeitsplanung, dar- gestellt am Beispiel das Staalswaldes in Baden-Wurttemberg, AFZ 1975/15. 2. Hotle, H.: Probleme der Mechanisierung und Automatisierung der Holzernte, Schweizerische Zeitschrilt fur Forstwesen, 1975/5. 3. lvanek, F.: Racionalizacija pridobivanja lesa iglavcev ln posledica poškodb pri sečnji in spravilu lesa na severovzhodnem Pohorju in Kozjaku, magistrska naloga, Maribor 1973. 4. lvaf!ek, F.: Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju, Strokovna in znanstvena dela, št. 51, IGLG, Ljubljana 1976. 5. Krivec, A.: Mehanizirane nakladanje pri prevozu lesa (knjiga), IGLG, Ljubljana, 1972. 6. Krivec, A.: Preučevanje mehanizacije transporta lesa (knjiga), IGLG, Ljubljana, 1967. 7. Krivec, A.: Proučevanje traktorskega spravila lesa, IGLG, - Strokovna in znanstvena dela, št. 65, Ljubljana 1979. 8. Lipoglavšek, M.: Spravila lesa s konji v Sloveniji, IGLG, Strokovna in znanstvena dela, Ljubljana 1974. 9. Pesta/, E.: Rationalisierungsgrenzen im Gebirgsforst, AFZ, 1975/1. 10. Putkisto, K.: Forestry and mechanisation in Finland, Canadian Pulp and Paper Association on March 26, 1976. 11. Remic, C.; Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije konec leta 1970, 1972, 1974, 1976, 1978., Strokovna in znanstvena dela IGLG, Ljubljana. 12. Turk, Z.: Metodika kalkulacij ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu, IGLG, Strokovna in znanstvena dela, št. 44, Ljubljana 1975. PROBLEME DER HOLZROCKUNG UND ENTWICKLUNGSPERSPEKTIVEN Zusammenfassung Die Studie behandelt die Probleme der bisherigen Holzruckung und zwar mit Pferden, mit Schleppern IMT-558 und Timberjacks sowie mit Seilkranen Baco-Gravimat. Die ein- zelnen Ruckungsarten werden so analysiert, dass die Arbeitskosten auf durchschnittlichen Ruckungsentfernungen festgestellt werden und zwar: Pferde auf der Entfernung von 300 m. Schlepper auf der Entfernung von 600 m. Timberjacks auf der Entfernung von 700 m. Seilkrane Baco-Gravimat auf :J J, o 1 ro o· ...... ·-·- "' '2 .!'!, :0 ~"' "' "' 'O .!::! ~:~ 1 "._ ., "' o c: <1!::> -"' ~ E•~ > "' Q) "' ~ NOJ """' om ""' "' "' ,.," "' o "' OJ "' lal' 'N o._ "'"' !!!. :;:}lN ·-"' .!::! Q) ro "' ·;;:;:....:: "' 'O ·- CJ)"O """' ,., 'O s~~J5 o -"'"'- OQ) :. ,8.;,:; O>--~-~ ·- Q) ~o ~~.§ "' O~rn ·o; Q) .!<::J .,~N o g -~~ _g·~ m g ~.t! c: o >N > LETO o -"':;, ,., ~ "' ·.::"O >O :lO Ol "' '2~ ·-"' ~~e CL 'O Si "'"' ·c: !:;CL o . 0. ON -!e·c _g._ (J)N ~(ii ·-o (U "' N o~ '2 i ~~ ·;;: g,E >c:Ol o ~ o ' •U ~~(lj - "' O"'ti)~ ;N Ei5 2 > a:J·-.. x '> "' Q) "'.o -~1 ~ ·-Ol Q) c: -~ "'-"'"' "'"' ·e:.~ g,o ">~:;;: $ "' "' m•U "' "'"' ~a. >N "'"""' ro·u ~.~ (tš·c)~ c:•N O...«J·- N N N;.:.: N NI§ o. "' N'- > mm g.:~ ru ·c~:~ .s::-(5 21 ·ro~ ·-"' .SQ) .!:g ·;o ·;o z~ ~~.o CO Q.l1N '2~"0'č '0-~ ·o. .o Ol ·;o -~.9 N Q).D ~]~ 0N"O U >O }~:2 '" N>O o-ro o o~·u o-o oo ~.a 10.3 =~~~ "' Q) "' "' .,f! .,." 0~.!:::! <0~.0 C!l a.a:N (!)M.!::! o.!:! -)ti):::J >•Ol "<:t Ohr.l) :::; l- l- l-.C l- l-CL l-'0 1980/81 30 60 30 30 25 15 1981/82 60 120 40 20 30 30 5 30 20 25 15 30 1982/83 70 120 40 45 30 20 25 15 30 1983/84 70 120 40 60 20 30 30 5 30 10 25 15 15 30 1984/85 70 120 40 60 30 10 25 15 30 1985/86 70 120 40 60 20 30 30 5 30 10 25 15 15 30 Skupaj 370 660 200 330 60 60 90 120 15 90 100 150 60 45 165 Tabela 2. Projekcija vpisa v prve letnike raznih stopenj sedanjega in novega sistema usmerjenega in drugih oblik izobraževanja v negozdarskih vzgojnoizobraževalnih ustanovah v obdobju 1980-1985 (potrebe gozdarstva) "' c "' :0 rom lo c: ·:; > o "'"' .~::::!_ "' 'iii., ro o;.= iii ro -> "' .:tt,::=- ro "' "' "'"' .e: "' 'OO> lN O O') Ol Ol ·u·- m x o 'Oo "' c:Q) Q)"' .,o ·;:: 'i::' ·- C\1'L:' ro·- -"'o mc: Q) LETO "' ·c .c: cv ro c:.,., "'"'"' ~E~ :..=,~ '-•O- "ai 'O> CL·- :;:, .<:'<="E·- -B .cE·- :EH·2 .cE·- - E·- .,., ·- Ui ID ~.2 Ql:rowc: 2gj~ ~~~ ro.,c: ·-o c ·- Qi ·E E:~ :::~ g! ~Q):;:)~ ~~~ Cc:Qi -"'~ ~=-o Dl;;:: "" ·- > ·- > .~2::;.. (/)Q. me ro§;=:~~ "' c:"" "' = ~=~~ -"x OJ E~ ·= o _",.r= O.roQ) ~~.,..:.t:! w a.,..:.~ ·-l...."' Q) <{) (!),..:.::::! (!),..:.!::! ~,..:.!:;! o·s;,cn w.'B O CL- l- l-~ 1980/81 7 15 3 8 3 4 20 4 5 12 1981/82 7 15 3 8 2 4 20 4 5 12 1982/83 7 15 3 8 1 4 20 4 5 12 1983/84 7 15 3 8 1 4 20 4 5 12 1984/85 7 15 3 8 4 20 4 5 12 1985/86 7 15 3 8 4 20 4 5 12 Skupaj 42 90 18 48 3 7 24 120 24 30 72 3.6. Projekcija vpisa učencev, študentov in tečajnikov v prve letnike oz. tečaje po posameznih stopnjah in oblikah vzgoje in usmerjenega izobraževanja ter njihovega vključevanja v proizvodnjo. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo predvidoma skupaj na različnih stopnjah in v različnih izobraževalnih oblikah, letnikih, razredih in tečajih CEN- TRALNO organizirane vzgoje in izobraževanja zajetih za potrebe gozdarstva: a) v gozdarskih vzgojnoizobraževalnih ustanovah 2515 učencev, študentov in tečajnikov, 167 b) v negozdarskih vzgojnoizobraževalnih ustanovah 480 učencev, študentov :n tečajnikov, ali poprečno letno okoli 600 ali 7,2% vseh zaposlenih delovnih ljudi v gozda~stvu Slovenije. Kot vidimo iz tabele 1 in 2 so navedene samo posamezne oblike usmerjenega izobraževanja. Vsem oblikam pa je potrebno dodati še organizirano šolanje tistih odraslih, že zaposlenih delavcev, ki nimajo uspešno končane osnovne šole. Po analizi stanja strokovnih kadrov v gozdarstvu Slovenije iz novembra leta 1979 ima namreč samo 15,7% gozdnih delavcev uspešno končano osnovno šolo. Upoštevajoč predviden razvoj tehnike in tehnologije v gozdarstvu bo potrebno ol::stoječo osnovno izobrazbo gozdnih delavcev izboljšati. Poleg stopnje in oblike izobraževanja navedenih v tabelah 1 in 2 se bo še nadalje krepilo izobraževanje in usposabljanje v organizacijah združenega dela na delovnem mestu. Računamo, da bo v predstoječem srednjeročnem obdobju vključeno v razno krajše oblike izobraževanja ob delu: v letu 1981 v letu 1982 v letu 1983 v letu 1984 v letu 1985 Tabela 3. 300 delavcev 300 delavcev 300 delavcev 300 delavcev 300 delavcev skupaj: 1500 delavcev Opomba: Pod raznimi krajšimi izobraževalnimi oblikami ob delu so mišljeni predvsem tečaji za motožagarje, za prvo pomoč ter za družbenopolitično in ekonomsko izobraževanje. Na podlagi podatkov o vpisanih učencih in študentih v razne stopnje in oblike izobraževanja ter na podlagi do sedaj običajnega osipa, naj bi se v srednjeročnem obdobju 1981-1985 vključilo v proizvodnjo: Tabela 4. Iz rednih vzgojnoizobraževalnih programov in raznih tečajev, ki se Izvajajo v gozdarskih vzgojnoizobraževalnih organizacijah Redni programi: Gozdni delavec - ozki profili poklicev . . . . . . . . . 300 Gozdar (gozdni delavec širokega profila poklica) . . . . . 240 Gozdar (specializirani profil - traktorist, žičničar, drevesničar) 160 Gozdarski tehnik (redna ali dopisna šola) 190 Gozdarski inženir . . . . . 45 Diplomirani gozdarski inženir 80 Magister in specialist 30 Doktor . . . . . . . . . 10 Tečaji: Gozdni delovodja . . . . . . . . . . . . . 80 Gozdni uaktorisl . . . . . . . . . . . . . 100 šoferji usposobljeni za delo s hidravličnim dvigalom 125 Delavec z večbobenskim vitlom . . . . . . . . 60 Delavec, usposobljen za delo z motorno žago in prenosnim vrtalr 130 Tečaj za gojitveno tehniko . . . . . 120 Tečaj za inštruktorje praktičnega pouka . . . . . . . . . 32 Skupaj 1472 i68 Iz rednih vzgojnoizobraževalnih programov in tečajev, ki se izvajajo v vzgojnoizobraževalnih organizacijah IZVEN GOZDARSTVA: Redni programi: Mehanik oz. ključavničar šofer . . . . . . . Gradbeni tehnik in delovodja . Kuhar in natakar . . . . . Gostinski tehnik . . . . . . Ekonomski oz. administrativni tehnik Ekonomist ali dipl. ekonomist Pravnik ali dipl. pravnik . . . . Tečaji: Strojnik lahke ali težke gradbene mehanizaci:e Mizar .......... . Gradbeni delavci ozkih profilov poklicev . . . 25 45 10 5 2 75 15 15 30 20 50 Skupaj 292 V obdobju 1981-1985 se bo predvidoma izobrazi/o in vključilo v delo v gozdni proizvod- nji in ustanovah okoli 3100 delavcev različnih profilov oz. izobrazbenih stopenj. Opomba: številka 3100 delavcev ne pomeni v celoti nove namestitve, ke1' se bo okoli 2200 delavcev izobraževalo ob delu ali iz dela. Na novo se bo torej vključilo v proizvodnjo samo okoli 900 delavcev raznih poklicnih profilov. 4. Srednje šolstvo 4.1. V sedanjem sistemu vzgoje in izobraževanja, ki bo v veljavi delno tudi še v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981-1985 imamo v gozdarstvu šolo za gozdarje-gozdne delavce (po veljavnih predpisih se v tej šoli učenci šolajo na podlagi določil Zakona o poklicnem izobraževanju in učnih razmerjih), ki vzgaja in izobražuje mladino in odrasle, že zaposlene gozdne delavce (izobraževanje po ciklusih) in gozdarsko tehniško šolo, ki vzgaja in Izobražuje mladino v redni in že zaposlene delavce v dopisni šoli. Obe šoli sta skupaj z domom za učence in strojno postajo povezani v gozdarski šolski center, katerega ustanovitelj je Izobraževalna skupnost za gozdarstvo. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bo šola za gozdarje še delovala v letu 1981 in sicer z drugim Jetnikom v dosedanji organizacijski obliki, medtem ko se bodo učenci vpisali v 1. letnik usmerjenega izobraževanja že v jeseni leta 1980. Gozdarska tehniška šola bo delovala v dosedanji organizacijski obliki do vključno leta 1984, ko bodo zadnji zaključni izpiti po starem sistemu. V 3. letniku usmerjenega izobraževanja (ali 1. letnik nove tehniške šole se bodo vpisali prvi učenci v šolskem letu 1982/83. 