Poštnina plAČaom T I
Cmm IS,- 11» #
la *bb. post. I. gr
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trat, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 3-30-1» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piaizutta it. II. CENA: posamezne Številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto X. - Štev. 2	Trst - Gorica 13. januarja 1956	Izhaja vsak petek
		
Odkrita beseda
Pogosto se oglašajo v. našem u-redništvu prijatelji, še številnejša pa so pisma, ki jih. dobivamo in v katerih nas čitatelji pozivajo, naj se vendar enkrat dotaknemo vprašanja, o katerem nam je, po pravici povedano, težko in neprijetne govoriti. Gre za vprašanje našega izobraženstva, točneje, še posebno za odnos naših šolnikov do kultur-no-prosvetnega udejstvovanja med našim narodom.
Vsi vemo, kako so nam naše šole nekaj svetega. Več kot razumljivo je, da velja podobno naziranje vsaj deloma tudi glede osebja, ki jim služi. Za to se ga je težko dotakniti drugače kot s hvalo. Vsaj tako je v navadi, odkar se je polegla zaslepljena gonja, v kateri se je proglašalo za izdajalce vse, ki so v kritičnih prvih povojnih letih pomagali, da so se naše šole razvile in b-stale.
Kakor bi rodi videli, da bi pri tem tudi obstalo, ne zato, da, ker bi vse, kar je neprijetno, samo zamolčali, temveč zato, ker bi naši šolniki res ne zaslužili nobene kritike, temveč samo priznanje, nas pogosti pozivi in nekateri pojavi vendarle silijo, da, enkrat tudi nekaj potožimo. Ce mnogi ljudje, ne en posameznik alt dva, nekaj vidijo, če ljudje čutijo, da nekaj ni prav, potem bi tisk ne bil glasnik resničnega in svobodnega javnega mnenja, ko bi o tem molčal, pa v i gre za še tako občutljivo vprašanje.
Vzemimo samo odstavek. iz nega zadnjih takšnih pisem, ki so se nabrala v našem uredniškem predalu. Pisava dokazuje, da gre zc človeka, ki si ne služi kruha s peresom, pač pa kaže vsebina, da gleda odpošiljatelj v svet z odprtimi očmi in trezno, tako, da bi moral pred njim stopiti v senco marsikateri izmed tistih, ki mislijo, da spričevalo in diploma že delajo moža. Kaj še!
»Cas je, da poveste že enkrat vsej javnosti, da naša inteligenca, kar se tiče narodnega-prosvetnega dela porazno spi. Pri zadnji lepi in bogati kulturni prireditvi v našem kraju smo n. pr. opazili, med poslušalci, od vseh tukajšnjih učiteljic, učiteljev in vrtnaric, reci in piši: eno učiteljico. Ni dovolj, da hladno izobraženstvo ne pomaga buditi narodno zavest in ljubezen do slovenske kulture med našo mladino, ker se njeni poklicni vzgojitelji poslavljajo od nje na šolskem pragu in jih — razen redkih izjem — presneto malo briga, kaj počenja ta mladina izven šole. Ti poklicni kulturni delavci se izogibljejo celc kulturnih prireditev. Spominjamo se časov, lepih davnih časov, ko so dijaki, učitelji in učiteljice nosili vso odgovornost za delo na vsem prosvetnem področju. Vodili so pev ska društva, dramatične prireditve itd. Danes so ti ljudje že stari, nekateri so pudi že umrli. Hvaležni se spominjamo teh ljudi, ki so pred prvo svetovno vojno in še pozneje vztrajno delovali in marljivo učili našo mladino. Danes pa so, žalibog, razmere porazne. Dolžnost, sveta dolžnost naših izobražencev bi bila, da se že enkrat poprimejo kulturnega dela, dela med narodom vsi, ne samo redke, preredke bele vrane....«
Obtožba je težka. Morali bi celo reči deloma preostra, toda v bistvu drži. Velika večina učiteljstva, posebno v okoliških vaseh, živi izven kroga skupnosti, v kateri deluje. Malo pred začetkom pouka se posamezniki pripeljejo iz mesta, po končanem pouku pa zopet odhiti v mesto, kjer stanujejo. Vasi in občine pa živi svoje življenje, dejansko mimo in brez sodelovanja ljudi, ki bi morali biti središče vsega kulturnega in sploh prosvetno - društvenega delovanja v kraju. V nekoliko manjši meri, toda še vedno za močno večino, velja to tudi za mestno učiteljstvo in člane profesorskih zborov naših srednjih šol
Je nekaj okoliščin, ki jih je treba pri tem upoštevati. Naše šole .c še neurejene, mesta se podeljujejo, vsaj doslej, skoro vsako leto po drugačnih predpisih. Kdor poučuj; letos, ne more niti najmanj vedeti, kje in neredko tudi kaj bo poučeval prihodnje leto. Razumeti je tre ba, da v takšnih okoliščinah učiteljice in učitelji ne bodo na slepo prenašali svojega stanovanja zdaj v to, zdaj v ono vas. Ostajajo pač najraje v središču, od koder je e-nako daleč do vseh možnih krajev, kamor jih zna pristojna oblast poslati. Naselitev v kraju službe, ki bi jih edina primerno povezala z ljudmi, med katerimi bi morali de lotmti, bi lahko zahtevali od njih samo, če bi šlo za stalna mesta, tudi če ne upoštevamo stanovanjske stiske, ki bi tudi v tem primeru še (Nadaljevanje na 2. strani)
llaša rešiteu: prosta cona!
Zgodilo se je, kar smo že v »Demokraciji« predvidevali. Četudi ni rimska vlada še razglasila zaključkov, do katerih je prišla od ministrstva imenovana komisija za preučitev proste cone, je vendar rimski list »II Globo« za kulisami zvedel in razglasil, da se je komisija izrekla proti tržašški prosti coni.
Ministrski podtajniki Russo, Ferrari - Aggradi in Folchi so na podlagi sklepov ministrske komisije za prosto cono, izjav tržaške Trgov-sko-industrijske 'n poljedelske zbo •• niče in mnenj prizadetih ministrstev sestavili poročilo za vlado <■ tem za Trst življenjskem problemu. Poročilo ni moglo biti prosti coni naklonjeno, ker so trije podtajniki v istem poročilu že predlagali vladi, kakšne ukrepe naj bi podvzela. zato da pride tržaškemu gospodarstvu na pomoč.
Predlagani ukrepi se omejujejo na znižanje nekaterih obdavčen5, na znižanje carine za nekatere predmete jestvin — vse samo ukrepi, ki ne morejo nadomestiti onih velikih koristi, ki jih prosta cona prinaša s seboj že s samim svojim bistvom, da je vse njeno ozemlje izvzeto iz carinskega ozemlja države. V tem je ravno privlačna moč proste cone, da je njeno ozemlje ne samo prosto carine, ampak tudi prosto