4.2. V skladu z ugotovljenimi kadrovskimi potrebami ter z obstoječimi učnimi prostorskimi in predvidenimi učiteljskimi kapacitetami, naj bi se v obdobju 1981-1985 vpisalo v 1. letnik, združenem delu pa zagotovilo naslednje število gozdarjev (po 2 . .letniku usmerjenega izobraževanja). Glej tabelo 5. Pri vpisu so zajeti tudi učenci, ki bodo nadaljevali šolanje v gozdarski tehniški šoli oz. 3. letniku usmerjenega izobraževanja. Zaradi zagotovitve novih usposobljenih gozdnih delavcev združenemu delu (proizvodnji) bodo morale gozdnogospodarske organizacije v naslednjem srednje- ročnem obdobju (v dislociranih oddelkih) usposobiti ob delu za ozke profile poklicev naslednje število delavcev. Glej tabelo 6. (Za ozke profile poklicev bo šolanje trajalo predvidoma 10 mesecev.) 169 Tabela 5. Vpis v 1. letnik usmerjenega izobraževanja ter vključitev v proizvodnjo (gozdarji) Leto 1980/81 1981/82 1982/83 1983/84 1984/85 1985/86 Skupaj vpis 60 120 120 120 120 120 660 učencev Stevilo učencev vključitev v proizvodnjo (gozdarjev) po 2. letniku usmerjenega izobraževanja Tabela 6. 15 15 55 55 55 195 gozdarjev Leto Vpis Vključitev v proizvodnjo po usposobitvi 1981 60 50 1982 70 60 1~ ro oo 1984 90 80 1985 90 80 ------------------------- Skupaj 390 učencev 330 gozdnih delavcev ozkih profilov poklicev Ugotovljene potrebe gozdnogospodarskih organizacij po pro- filu gozdnega delavca ozkih profilov poklicev in gozdarjev (širok profil gozdnega delavca) v obdobju od leta 1981 do 1985 so . . . . . . . . . 575 gozdnih delavcev ozkih profilov in gozdarjev S predvidenim vključevanjem učencev v 1. letnik usmerjenega izobraževanja in izobraževanja ob delu za ozke profile pokli- cev, se bo po predvidevanjih vključilo v šolanje in proizvodnjo v času od leta 1981 do 1985 . . 525 gozdarjev in gozdnih delavcev ozkih profilov Negativna razlika bo nastala predvidoma zaradi trenutne neorganiziranosti izobraževanja ob delu v nekaterih gozdnogospodarskih organizacijah, ki verjetno do 'leta 1985 še ne bo v celoti presežena. Da bi se zagotovil načrtovani potek poklicnega usposabljanja in potreben dotok novih, usposobljenih delavcev v proizvodnjo, bo potrebno v delovnih organizacijah okrepiti kadrovsko in izobraževalno službo oz. izobraževalne centre ter zagotoviti potrebna finančna in materialna sredstva. 4.3. Gozdarska tehniška šola (3. in 4. letnik usmerjenega izobraževanja) bo delovala po starem učnem načrtu do vključno leta 1984, ko bodo zadnji učenci polagali zak:ljučni izpit. Prvi učenci gozdarske tehniške šole se bodo v novem sistemu usmerjenega izobraževanja vpisali v šolskem letu 1982/83 v 1. letnik nove tehniške šole (oz. 3. letnik usmerjenega izobraževanja). V skladu z ugotovljenimi kadrovskimi potrebami po poklicnem profilu »gozdar- ski tehnik« ter v skladu z obstoječimi prostorskimi in predvidenimi učiteljskimi kapacitetami, bi se v obdobju 1981-1985 vpisalo in proizvodnji zagotovilo na- slednje število učencev oz. gozdarskih tehnikov: 170 Leto 1980/81 1981/82 1982/83 1983/84 1984/85 1985/86 Tabela 7. število učencev oz. gozdarskih tehnikov vpis 45 60 60 60 vključitev v proizvodnjo 40 ) po starem 25 f programu 30' 25} 25 po novem programu Skupaj 225 učencev 145 gozdarskih tehnikov V vpisu so tudi tisti učenci, ki bodo nadaljevali študij na višji gozdarski oz. 1. stopnji visokošolskega gozdarskega študija. V šolskih letih 1980/81 in 1981/82 zaradi prehoda v nov sistem usmerjenega izobraževanja ni predviden vpis v tehniško šolo. Ti učenci so zajeti že v tabeli 5 pri vpisu v 1. letnik usmerjenega izobraževanja. V letih 1981, 1982 in 1983 se bo v proizvodnjo predvidoma vključilo 95 gozdarskih tehnikov, ki se bodo šolali po starem učnem načrtu oz. sistemu, medtem ko se bo od vključno leta 1984 dalje vključilo v proizvodnjo poprečno 25 gozdarskih tehnikov letno. V istem obdobju naj bi se v dopisno gozdarsko tehniško šolo, ki predstavlja obliko izobraževanja ob delu, vpisalo oz. jo absolviralo, naslednje število kan- didatov: Leto 1980/81 1981/82 1982/83 1983/84 1984/85 1985/86 Tabela 8. število učencev oz. gozdarskih tehnikov vpis vključitev v proizvodnjo 20 20 15 15 Skupaj 40 učencev 30 gozdarskih tehnikov Zaradi prehoda v nov sistem usmerjenega izobraževanja predvidevamo pre- kinitev vpisa v dopisno gozdarsko tehniško šolo do začetka šolskega leta 1983/84. (Izdelati je potrebno nov učni načrt, prilagojen novi programski strukturi in vse- bini.) Predvidevamo, da bo do leta 1984, od tistih, ki so se vpisali v dopisno gozdarsko tehniško šolo do leta 1980, končalo šolanje 30 gozdarskih tehnikov. V obdobju 1981-1985 se bo torej v proizvodnjo vk:ljučilo predvidoma 175 gozdarskih tehnikov. 4.4. V okviru gozdarskega šolskega centra so organizirane in se izvajajo tudi razne dopolnilne oblike izobraževanja in usposabljanja, namenjene gozdarskim gozdnim delavcev, šoferjem, tral b) gozdarski tehnik -gozdarski SR - gozdarski tehnik v Skupščina a) gozdar tehnik PIS za b) gozdarski inženir gozdarstvo 29/3-1979 -gozdarski VIS - gozdarski inženir VI Skupščina a) gozdarski tehnik inženir PIS za b) dipl. inž. gozdarstva gozdarstvo 29/3-1979 - diplomirani VIS diplomirani VIl Skupščina a) gozdarski inženir gozdarski - gozdarski inženir PIS za b) specialist inženir gozdarstvo gozdarstva 29/3-1979 magister doktor gozdarskih znanosti - diplomirani VIS - diplomirani inženir Vlil Skupščina a) diplomirani inženir inženir gozdarstva, PIS za gozdarstva gozdarstva- specialist za: gozdarstvo b) doktor gozdarskih specialist (specializacija) 29/3-1979 znanosti magister VIS magister gozdarstva Vlil Skupščina a) dipl. inž. gozdarstva PIS za gozdarstva gozdarstvo b) doktor gozdarskih 29/3-1979 znanosti 178 UDK 634.0.176.1 (Sorbus aucuparia) VEč JEREBIKE V NAšE. GOZDOVE Saša B 1 e i wei s, dipl. ing. gozd. Jerebika (Sorbus aucuparia L.) naša avtohtona drevesna vrsta, ki jo poleg gozdarjev dobro poznajo tudi vrtnarji, drevesničarji in krajinarji, spada v bota- nično družino rožnic Rosaceae. Pomembnejše od poznavanja morfoloških značilnosti jerebike je poznavanje večstranske koristnosti te relativno nizke, največ do 15m visoke, drevesne vrste, ki jo spomladi krase številni beli cvetovi, jeseni pa oranžnordeči jagodičasti in šopasti plodovi. Jerebiki, ki je skromno zastopana v naših gozdovih, bi morali predvsem iz gozdnovarstvenih ozirov posvečati večjo pozornost in jo pospeševati. Z njeno prisotnostjo lahko na posreden ali neposreden način omilimo obseg škod, ki jih gozdovom povzročajo številne žuželke pa tudi višje razviti sesalci. Cvetovi jerebike so bogati sladke medičine, s katero se poleg čebel hranijo še razne druge vrste žuželk, od katerih naj omenimo predvsem za gozdove zelo koristne in pomembne vrste os najezdnic (fchneumonidae), goseničark (Tachi- nidae), ropnih muh (Asifidae) in drugih parazitskih dvo in kožokrilcev. Pomembnejša vlogo od cvetov pa imajo plodovi, za katere je ugotovljeno, da so vitaminsko zelo bogati in so verjetno prav zaradi tega cenjena in odlična naravna krma števi,lnim gozdnim pticam, od drobnih in splošno koristnih ptic pevk do gozdnih kur. Poleg vitaminov vsebujejo zreli plodovi jerebike tudi ta- ninsko kislino in jih razne vrste malih glodalcev verjetno prav zaradi te kisline zelo radi uživajo. Tudi kopitarji, ki so v normalnih populacijah prav tako nepo- grešljiv člen prehranjevalne verige v vsaki gozdni biocenozi jih radi zobajo. Taninska kislina, ki je višje razvitim živalim ,potrebna za normalno rast in razvoj, pa zaradi trpkosti ne ustreza človeškemu okusu. Iz navedenega lahko zaključimo, da jerebika zasluži tudi med gozdarji večjo podporo, saj z vnašanjem in širjenjem jerebike v gozdovih na posreden način zmanjšujemo škodo od jelenjadi in srnjadi, ki jo le-ta, kadar je preštevilna, napravlja na drugih ekonomsko zanimivejših drevesnih vrstah. Kot zadnjo, naj omenimo še estetsko vlogo jerebike, ki je tudi ne kaže, zanemariti. Zaradi lepih belih šopastih cvetov spomladi, jeseni pa z živo obar- vanimi plodovi pestri monotonost gozdov. Dekorativni izgled in vlogo jerebike so spoznali tudi vrtnarji in krajinarji, kateri jo posebno v zadnjem času v vse večjem številu vnašajo v vrtove in parke zlasti pa v nasade ob javnih komu- nikacijah. Navedena dejstva so dovolj tehten razlog, da bi jerebika tudi med gozdarji zaslužila večjo popularnost. Prvi korak k želenemu cilju bi morali napraviti gozdni drevesničarji in sicer tako, da bi jerebikove sadike v večjem številu vzga- jali v vsaki gozdni drevesnici. Vzgoja sadik jerebike je enostavna, zahteva pa praktične izkušnje. Važno je predvsem, da z jeseni nabranih zrelih plodov odstranimo mesnati del, ki ovira in zadržuje kalitev semena. Izločanje semena iz plodov je najlažje pa tudi najhitrejše s pomočjo sadne preše. Na ta način pridobljeno seme še temeljito izperemo v vodi in ga neposredno zatem, vsekakor pa še isto jesen, na redko posejemo in zabranamo v pripravljeno površino drevesnice. Posejano seme vzkali običajno že naslednjo pomlad, le v izjemnih primerih preleži seme v zemlji eno 179 leto. V dveh, treh letih zrastejo mladike, ki so pri višini okoli 2,5 m najustreznejše za presaditev na teren. Jerebika je svetloljubna drevesna vrsta in ne zahteva posebno kakovostnega zemljišča. Ustrezne terene najdemo vsepovsod: ob novo zgrajenih gozdnih ko- munikacijah, na presekah pod električnimi daljnovodi, ob gozdnih robovih, ob robovih gozdnih jas, na novo pogozdenih površinah in podobnih mestih. Presajene sadike moramo pa obvezno podpreti in istočasno tudi zavarovati z najmanj dvema, vsaj 2 m visokima, nasprotno ob sadiki stoječima kalama, ki ju skupaj s sadiko parkrat prevežemo. Morda bi kazalo presajene sadike dodatno zavarovati še s premazom z repelentnim sredstvom. Zavarovanje sadik je nujno, ker je sicer zelo lahko naš trud zaman. Nezava- rovane jerebikove sadike, presajene in vnešene v sestoj so skoraj obvezno žrtve srnjaka, ki si jih zaradi njenih lastnosti, pa tudi zaradi ustrezne debeline izbere za čiščenje in barvanje rogovja. Istočasno pa z izbranimi in poškodovanimi sadi- kami tudi »zakoliči« mejo svojega interesnega in bivalnega območja. če je kljub zavarovanju sadika zelo poškodovana, je priporočljivo da jo posekama »na čep« toda šele ob času mirovanja vegetacije, ne pa takoj ko poškodbo ugotovimo. S posekom sadike izven vegetacijskega obdobja dosežemo, da bodo iz panja spomladi pognali številni poganjki, ki pa so divjadi spet prava delikatesa in jih zaradi sočnosti tudi z užitkom popase. Predstavljajo prave >>strelovode«, ki odvračajo divjad od drugih gospodarsko pomembnejših drevesnih vrst, na katerih bi sicer napravljala še občutnejšo škodo. Sejanje jerebikovega semena neposredno na teren se ne obnese, saj divjad sproti popase vse kaliče. Velika priljubljenost jerebike kot pašne rastline, je verjetno glavni vzrok za slabo naravno pomlajevanje jerebike. Edina možna pot do plodov je vzgoja jerebikinih sadik v drevesnicah in še tam je v določenih predelih potrebno mlade sadike posebej zavarovati z ogrado. Koristi, ki jih lahko pričakujemo od bodočih odraslih dreves odtehtajo stroške, vzgoje sadik v dre- vesnic! in njih zavarovanje na terenu .• Z gozdno varstvenega stališča bi z jerebiko lahko primerjali ,le nekatere vrste pečkato plodnih in koščičasto plodnih rožnic, ki nam morajo biti vselej dobro- došle. Iz kratkega opisa jerebike, njenih bioloških in socioloških lastnosti (pa tudi njene estetske vrednosti) je nakazana pot, kako te lastnosti izkoristiti predvsem kot biološko obliko boja proti delovanju raznih škodljivcev gozdnega drevja. KAM Z LUBJEM IGLAVCEV NA CENTRALNIH LESNIH SKLADIŠČIH Stanko B ro d n j a k , dipl. inž. gozd. 1. Problem in naloga Z uvedbo centralnega mehaniziranega skladišča, je Gozdno gospodarstvo Maribor napravilo velik tehnološki premik v pridobivanju lesa iglavcev. Z vidika organizacije dela, zniževanja proizvodnih stroškov, boljšega izkoriščanja in ovred- notenja lesne mase je to vsekakor velik napredek, ki nam ponuja še mnoge neizkoriščene možnosti. 180 Lubje smo odvažali v opuščene gramoznice, kjer je prihajalo do samovžigov in onesnaževanja okolja. Foto P. Pinterič Ni naš namen, da bi naštevali samo prednosti, ki jih prinaša uvajanje novih tehnoloških postopkov, ampak bi opozorili tudi na slabosti. Z uvedbo nove tehnologije se je namreč pojavilo lubje iglavcev kot industrijski odpadek. Pri mehaniziranem luplenju oblovine iglavcev na centralnem lesnem skladišču se le-to kopiči v velikih gomilah in predstavlja problem, ki ga v bistvu lahko opredelimo v dveh točkah: 1. Lubje smo z uvedbo nove tehnologije odvzeli gozdu in s tem preprečili, da se v obliki naravnega gnoji,la vrača in sodeluje pri naravni obnovi in proizvodnji lesa. 2. Lubje se na lesnem skladišču pojavlja kot industrijski odpadek, ki nam odvzema dragocen prostor in predstavlja stalno nevarnost za onesnaževanje okolja. NARAVNE SU ROVI NE ~ 1 PRO IZ VOO NJA PORABA l j INDUSTRIJSKI DEPONIJA ODPADKI SEŽIGANJE Krogotok proizvodnega procesa na mehaniziranem skladišču 181 Pri Gozdnem gospodarstvu Maribor že več let poskušamo najti primerno rešitev. Zavedamo se, da problem lubja ni samo problem centralnega mehanizi- ranega skladišča kot temeljne organizacije, ampak skupen problem vseh temelj- nih organizacij, ki vozijo les na skladišče. Temeljne organizacije gozdarstva in temeljne organizacije kooperacije goz- darstva pripeljejo letno na centralno skladišče poprečno 95.000 m3 oblovine iglav- cev. Pri vhodnem prevzemu obravnavamo te količine kot nelupljeno oblovino iglavcev. Oblovina iglavcev se zatem olupi, sortira in kroji v zahtevane lesne sortimente. Pri takem postopku nadaljnje obdelave se na centralnem tesnem skla- dišču pojavi vsako leto približno 11.000 m3 lubja iglavcev. V nadaljevanju sestavka bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, ki smo si ga zastavili na začetku. Kam z lubjem iglavcev na centralnih lesnih skladiščih? Pri tem bomo v prvem delu nakazali, kakšne rešitve bi bile teoretično možne, v zaključnem delu pa, kako smo problem rešidi pri nas. 2. Ponujene možne rešitve Pri proizvodnji nastajajo razen tržnih učinkov, s katerimi zadovoljujemo po- trebe ljudi, še industrijski odpadki. če hočemo gospodariti umno in iz vidika zahtev, ki nam jih daje družba kot celota, moramo vedno znova iskati možne načine vračanja odpadkov v ponovno proizvodnjo. Vračamo jih lahko na dva načina: posredno in neposredno. Pri neposrednem vračanju gre za njihovo prisotnost v tehnološkem postopku. To pomeni, da jih želimo ponovno izkoristiti oziroma spremeniti v izdelke. V tak- Dragocena toplotna energija je odhajala v zrak. Foto P. Pinterič 182 šnih primerih se industrijskin odpadki pojav:ljajo kot surovina ali sestavni del surovine za nadaljnjo proizvodnjo. Pri posrednem vračanju gredo industrijski odpadki na deponijo, ali pa jih sežigamo. Pri sežiganju nastaja toplotna energija, ki jo lahko s pridom uporabimo v vsaki proizvodnji, ali pa poiščemo odjemalce. Z vidika teorije torej problema ni. V praksi je malo drugače. Ogromno, morda kar preveliko vlogo odigrava ekonomika. V želji, da bi proizvajali čim ceneje, uvajamo nečisto tehnologijo, ki ima mnogo neželenih in težko uporabnih odpad- kov. Za takšne odpadke potem ugotavljamo, da se jih ne izplača izkoriščati. Takšna ekonomika ima torej negativne učinke, ki jih družba kot celota ne bi smela več sprejeti. Bodočnost moramo zato iskati v takšni tehnologiji, ki s svojimi odpadki ne bo onesnaževala okolja. 3. Rešitev problema Pri izkoriščanju naravnih surovin, kamor sodi tudi lesna masa, nastajajo uporabni izdelki lesni sortimenti. Ti gredo v uporabo ali v nadaljnjo predelavo. že v fazi gozdne proizvodnje, ki je v našem primeru tehnološko zaključena šele na Centralnem mehaniziranem skladišču, se pojavlja lubje kot industrijski od- padek. Lubje že dolga leta ostaja na deponiji neizkoriščene in onesnažuje okolje, ker prihaja do samovžigov. Vse do sedaj nakazane rešitve so bile nesmotrne in predrage. Odločili smo se za posreden načifl vračanja odpadnega lubja v proizvodnjo, in sicer ga bomo spreminjali v toplotno energijo. Ker pa centralno mehanizirane skladišče potrebuje le malo toplotne energije, smo morali iskati še druge odje- malce. Rešitev se nam je praktično kar ponujala. Tovarna lesne, stavbne in pohištvene industrije MARLES iz Maribora je prevzela vlogo investitorja pri iz- gradnji kotlarne za sežiganje lubja in ostalih lesnih odpadkov, ki jih je v Marlesu na pretek. Gozdno gospodarstvo Maribor se s svojo temeljno organizacijo združenega dela Centralnim mehaniziranim skladiščem v Limbušu pojavlja kot soinvestitor. Ponuja torej del denarnih sredstev za izgradnjo kotlovnice in lubje iglavcev kot odpadek za kurjavo. Iz dohodkovnega odnosa, ki se bo pojavil v obliki skupnega dohodka, pa pričakuje toplotno energijo za pokrivanje lastnih potreb. V času energetske krize je naložba še bolj kot za Gozdno gospodarstvo Maribor koristna za Marles. Marles je mnogo večji potrošnik toplotne energije in mu bo takšna kotlarna nedvomno predstavljala izredno cenen vir pridobivanja te vrste energije. Gradbena dela za novo kotlarna so že v teku. Opremo bo Marles uvozil iz Svedske, kjer takšne kotlarne že uspešno obratujejo. Nova kotlarna bi naj začela obratovati na Dan republike 1'980. leta. Ob zaključku naj ocenimo še koristnost takšne naložbe in njeno ekonomsko upravičenost. Oceno lahko damo v naslednjih točkah: a) posredna uporaba lubja kot industrijskega odpadka nam zagotavlja ceneno proizvodnjo toplotne energije; b) zmanjšuje se vpliv odpadnega lubja na onesnaževanje okolja; c) v boj proti energetski krizi smo vključili tudi uporabo industrijskih od- padkov. 183 UDK 634.0.971:634.0.187 SIMPOZIJ VZHODNOALPSKO-DINARSKIH FITOCENOLOGOV O VEGETACIJSKEM KARTIRANJU Dr. Ivo P u n ce r, dipl. inž. gozd. Lanskoletno zborovanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije, 16. po vrsti, je bilo od 10. do 14. septembra 1979 v Celovcu. Posvečeno je bilo temi »Vegetacijsko kartiranje v gorskem svetu". Zbralo se je okoli 50 udeležencev iz Avstrije, Italije, Jugoslavije, Francije, švice, Zvezne republike Nemčije in Norveške. Prebranih je bilo 15 referatov, ki so obravnavali različne vidike obsežne problematike vegetacijskega kartiranja in vegetacijskih kart. Iz vseh referatov in bogate diskusije, ki je sledila, bi bilo možno iZJiuščiti nekakšno vodilno misel, ki je prisotna bolj ali manj v vseh deželah udeleženkah tega sim- pozija. Povsod ugotavljajo velik pomen in korist vegetacijskega kartiranja in vegetacijskih kart za znanstveno raziskovalne namene in prakso, ki v zadnjem času še narašča. . Aplikacija izsledkov vegetacijskega kartiranja oziroma kart dobiva čedalje širše možnosti. V številnih gospodarskih panogah, zaščiti človekovega okolja, snovanju naravnih rezervatov, ekološki valorizaciji krajine in izločanju krajinskih tipov, zaščiti in sanaciji predelov pred snežnimi plazovi (kar je še posebej po- membno za alpske dežele) in še bi lahko naštevali neposredne ali posredne koristi in možnosti uporabe dognanj, ki jih nudi vegetacijsko kartiranje oziroma vegetacijske karte. lzoblikovalo se je tudi mnenje, da so za gorske predele, kjer je orografska in reliefna razgibanost večja ter višinska razčlenjenost vegetacije bogatejša, pri- merne vegetacijske karte podrobnejšega oziroma večjega merila. V takšnih kartah je možno zajeti posebnosti in prikazati pestrost oziroma spremembe vegetacije zlasti gorskega sveta. Ti zaključki potrjujejo tudi, da smo v Sloveniji izbrali pravilno usmeritev pri izbiri merirla oziroma stopnje intenziteta vegetacijskega kartiranja. Kot je znano, v Sloveniji uporabljamo za različne namene v glavnem velika merila vegetacijskih kart: M 1 : 10.000, M 1 : 25.000 (v manjši meri) ter M 1 :50.000 in M 1 : 100.000. Tako je na primer merilo 1 :200.000 komajda upo- rabno, ko gre za prikaz realne vegetacije v gorskih predelih in sega že v območje meril primernih za prikaz potencialne vegetacije. Slovenijo so na zborovanju zastopali E. Mayer, M. Prešeren, l. Puncer, A. Se- liškar, T. Wraber, M. Zupančič in V. Zagar iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija SAZU oziroma Biotehniške fakultete v Ljubljani. Prof. E. Mayer je podal zanimiv referat o ofiolitski flori centralnega dela balkanskega polotoka, ki je ob izčrpnem komentarju in lepih diapozitivih prinesel za mnoge udeležence nekaj novih spoz- nanj o flori in fitogeografski problematiki t. i. serpentinskih predelov od Bosne preko Srbije do Makedonije. Drugi prispevek avtorjev L. Marinčka, l. Puncerja, M. Zupančiča je zajel pri- kaz vegetacijskega kartiranja v Sloveniji. Za udeležence zborovanja so bili še zlasti zanimivi podatki o tem, kako velike površine v absolutnem in relativnem smislu imamo pri nas že vegetacijsko kartirane, kakor tudi načrtnost izvajanja nalog v zvezi z vegetacijskim kartiranjem ter stopnja izkoriščanja vegetacijskih kart, zlasti še v gozdarstvu. Ugotovitev udeležencev zborovanja je med drugim tudi bila, da ni mogoče v tako kratk.em času rešiti in razpravljati o tako številnih vprašanjih, ki zadevajo 184 vegetacijsko kartiranje in vegetacijske karte, zato je v letu 1980 predvideno delovno zborovanje, posvečeno vegetacijski kartografiji s posebnim ozirom na alpski svet. Srečanje bo organiziral Forstliche Bundesversuchsanstalt v Inns- brucku. V času zborovanja sta bili organizirani tudi dve ekskurziji. Ena ekskurzija je bila na Roglje (Schutt), to je podorno območje Dobrača, kjer smo si ogledali sukcesije rastlinskih združb v podoru. Druga ekskurzija nas je vodila v opmočje Nocka, kjer so nam domači organizatorji omogočili ogled in študij flore in vege- tacije Centralnih Alp. Ker je v času celovškega zborovanja prof. dr. Erwin Aichinger praznoval svojo 85. letnico, smo z udeležbo na svečanem sprejemu v celovškem magistratu počastili visok življenjski in delovni jubilej še vedno aktivnega in čilega staroste in soustanovitelja Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije. ZAKLJUCKI POSVETOVANJA O DELOVANJU TOK ZA GOZDARSTVO NA BLEDU 8. IN 9. JANUARJA 1980 Na posvetovanju, ki ga je organizirala Zadružna zveza Slovenije, je bilo 84 udeležencev, predstavnikov zadružnih svetov in direktorjev TOK za gozdarstvo ter direktorjev gozdnogospodarskih organizacij. Po poročilih je razpravljalo 25 udeležencev. Poročila in razprava so izpostavili najbolj pereča vprašanja o samoupravnem organiziranju TOK gozdarstvo v zvezi z uresničevanjem zakona o združevanju kmetov, predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, oblikovanju skupnih HKS, razvoju kmečkega turizma, razvoj- nih možnosti gospodarjenja z gozdovi in lesnobilančnih razmerjih v obdobju 1981-1985 in dohodkovnih odnosih med gozdarstvom in lesno industrijo. Na posvetu je bila izvoljena komisija z nalogo, da na osnovi referatov in razprave pripravi predloge sklepov in stališč, katere naj obravnava in dokončno oblikuje odbor za gozdarstvo. V komisijo so bili izvoljeni naslednji tovariši: Bene- dičič Franc, Korbar Branko, Kreč Anton, Arih Andrej in Velikonja Cveto. Zaključke in stališča, ki jih je pripravila komisija na osnovi dokumentacije posveta je obravnaval in v celoti osvojil odbor za gozdarstvo pri upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije na 5. redni seji 20. 2. 1980. Združevanje kmetov Udeleženci posveta so ugotovili, da je uresničevanje zakona o združevanju kmetov, zlasti pa 43. člena, to je sklenitev samoupravnih sporazumov med goz- darskimi in kmetijskimi organizacijami, prioritetna naloga. S temi sporazumi bodo organizacije enotneje spremljale probleme na področju gozdarstva in kmetijstva, obravnavanje prostora, izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, organiziranje skup- nih akcij in opravljanje nalog pri reševanju problemov ljudi na podeželju. Hranilnokreditna služba Hranilno kreditne službe so materialni temelj zadružništva in brez njih ni možno uspešno pospeševati kmetijske in gozdarske proizvodnje v okviru organi- zacij združenih kmetov. Zato se udeleženci zavzemajo za njihovo nadaljnjo materialno in samoupravno krepitev. 185 V ta namen je treba dosledno in takoj pristopiti k uresnrcevanju 43. člena zakona o združevanju kmetov, še posebej tistega dela, ki nalaga organizacijam združenih kmetov do,lžnost sklepanja sporazumov o ustanovitvi skupnih HKS kmetijstva in gozdarstva na določenem območju. V okviru skupnih hranilnokreditnih služb naj bi doseg,li, da bi kmetje in delavci vsa prosta sredstva združevali v HKS (zlasti izplačevanje kmetijskih pri- delkov ~in lesa prek hranilnih knjižic), hkrati pa zagotovili zadostna sredstva za uresničevanje sprejetih programov združenih kmetov in njihovih organizacij. Zadružna zveza naj izdela akcijski program z navedenimi nalogami in trdno določenim rokom o uresničitvi zakonskih obveznosti do konca leta 1980. Kmečki turizem Kmečki turizem pomeni dopolnilno dejavnost, ki je pomembna tako za kme- tijstvo kot za gozdarstvo, zato ude'leženci podpirajo podpis družbenega dogo- vora, ki bo omogočil enotnejši razvoj te dejavnosti. Krog podpisnic tega sporazuma naj bi še razširili. Vključijo naj se še nekatera gozdna gospodarstva in občine na območjih, kjer so pogoji za razvoj kmečkega turizma. Biološka vlaganja v gozdove Razprava je podprla predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, zlasti pa predlagano enotno stopnjo prispevka za biološka vlaganja v gozdove, ne glede na lastništvo. Udeleženci so se hkrati zavzeli za enotno politiko vlaganj v gozdove, tako na biotloškem kot na tehničnem področju v celotnem slovenskem prostoru. Pri obravnavanju predloženih gradiv so bila izpostavljena nekatera vprašanja, ki jih je treba še proučiti in se do njih opredeliti ter v okviru možnosti razrešiti pri spreminjanju in dopolnjevanju zakona o gozdovih. Cilj je doseči enotnejšo aktivnost na področju organiziranja kmetov lastnikov gozdov. članstvo v TOK Po zakonu o združevanju kmetov se v TOK za gozdarstvo združujejo kmetje lastniki gozdov kot člani in kot kooperanti. Vsi ostali kmetje lastniki gozdov, tudi tisti, ki se niso odločili, da postanejo združeni kmetje v TOK, so po zakonu o gozdovih in zakonu o združevanju kmetov obvezni sodelovati s TOK gozdarstva (obvezen promet z gozdnimi sortimenti) kot nečlani. Vsi kmetje lastniki gozdov, ki so se doslej združili v TOK za gozdarstvo, so se opredelili, da postanejo člani in ne kooperanti. Glede na to so razpravljalci menili, da je kategorija kooperant v gozdarstvu odveč in predlagajo, da se v TOK za gozdarstvo uveljavi le član in nečlan. Pogodbe o proizvodnem sodelovanju Razpravljalci so ocenili, da je pri uresničevanju zakona o združevanju kmetov potrebno upoštevati posebnosti v gozdarstvu. To velja zlasti za sklepanje pogodb o trajnejšem proizvodnem sodelovanju. TOK za gozdarstvo za razliko od kme- tijstva sprejema v okviru gozdnogospodarskega območja, ki je po zakonu na- tančno opredeljeno, desetletni gozdnogospodarski načrt, v katerem so določeni tudi etati in vse obveznosti v zvezi z gospodarjenjem za posameznike in skupine 186 gozdnih posestnikov. Zato je sklepanje pogodb o trajnejšem proizvodnem so- delovanju glede na rešitve v zakonu o gozdovih nepotrebno opravilo. Prav tako so razpravljalci menili, da je jamstvo za člane TOK gozdarstva od-, bijajoče. Ugotovili so, da so vsa sredstva TOK družbena •lastnina in je kot taka zavarovana po sistemu zavarovanja družbenega premoženja. Vlaganja v gozdove Pri obravnavanju razvojnih možnosti gospodarjenja z gozdovi in lesnobilanč­ nega razmerja v obdobju od 1981-1985 so razpravljalci v celoti podprli pred- loženo gradivo s poudarkom, da je za povečan obseg sečenj predpogoj tudi predviden povečan obseg vlaganj v gozdove, kar naj bi omogočilo ustvarjanje pogojev za boljše gospodarjenje in s tem večjo udeležbo v dohodkih kmetov lastnikov gozdov. Razpravljalci so se tudi zavzeli za enotno politiko in za skupne akcije gozdarjev in kmetijcev pri reševanju perečega problema zaraščanje kme- tijskih zemljišč. Dohodkovni odnosi Na področju dohodkovnih odnosov med gozdarstvom in lesno industrijo je še vedno malo storjenega. Toda prvi premiki so že uspešni. Sprejeti samoupravni sporazumi med gozdnogospodarskimi organizacijami in celulozno industrijo že dobivajo svojo veljavo. Primer zasavskega bazena, kjer dohodkovne odnose med gozdarstvom in lesno industrijo že širijo tudi na trgovino, zaslužijo vso pozornost in podporo vseh družbenopolitičnih dejavnikov. Premalo so proučene oblike dohodkovnih odnosov znotraj TOK, ki naj bi spodbujale realizacijo obveznih etatov in večjo člansko pripadnost kmetov v TOK za gozdarstvo. Uveljavljanje dohodkovnih odnosov znotraj TOK je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj samouprave in razvijanje dohodkovnih odnosov na relaciji TOK - .lesna industrija. Udeleženci posveta so na podlagi vsestranske obravnave sklenili, da bodo posredovali nakazane problematiko odboru za gozdarstvo, ki naj pripravi ustrezne predloge za upravni odbor Zadružne zveze. Zadružna zveza bo stališča in pred- loge posredovala svetu za družbeno ekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi pri RK SZDL, od katerega pričakujemo vsestransko podporo. Ljubljana, 25. 2. 1980 All JE LASTNIK GOZDA RES KOOPERANT Marko K m e c 1 , dipl. inž. gozd. Zadružna zveza Slovenije je v začetku januarja organizirala na Bledu posve- tovanje, na katerem naj bi kmetje lastniki gozdov in gozdarji ocenili delovanje temeljnih organizacij kooperantov. Pod tem imenom se skrivajo osnovne organizacijske gozdarske enote, ki združujejo zasebne lastnike gozdov. Ob teh nerazumljivih nazivih se je tudi začela zelo kritična, vendar tvorna razprava, v kateri so sicer vsi razpravljalci poudarjali, da nazivi sploh niso pomembni, da pa bi bili le-ti lahko jasnejši, če bi bila vsebina 187 o dohodkovnem in organizacijskem položaju kmeta v kmetijski ali gozdarski organizaciji v pozitivnih predpisih jasneje opredeljena. Tako predstavniki Zadružne zveze kot kmetje in gozdarji so pribili, da je pojem kooperacije v zasebnih gozdovih odveč, saj o kooperaciji ne moremo govoriti. Pozitivni predpisi s področja gozdarstva pa tudi družbeni pomen kmetijskih in gozdarskih asociacij onemogočajo oziroma odklanjajo takšno obravnavanje za- sebne gozdarske dejavnosti. Kooperacija je namreč tehnološkoproizvodna oblika sodelovanja, združevanje kmetov v kmetijskih in gozdarskih organizacijah pa je nekaj več, ima širši, socialni, družbeni, politični in gospodarski pomen. Zakon o združevanju kmetov prinaša nekaj novosti v dosedanjo organizira- nost. Z njim so poskušali urediti status kmeta v takšni organizaciji. Po novem naj bi bili tisti, ki imajo gozd, po lastni presoji člani temeljne gozdarske organizacije, seveda če izpolnjujejo kriterije zakona o združevanju kmetov. Gre torej za pro- stovoljno članstvo. Neopredeljeni dohodkovni položaj članov in pomanjkljivo opredeljene političnoekonomske pravice in dolžnosti nečlanov pa povzrocaJO marsikakšne nepotrebne zaplete, ki onemogočajo usklajevanje organiziranosti zasebnega kmetijstva in gozdarstva z zakonom o združenem delu. Poudarek je tudi na usklajenem delovanju kmetijskih (zadružnih) in gozdarskih temeljnih organizacij saj gre v bistvu, gledano z vidika kmeta lastnika gozda, za hkratno kmetijsko in gozdarsko, to je kmečko gospodarsko in socialno prob- lematiko. Kmetje in gozdarji bi želeli čim prej prek teh organizacijskih vprašanj, saj bi radi začeli urejati še druge pomembne probleme kot je izenačevanje različnih pogojev gospodarjenja, kar ustvarja dohodkovno neenakost (različne rente), ali graditev pravih proizvodnih odnosov s samoupravno osnovo, kjer se kmet ne bi srečeval z gozdarjem dopoldan kot s strokovnim svetovalcem in pomočnikom, popoldan pa kot s policajem. ln konec koncev gre tudi za strateško družbeno nalogo zasebnega gozdarstva, lesnopredelovalnemu kompleksu zagotoviti tiste količine lesne surovine, ki jo naši gozdovi vsekakor zmorejo. KAM Z DROBNIM LESOM LISTAVCEV Sklepne ugotovitve in predlogi posvetovanja s temo »Perspektiva proizvodnje in porabe drobnega lesa listavcev«, ki ga je priredila Zveza IT gozdarstva in lesarstva SR Sloveni;e na Bledu dne 24. novembra 1979 Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije se znotraj svoje društvene aktivnosti ves čas svojega obstajanja zavzema tudi za oblikovanje mnenj in stališč o vseh vprašanjih razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva, ki zaradi svoje strokovne in družbenogospodarske zapletenosti zahtevajo širšo skupno presojo. Zato pripravlja zveza ustrezne strokovne analize in dokumenti- rane predloge, ki jih obravnava na javnih razpravah in strokovnih posveto- vanjih, na vseh ravneh svoje organiziranosti. Oblikovana strokovna mnenja in predloge posreduje vsem pristojnim upravnim in družbenopolitičnim organom, z namenom, da bi na ta način prispevala svoj delež k razreševanju najpomemb- nejših vprašanj s področja gozdnega in lesnega gospodarstva. V sedanjem obdobju, ko na podlagi izkušenj in dosedanjega razvoja tečejo intenzivne priprave za oblikovanje osnov družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju, je takšna vloga in praksa dela·strokovnih organizacij tembolj poudarjena in nujna. V gozdnolesnem 188 kompleksu se potreba po takšni aktivnosti neposredno in najizraziteje kaže v nujnem postopnem odpravljanju vse večjih neskladnosti v lesnobilančnih raz- merjih. UgotovJjene neskladnosti in škodljive posledice, ki nastajajo v razvoju celotnega gospodarstva, se v prvi vrsti nanašajo na proizvodnjo in porabo drob- nega lesa. S tega vidika se posvetovanje o tej tematiki vključuje v razreševanje enega od temeljnih vprašanj bodočega razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva. Aktualnost izbrane tematike je bila potrjena tudi z izrednim interesom, ki ga js· posvetovanje vzbudilo, saj je pritegnila okoli 160 gozdarjev in lesarjev iz vse Slovenije. Problematika proizvodnje in predelave drobnega lesa je bila v predhodnem gradivu za posvetovanje vsestransko osvetljena v šestih strokovnih referatih, koristno pa je bila dopolnjena tudi s tehtnimi strokovnimi prispevki v razpravi. Zato so oblikovana mnenja in stališča rezultat vsestranske analitične presoje, in so tudi verificirane v strokovni javnosti. Tematika posvetovanja je ena od pomembnih problemov pri razreševanju zaskrbljujočih neskladnosti v lesnobilančnih razmerjih in je velikega pomena v sedanjih stabilizacijskih prizadevanjih ter pripravah za oblikovanje razvoja gozd- nega in lesnega gospodarstva v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju. Povečano pridobivanje drobnega lesa je ena osrednjih strateških nalog goz- darstva v prihodnjem obdobju. S tem bo z ene strani zagotov,ljena boljša pre- skrba iz domačega gozdnosurovinskega zaledja, z druge strani pa bo z inten- zivnejšimi gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi posegi (melioracije malo- donosnih gozdov in povečan obseg redčenj), okrepljen razpoložljiv proizvodni potencial naših gozdov. Smelejši pristop k izvajanju začrtanih nalog se vključuje v širša družbeno- gospodarska prizadevanja za boljšo izrabo domačih možnosti pri razreševanju problemov v zvezi s splošno surovinsko in energetsko krizo. Večja proizvodnja drobnega lesa na podlagi intenzivnejših gozdnogojitvenih ukrepov, za kar se v naravnih gozdovih Slovenije kažejo vzpodbudne možnosti, presega lastne ekonomske možnosti gozdnogospodarskih organizacij. Zato bo ta naloga izvedljiva le ob dodatnih vlaganjih neposredno zainteresiranih porabnikov lesa, ki jim bo s soudeležbo sredstev v skupni naložbi omogočena boljša pre- skrba z lesno surovino že v sedanjosti, ob hkratni krepitvi bodočega gozdno- surovinskega potenciala. V vsakem primeru pa se bodo gozdnogospodarske organizacije, tudi ob rešenih materialnih pogojih, ob izvajanju začrtanih nalog srečevale še s šte- vilnimi problemi organizacijske, kadrovske, strokovno tehnične, pa tudi institu- cionalne narave; zlasti pri melioracijah malodonosnih gozdov v zasebni posesti, ki zajemajo pretežni del skupne površine malodonosnih gozdov. Zato bo treba pri pridobivanju drobnega lesa iz redčenj in melioracij malo- donosnih gozdov na podlagi že pridobljenih izkušenj, še nadalje proučevati in uvajati primerno tehnologijo in organizacijo dela, ki bo omogočala najbolj racio- nalno izvajanje te naloge. Rešitve se kažejo predvsem v določeni prostorski koncentraciji gozdnogojitvenih površin, uporabi ustrezne mehanizacije ter po- globljenem strokovnem delu, ki bo zahtevalo preusmeritev strokovnih kadrov od prekomernih administrativnih zadolžitev k bolj intenzivnem strokovnem delu v gozdu. Pri izvajanju melioracij v zasebnih gozdovih bo treba upoštevati zelo pestre razmere, ki se pogosto kažejo v površinskem prepletanju mladih in srednjedobnih sestojev zadovoljivih vrednostnih zasnov z malodonosnimi gozdovi. Učinkovito razreševanje takih gojitvenih problemov bo zahtevalo načrtno uporabo vrste ukrepov in rešitev. Posebnost bodo vsekakor morale imeti rešitve, kjer se ob razmeroma majhnih vlaganjih dosegajo veliki gojitveni efekti. S previdnostjo pa 189 bomo pristopili k velikopovršinskim direktnim premenam, ki bi ob zanemarjanju obstoječe naravne zasnove lahko pripeljale do bioloških in krajinskih neskladij. V zasebnem sektorju zadevajo prizadevanja za večje pridobivanje drobnega lesa v osrednji in še vedno odprt integralni problem, intenziviranje gospodarje- nja z zasebnimi gozdovi. Nadaljnje reševanje tega problema zahteva integralni pristop pri gospodarjenju v zasebnem gozdu, to je zlasti premagovanje ovir, ki jih predstavlja lastništvo oz. posestna meja. Sedanje ovire pri melioracijah v zasebnih gozdovih (nezainteresiranost kmetov, formalnopravni odnosi, težnja po porabi lesa doma ipd.) bodo zahtevale ustrezno ureditev teh vprašanj ter učinko­ vito družbenopolitično podporo pri izvajanju te družbenogospodarske naloge. Aktiviranju mladih in srednjedobnih ter malodonosnih gozdov bo treba po- svetiti vso pozornost tudi pri sestavi srednjeročnih družbenih planov in pri ob- novah gozdnogospodarskih načrtov. Prizadevanja za večjo proizvodnjo drobnega lesa bodo morala biti spremljana tudi s čim bolj racionalno uporabo vseh lesnoindustrijskih ostankov. Pričujoče sklepe in predloge je pripravila komisija za sklepe, ki je bila imenovana na posvetovanju, obravnaval in sprejel pa jih je tudi upravni odbor Zveze. Po dokumentu Sklepne ugotovitve in predlogi pripravil M. K. PROBLEMATIKA MUFLONOV NOVE VRSTE DIVJADI NA TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Vida V r h n j a k, dipl. inž. gozd. O muflonih javno malo razpravljamo. še manj o njih pišemo v naših strokovnih glasilih. V reviji »Lovec« so bile objavljene v glavnem le izkušnje in dognanja držav (Češka), kjer imajo že dolgoletne tradicije pri gojenju te vrste divjadi. Zakaj? študijski dnevi v letu 1974 z naslovom »Gozd in živalski svet« so dali tisto generalno usmeritev v gozdarstvu, ki pojmuje gozd kot biocenozo. V njej se skladno dopolnjujejo ekotap, fitocenoza in zoocenoza in kjer je glavna naloga gozdarstva varovanje naravnega okolja v fitocenološkem, zoocenološkem in gozdarskem pogledu (dr. Mlinšek: Uvod k študijskim dnevom 1974). Po šestih letih :lahko ugotavljamo, da so postali najbolj glasni notranjski, kranjski, kočevski pa tudi pohorski gozdarji, kjer je avtohtona divjad prešla zgornjo mejo številčnosti populacije in je bilo ogroženo normalno gospodarjenje z gozdovi: onemogočena obnova želenih drevesnih vrst, zmanjšana kvaliteta lesa zaradi lupljenja po divjadi in ostale indirektne škode oziroma negativne posledice v okolju. Reševanje nasprotij gozd - divjad oziroma gozdar - lovec ali profesionalec - amater je zakonsko in samoupravno sicer pravilno zastavljeno, vendar zahteva časovno dolgotrajen postopek. Medtem pa gozdarji znižujemo etate in zgubljamo tekoče prirastke (Perko, Gozdarski vestnik 3/79). V jubilejni številki »Lovca" v letu 1977 je tovariš Podgornik zapisal med drugim: "· .. naselitve damjaka na Pohorju in muflona na Koroškem so izraz hotenja lovcev za popestritev in obogatitev lovišč itd., čeprav so s strokovnega 190 stališča nedognane, zlasti glede na bogato zasedbo vseh lovišč z avtohtono divjadjo .. ·" ln posledice? čeprav si je muflon pridobil domovinsko pravico v Sloveniji že pred 25 leti, so lovske družine, lastniki naseljenih kolonij, pred tremi leti negativno odgovorili na anketo LD Podgorje o škodah v gozdovih, ki so jih povzročili muflonL To pomeni, da po tolikih letih nismo sposobni dati odgovor na vprašanje pravilnega odnosa gozd vnesena divjad. V letu 1976, to je po osmih letih od naselitve 12 muflonov v gozdove gospo- darske enote p,lešivec, so postali gozdarji pozorni zaradi neuspele obnove gozdov ter težav pri izvajanju gojitvenih načrtov. Podrobna analiza sestojev in njih ogro- ženosti (GV 3/77) je pokazala vse negativne posledice vnesene tuje divjadi - muflona. Odškodninski zahtevek je povzročil le razdor med gozdarji in lovci. Pomoč SlS za gozdarstvo, komisije za usklajevanje gojenja muflonov z gozdarstvom na območju Uršlje gore, sodelovanje inštituta itd., je le »blažev žegen«. $kode v gozdovih so namreč nadaljujejo in letno povečujejo, saj kolonija muflonov pro- gresivno narašča in se odlično prilagaja novemu okolju in je pri tem presegla vse normative, ki jih navaja literatura o biologiji muflonov. V našem primeru muflon ni stalna divjad, saj se obnaša nomadsko glede na letno migracije od nadmorske višine 500 do 1500 m (po literaturi le do 1000 m) in v horizontalni razdalji prek 10 km zračne črte (po literaturi le 5 km). Tudi na rastišču se obnaša nenormalno, saj se odlično znajde na vseh rastiščih in sestojnih prilikah na vseh ekspozicijah in nadmorskih višinah mogočnega masiva Uršlje gore. Po •literaturi bi muflonu ustrezala topla prisojna kraška področja v nadmorski višini 700 do 1000 m na rastiščih črnega gabra in črnega jesena ter termofilnega bukovega gozda. (Ostryeto-Fraxinetum, Cephalantero-Fagetum). Teh rastišč je v našem primeru le okrog 700 ha, minimalna površina za razvoj populacije pa naj bi bila okrog 1500 ha. Zato ni čudno, da so na vseh ostalih rastiščih zunaj teh 700 ha škode nadpoprečne. V Sloveniji posebej še zaradi nenaravne sestojne in drevesne strukture (monokulture smreke), kjer v zadnjih letih opažamo poleg objedanja paše vedno močnejše lupljenje lubja na deblih in koreninah v letvenjakih in drogovnjakih smreke (letno do 20 ha), in to poleg rednega uničevanja, objedanja maloštevilnih listavcev. V ilustracijo navajam le en primer. Po naključju ali naši nepazljivosti je dve- letni muflon preživel 2,5 meseca med vegetacijsko dobo v 6 ha zaščitni ograji, kjer je olupil naslednje število osebkov smreke: 1. 253 253 2. 220 1 221 3. 65 6 71 4. 38 30 68 5. 17 30 47 6. 3 15 18 7. 2 2 8. 1 1 9. 1 1 Skupaj 596 kom. 86 kom. 682 kom. ; 9i Ograjen smrekov sestoj v n. v. 1250-1300 m je skupinsko raznodobne strukture, starosti do 100 let. Razvojne faze zavzemajo naslednji površinski delež: praznine mladje letvenjak debeljak drogovnjak 10% površin 10% površin 30% površin 5% površin 45% površin Lesna zaloga na 1 ha je 298m3 iglavcev in 1 m3 listavcev, in sicer: 24 °/o mase v 57% mase v 19% mase v 1. debelinskem razredu 2. debelinskem razredu 3. debelinskem razredu Letni prirastek na 1 ha znaša 6,5 m3 iglavcev. Mladostne faze, ki zavzemajo 40% površine ali 2,40 ha, so zaradi evidentiranih poškodb z lupljenjem (660 kom.) ogrožene pri nadaljnjem razvoju, saj pomeni izpad poškodovanih osebkov labilnost sestaja in bistven izpad proizvodnje. KORELACIJA 1 muflon - v 1 sezoni zavre razvoj gozda na 6 ha 100 muflonov -v 1 sezoni -zavre razvoj gozda na 600 ha ali 10 muflonov- v 10 letih -zavre razvoj gozda na 600 ha Posamična predvidevanja lahko postanejo dejstvo, ki pa ni v skladu z druž- benimi interesi na področju integralnega gospodarjenja z gozdovi. ZAKLJUčEK V republiškem merilu moramo izdelati in predpisati kategorizacija rastiš8, primernih za gojitev in varstvo določene vrste avtohtone divjadi oziroma kombi- nacije divjadi. Posebni predpisi naj bi veljali za tujo že naseljeno divjad ali za morebitne nove naselitve. Formirana lovsko gojitvena območja naj takoj prevzamejo strokovno vodenje in nadzor nad lovišči v posameznem območju. Podpisani družbeni dogovori naj bodo osnova za sodelovanje gozdarjev in lovcev v praksi. Uvesti moramo ustrezno obliko izobraževanja lovcev-amaterjev s poudarkom na vseh komponentah biocenoze. Organizirati moramo ustrezno obliko ,lovske inšpekcije oziroma nadzora ter odgovornosti glede izpolnjevanja lovskih načrtov pri odstrelu divjadi po številu in strukturi. Uvesti moramo potrebno evidenco o divjadi, odstrelu itd. po LD in območjih. Letna poročila o realizaciji lovskih načrtov moramo objaviti v reviji »Lovec« ter o njih poročati na območjih SlS za gozdarstvo. 192 KNJižEVNOST RASTLINSKA FIZIOLOGIJA Mohr, H., Schopter, P.: PFLANZENPHY- SIOLOGIE, tretja izdaja, 608 strani, 639 gra- fičnih predstavitev, založba Springer, Berlin, Heidelberg, New York 1978 Knjiga predstavlja obsežno delo za pod- ročje fiziologije rastlin. Namenjena je štu- demtom in hkrati strokovnjakom, ki jih fizio- loški problemi rastlinskega sveta posebej zanimajo. Delo je zanimivo, saj je gradivo razčlenjeno zelo smotrno in pregledno. To omogoča orientacijo tistemu, ki se želi na tem področju znanstveno poglabljati kakor tudi tistemu, ki išče samo pojasnila in raz- lago za posamezne fiziološke pojave. Delo je razdeljeno na 49 poglavij. Iz razumljivih razlogov je nekaterim poglavjem posvečena večja pozornost npr. fotosinteza, celica kot energetski sistem, presnova in nekatera druga poglavja. Ceprav je delo napisano na visoki ravni, je vsakomur razumljivo z izjemo tistih po- glavij, kjer je potrebno večje znanje bio- kemije. Privlačen je uvodni del s prikazom bistva fiziologije, kjer je podan tudi filo- zofski pogled na rastlinski svet. Avtor je poizkušal s svojo fiziologija poseči v širino, pokriti npr. področje genetike in tudi eko- logije. Poglavja so logično grajena in imajo veliko vzgojno vrednost. Fiziologija je pri- kazana kot znanost o naravnih zakonitostih, dokumentirana s številnimi kvantificiranimi prikazi (izražanje fiziološkega dogajanja z matematično obliko). Delo je zgrajeno, pričenši od osnovnih elementov navzgor do kompleksnih prikazov življenja rastlinskega sveta, z uporabo no- vejših izsledkov. Pri listanju po posameznih poglavjih naletimo na marsikatero znanstve- no potrditev posameznih praktičnih pogle- dov pri ravnanju z gozdom. Delo vsebuje naslednja glavna poglavja: (od katerih naštevamo le nekatera, ki naj povedo, kako je knjiga vsebinsko razde- ljena). Cilji fiziologije; celica kot morfološki si- stem; celica kot gentifiziološki sistem, ki je sposoben za delitev; sledi več poglavij na temo fotosinteza; C 4 in CAM rastline; sledi več samostojnih poglavij o presnovi (anorganski ioni, voda, ekološki krogotok snovi in tok energije, biogenetična presna- va); fiziologija razvoja; fotomorfogeneza; vplivi različnega sevanja (ultravijoličasti žarki, ionizirajoče sevanje); fiziologija delo- vanja hormonov; cvetenje in fotoperiodič­ nost; cirkadialni ritmi kot so fiziološka ura itd.; fiziologija staranja, mirovanje, kaljenje; regeneracija; tumorji; fiziologija transporta; gibanja; seksualnost; zamenjava generacij. Poglavja so polna zanimivosti kot npr. spoznanje o dopolnjeni strukturi in bioke- miji celice. Prikaz Jacque-Monodovega mo- dela o adaptivni tvorbi in funkcioniranju encimov; razlaga polarnosti kot pomembni lastnosti celice; zakonitosti termodinamike in težave pri prenašanju fizikalnih zakoni- tosti v območje bioenergetike in živega sveta; pomen fenomena C 4 in CAM rastlin za gospodarjenje z rastlino itd. Proti koncu je nekaj posebnih poglavij, ki so napisana bolj splošno. Delo je odlična osnova za kompleksnejše razumevanje rastlinskega sveta in s tem tudi gozda. Prof. dr. Dušan Mlinšek IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE PROBLEMI Pri današnji lesni surovinski krizi veliko razmišljamo in govorimo o aktiviranju malo- donosnih gozdov, kažejo se tudi povečana· prizadevanja za pridobivanje lesa hitrora- stočih d revesnih vrst na površinah izven gozdov. Poglejmo torej s kakšnimi problemi se srečuje tovrstna proizvodnja lesa na Barju v zvezi s previsokim staležem divjadi. Ce hočemo najti rešitev je nujno, da se seznamimo tudi z ekonomsko stranjo te proizvodnje in škodo, ki jo povzroča divjad. Tukaj škode ne cenimo kot v gozdu, am- pak jo že na podlagi uničenih sadik lahko izračunamo. Kakšna je ta škoda v dolo- čenem času na točno določeni površini? Konkretni primer: poskusni nasad topo- lov z novimi kloni VNANJE GORICE k. o. Brezovica, velikost 1 ,O ha, osnovan aprila 1977, posajena 500 kom. enoletnih sadik. Stroški osnovanja 40.000 din, doba rasti do sečnje 15 let, predvideni lesni bruto 193 pridelek 250 rn'lha, neto 220m', vrednost proizvodnje 176.000 din. Od aprila do decembra je bilo v nave- denem nasadu uničenih 158 kom. sadik (konec decembra smo namreč postavili ograjo iz žičnega pletiva). Ker znašajo stro- ški osnovan ja za eno sadi ko 80 din, je kon- kretna škoda 158 x 80 din 12.640 din, po- novna sadnja brez priprave tal v nasled- njem letu 158 XSO din 7.900 din, izguba enoletnega poprečnega prirastka 3707 din. Skupaj je škoda v prvem letu 24.247 din. (Pri tem pa niti ne upoštevamo, da se do- sajene sadike ne morejo več normalno raz- vijati.} Pripominjam, da so predvideni planirani donosi realni in stroški osnovanja zelo zmerni. Ob navedeni škodi se moramo za- misliti vsi, predvsem pa tisti, ki zagovarjajo visok stalež divjadi. Najbrž se bomo tudi morali sprijazniti z dejstvom, da tovrstna proizvodnja brez zaščitne ograje nima per- spektive. Ograditev 1 ha z žičnim pletivom nas stane okoli 30.000 din, znatno cenejša pa pride ograditev večjih površin. Tako stane ograditev 10 ha površine 165.000 din, (torej 1 ha 16.500 din), 20 ha površine pa samo 180.000 din, pri tem odpade na ha le 9000 din, kar je že sorazmerno majhen strošek v primerjavi z nastajajočimi škodami. Po- membno je da najdemo razumevanje pri lovskih družinah, da prevlada trezno miš- ljenje. Ali je bolj potrebna proizvodnja lesa, ki ga vozimo iz Kanade, ali pa tako visok stalež divjadi, ki preprečuje tovrstno proiz- vodnjo lesa. Mislim, da je s primernim zmanjšanjem staleža divjadi možno oboje, tako lovno gospodarjenje oziroma rekreacija, k.ot pro· izvodnja lesa. Jože šeruga Ljubljanske mlekarne MOKRO SKLADIŠČENJE OBLOVINE POD PLASTičNO FOLIJO Schiir, E.: Nasslagerung von Rundholz unter P/astikfolien, Der Schweizer Forster, No. 2, 1979. Veliki vetrolomi v zadnjem desetletju in težave na tržišču so pospešili študije o skladiščenju okroglega lesa. Zmanjšanju vrednosti lesa zaradi obarvanja in gnitja se lahko izognemo oziroma ga lahko omilimo tudi z mokrim skladiščenjem, kot npr.: - skladiščenje hlodovine v vodi, - skladiščenje hlodovina z umetnim na- makanjem, - skladiščenje hlodovina v lubju v senč­ nih legah. Leta 1971 so pričeli v švici z raziska- vami skladiščenja smrekove, jelove, borove in bukove hlodovine v gozdu. Pokazalo se je, da je uspešno skladiščenje hlodovine iglavcev v lubju in sicer s tesno zaprto plastično ponjavo. Tudi skladiščenje v vodi in s škropljenjem je bilo uspešno, ki pa je v gozdu le redko izvedljivo. Opisan poizkus prikazuje skladiščenje 2,5 m dolge oblovine omenjenih drevesnih vrst v lubju, pod plastično folijo, kjer je ostala prvotna visoka vlažnost dalj časa nespremenjena in je bil tako oviran razvoj gliv ter napad ksilofagnih insektov. Pla- stična folija s katero je bila skladovnica neprodušno prekrita je bila pri tleh ob- težena z zemljo in je v celoti preprečevala izhlapevanje. Padavinska voda je po foliji odtekala v zemljo in po njej pod skladov- nico. čela iglavcev so bila premazana s fungicidi, čela bukovih hlodov pa poleg tega še z premazom, ki je preprečeval iz- hlapevanje. Za primerjavo so bili v poskus- ni skladovnici tudi hlodi brez zaščitnih pre- mazov. Dve skladovnic! sta bili postavljeni v senčno lego in ena na sončno lego na Hlodi ležijo neposredno na zemlji. Prekriti so s PVC folijo. Na kupu hlodov zgoraj je polnilni material, da se folija pod zunanjimi pritiski ne bi poškodovala (lubje in zemlja). Meteorske padavine so speljane pod kup. Folija na tleh zasuta z zemljo. 194 Fotografija »konzerviranega« kupa lesa. Dobro je vidna kondenzna vlaga na notranji strani fclije. gozdno jaso. Poskus je trajal okoli 2 leti. Pri skladiščenju v senci je plastična fo- lija med poskusom v celoti obdržala trd- nost in ostala nepoškodovana, medtem ko je pri skladiščenju na soncu že po štirih mesecih postala krhka, nakar je začela po- kati in nato popolnoma razpadla. Rezultati poskusa Gniloba se je na hlodih skladiščenih na soncu močneje razvila kot na hlodih, ki so bili skladiščeni v senci. Nadalje je ostalo več zdravega lesa na hlodih, katerih čela so bila premazana s fungicidi. Po dvolet- nem skladiščenju so iz hlodov sežagali deske ter jih klasirali po švicarskih normah. Iz smrekovih in jelovih hlodov s premazom, ki so bili skladiščen! v senci so dobili deske skoraj nezmanjšane kvalitete (smreka, jelka 11 klasa, bor 11/111 klasa). če čela hlodov niso bila premazana, je praviloma padla kvaliteta desk pri smreki in jelki za en razred, pri boru pa za nekaj manj. Naj- večji padec kvalitete je bil zapažen pri hlodih skladiščenih na sončni legi, kjer je ugotovljena pri premaznih in nepremaznih hlodih iglavcev nizka kakovost desk (111 razred), bukve deske pa so bile praktično brez vrednosti. Na osnovi opravljenih poskusov avtor zaključuje, da je možno na tak način skla- diščiti hlodovina omenjenih drevesnih vrst dlje kot dvanajst mesecev, ne da bi pri tem kvaliteta občutno padla. Vendar pa je po- trebno pri takem skladiščenju upoštevati naslednje pridržka: Sveža hlodovina naj se vskladišči v lubju v senčni, vlažni legi, čimbolj na tleh. - Se sveži, čisti rezi naj se premažejo s fungicidom, pri bukovini pa še z barvo, ki preprečuje izhlapevanje. - Plastična folija naj (čimbolj) tesno zapira hlode, deževnica pa naj se vodi pod hlode. Opisana metoda skladiščenja pa še ni preizkušena za skladiščenje večjih kupov daljšega lesa. Lado Eleršek PRVI REZULTATI POSKUSNE SADITVE IZBRANIH SADIK ZELENE DUGLAZIJE Dagenbach, H.: Erste Ergebnisse eines Doug/asien-Sortierversuchs (7 Jahre nach der Pflanzung), Mitteilungen des Vereins fur forst/iche Standortskunde und Forstpflan- zenzuchtung, No. 26, 1978. Po vzoru holandskih kolegov (H. Werner) so izvedli tudi nemški gozdarji (Forstlichen i95 H v cm 214 200 _12.7_ \.e.O.E· vel. in sred. sad.) h 45 cm ali 30:( 152 "" ..; "' "' " 1/) " " ...; prirastek T "" ";;' "' -sedemletnem .... "' nasadu 100 ,..; 'O " " " l> ... "' "' ..,. ..., "' 5 E vHina •b - sad nji 177 230 ~teT.sad. Višina sadik v nasadu ob saditvi (spom. 1971) in po sedmih letih (jeseni 1977) po višinskih skupinah ob sadnji Versuchs- und Forstungsanstalt Baden Wur- temberg) poskusno sadnjo različno velikih in močnih sadik zelene duglazije. Rastišče tvorijo ilovnata tla na apnencu, n. v. je BOO m, poprečna letna temperatura 6,5° C, letne padavine BOO mm. Zemljišče je ravno in je bilo do pogozdovanja v rabi kot paš- nik (slabša rast kot na gozdnem zemljišču). Za osnovanje nasada so pripravili spo- mladi 1971 sadike starosti 2 + 2, in sicer dveh provenienc: poreklo Washington in Britanska Kolumbija. Pri strojnem izkopa- vanju so bile sadike prve provenijence ne- koliko poškodovane, kar so ugotovili šele pri sortiranju in meritvah. Zato je bil poskus izveden le s sadikami iz Britanske Kolum- bije, katere so glede na višino sadik in premer koreninskega vratu sortiral! v na- slednje skupine: Višina in Izbor premer S tevilo % koreninskega vratu v cm Velike 45 - 55 47 9,4 0,9 - 1,2 Srednje 30- 45 177 35,4 0,7 - 0,9 Majhne 25 30 230 46,0 0,6 0,7 Iz ločene 46 9,2 Skupaj 500 100,0 Najboljši kazalec kvalitete bi bil odnos med težo nadzemnega dela in težo kore- nin. Ker pa je ta odnos težko ugotavljati so se omejili na ugotavljanje premera kore- ninskega vratu, ki je tesno odvisen od kore- ninske teže. Izločena so bile sadike katere so bile pri odgovarjajoč! dolžini pretanke ali pa pri odgovarjajoč! debelin! prekratke. To selekcijo so opravili na koncu druge vegetacijske dobe. Izločili so: pri velikih sadikah 19%, pri srednjih sadikah 10% in pri majhnih sadikah 25 %. Višinske me- ritve so opravili jeseni l. 1977, pri starosti nasada 7 let. Srednje vrednosti znašajo: Izbor Popreč viš. Popreč. let. v cm prir. v cm Velike 214 23 Srednje 193 22 Majhne 152 18 Kot pri poskusu na Holandskem so tudi tu pokazale najboljšo višinsko rast dugla- zije iz skupine velikih sadik in nato iz skupine srednjih sadik. Najmanj so zrasle sadike iz skupine majhnih sadik, ki po višini zaostajajo za poprečjem prvih dveh skupin za 45 cm ali za 30 %. Razlike v rasti med posameznimi nasadi (sadikami) so nastale zaradi razlik v ra- stišču in zaradi genetske raznovrstnosti upo- rabljenega saditvenega materiala. Rastišča praviloma ne moremo spreminjati, možna pa je selekcija saditvenega blaga. Pri z. duglazij!, ki jo sedaj sadimo v širokih raz- mikih, je genetska kvaliteta sadik še po- sebno pomembna. Werner (AIIg. Forstz. 1971, No. 26, s. 927-929) poroča iz Holan- dije, da pridelujejo sadike duglazije, kjer razmerje med višino in premerom korenin- skega vratu znaša vsaj 50 : 1 (60 cm sadika ima premer 1 ,2 cm), kar dosežejo z večjimi razmiki med vrstami in izborom sadik pred prodajo. Slabe sadike je treba uničiti in je škodljivo, če jih še hranimo v drevesnic!. Poskus je pokazal, da lahko smatramo majhne sadike za neprimerne, kar pomeni, da bi morali uničiti okoli 50% sadik, zaradi česar bi se cena sadik podvojila. Te pove- čane stroške bl lahko deloma kompenziral! z manjšimi izdatki za nego, na drugi strani pa lahko pričakujemo v poprečju 15% večjo višinsko rast. (Polovica odstranjenih sadik ima 30% slabšo višinsko rast.) Se- veda pa so takšna predvidevanja odvisna od tega, če bo tempo rasti po izbranih sku- pinah naraščal v enakem razmerju. Lado Eleršek 196 D R U š T V EN E V E S T 1 CASTNO IN ZASLU2NO CLANSTVO V ZIT GL V ustaljeno delo in obliko priznavanja za posebna prizadevanja pri strokovnem delu, zlasti pa pri krepitvi organizacijske učinkovitosti društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva sodi vsakoletno podeljevanje nazivov čASTNI ali ZASLU!NI čLAN Zveze inže- nirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovnije. Ta naziv podeljuje ZIT GL vsako leto na predlog svojih društev (DIT GL). Kriteriji za dodelitev priznanja častnega in zaslužnega člana so zapisani v posebnem pravilniku. Naziv častnega člana je vezan na dolgoletno strokovno prizadevanje, medtem ko je zaslužni član lahko tisti, ki intenzivno in učinkovito sodeluje v društveni organizaciji. V zadnjem času je bilo precej pripomb na račun različnih kriterijev pri predlogih, ki so jih pripravljala področna DIT gozdarstva in lesarstva. Zato je upravni odbor Zveze sklenil ponovno temeljito proučiti določila pravilnika, ki regulira častno in zaslužno član­ stvo. tal DIT niso poslala nobenih predlogov za spremembo, zato je upravni odbor imenoval posebno komisijo, ki bo določila pravilnika natančneje opredelila. Osnovni namen nazivov bo ostal, opredeljeni pa bodo pogostnost podeljevanja, kriteriji za podelitev {strokovni in organizacijski), številčnost podeljenih nazivov v določenem obdobju, oblika in obseg utemeljitve, način podelitve in kako bo zagotovljena konstantnost kriterijev podeljevanja. Tokrat objavljamo imena tistih naših kolegov, ki so bili na plenumu ZIT GL lani novembra na Bledu {24. 11. 1979) proglašeni za častne in zaslužne člane naše Zveze. častni člani so postali naslednji tovariši: Saša Bleiweis, Janez Juvan, Boro Milenkovič in Jernej Zupanc. Za zaslužne člane pa so bili imenovani: Niko Fabjan, Dr. Sonja Horvat-Marolt, dr. Jože Nič, Drago Pogorelc, Slavko Preložnik, Marjan šavelj in Cveto Velikonja. Upamo in želimo, da bi vsi počaščeni še dolgo intenzivno sodelovali v DIT, ki so jih predlagala in tako ustvarjalno krepili moč in pomen naše zveze in področnih društev. Uredništvo in bralci GV za to lepo priznanje iskreno čestitamo. mk 197 Gozdarski muzej zabit s plankami 2e nekajkrat smo pisali o našem strokov- nem pastorku, o muzeju v Bistri pri Vrhniki. Kdo bo skrbel za to »družinsko« sramoto, ki je še očitnejša odkar so lovci v isti zgradbi obnovili svoj muzej. V zadnjih dveh letih je vendarle kazalo, da se hočemo problema lotiti sistematično. Bilo je nekaj pomembnih sestankov in dogovori so bili obetavni. Toda izgleda, da ni pravega po- budnika, »Vojskovodje«, ki bi mobiliziral pri- pravljenost gozdarjev (Le-ta vsekakor ob- staja. Brez izjeme, vsi priznavajo nujnost rešitve tega problema!) in izdelal ustrezen predlog za finančno in operativno izvedbo akcije. Kot zaušnica tej indolentnosti pa je pred mesecem priletela vest, da so v muzeju razpravljali o možnosti, da gozdarski od- delek začasno zapro zaradi neustreznega vdrževanja oziroma zaradi splošne neustrez- nosti. Predlagam, da v prihodnji številki GV (št. 5) v rubriki AKTUALNI KOMENTAR tovariša T. Canjko, tajnik splošnega združenja goz- darstva Slovenije in dr. J. Božič, predsednik gozdarske komisije za muzej, povesta, kak- šne so (ne)perspektive našega muzeja v Bistri. Urednik ZAlPJIS NA IB lU IK VU Foto: prof. Franjo Rainer Razširitev lovskega muzeja Med tem pa lovci nenehno razmišljajo o dopolnitvah in izboljšavah svojega muzeja. Pisali smo že kako bodo letos priredili na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani eno največjih evropskih lovskih prireditev ozi- roma razstav z naslovom GOZD IN DIVJAD LJUBLJANA 80, ki bo veljala okoli 700 starih milijonov. Angažirani bodo praktično vsi lov- ci v Sloveniji, eni posredno (s plačilom) drugi neposredno s sodelovanjem na pripra- vah. (Nosilka je Ljubljanska zveza lovskih družin.) Pri tem računajo tudi na pomoč gozdarjev. Enajst strokovnih komisij že in- tenzivno dela, čeprav bo prireditev šele v je- seni in kar je za nas najzanimivejše: ves čisti izkupiček od prireditve so namenili za nove izboljšave svojega muzeja v Bistri. Novi tovornjaki iz TAM Menda bodo v TAM Maribor izdelali za gozdarje poseben kamion. Resnici na ljubo, zelo smo ga potrebni in že dolgo se boju- jemo zanj. Novico je prinesla slovenska Moto revija, povzema pa jo Soški gozdar. Pri konstruiranju so menda sodelovali tudi gozdarji in dodajajo, da bo kamion prav takšen kakršnega potrebujemo. Pogon spredaj in zadaj, premagoval bo celo 50% klance, vleklo ga bo 176 KM. Menda bo 14-tonski, kar lahko sklepamo iz imena TAM 170 T 14. Kako bo z os nim pritiskom, ki nas na podeželskih mestih najbolj omejuje, bomo videli. Moramo pa zapisati opažanja, da se goz- darji spet vedno bolj zavzemajo za lažje tovornjake. Takšni so terensko operativnejši in sprejemljivejši v novih energijskih zadre- gah, v katerih bodo kamionski prevozi lesa na dolge proge brž kot ne med prvimi od- padli. Zato z nestrpnostjo pričakujemo serijo prvih 60 novih gozdarskih kamionov. 198 Gozdarstvo in energija Letos oktobra bo na švedskem veliko posvetovanje s temo GOZDARSTVO IN ENERGIJA. Prireditelji so oddelek za goz- darstvo na švedski univerzi, mednarodna organizacija za energijo (lEA) s svojim energetskim programom v gozdarstvu in mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij IUFRO. čeprav je gozdarstvo panoga, ki upo- rablja za svoje funkcioniranje zelo malo energije; nasprotno s svojo dejavnostjo ustvarja in usmerja neizmerljiv energijski potencial v gozdnem biotopu, so se tudi gozdarski strokovnjaki temeljito lotili prob- lema pomanjkanja energije. Ker je tema- tika tudi za nas izredno zanimiva bi bilo prav, da se konference udeleži ustrezno sestavljena skupina naših gozdarjev. Spet tanin iz kostanja Jugotanin iz Sevnice, ki nekaj časa ni obratoval, se ponovno zanima za kostanjev les, ki ga potrebuje za proizvodnjo tanina. Kostanja je po naših gozdovih dovolj. Njegova uporabnost je pravzaprav zelo za- nimiva. Največ ga rabimo kot drogove za vode in kot surovino v taninski industriji. Zelo so cenjeni kostanjevi drogovi za elek- trovode. Toda pridobivanje le-teh je iz več vidikov zahtevna naloga. Najzahtevnejši vi- dik je vsekakor spravilo 10-14 m dolgih dro- gov iz gozda. Kostanj je za drog uporaben le do določene starosti oziroma debeline. Ko je predebel, ga elektrikarji ne marajo več. ln še: povpraševanje po teh drogovih je zelo neenakomerno. Včasih bi jih kupci vzeli kolikor bi jih bilo, drugič nočejo slišati o njih. Najbolj nerodno je to, da niti elektro- gospodarstvo še manj pa gozdarji teh osci- lacij v konjunkturi ne marajo predvideti. Ko je kostanjev drog predebel, je prak- tično uporaben samo še za kostanjeva drva ali takozvani taninski les. Izdelovanje kos- tanjevih drv pa je naporen in drag posel. Zato so na Splošnem združenju gozdarstva predstavnikom Jugotanina že povedali, da bo obnova pridobivanja taninskega lesa mo- goča le ob primerni ceni. 500.- din/prm bi zagotovilo dobavo okoli 20.000 prm tak- šne surovine v letošnjem letu. Jugotanin bi si položaj okoli dobave občutno olajšal, če bi sprejemal kostanj v goleh. Predstavniki Jugotanina so še prosili, da bi gozdna gos- podarstva l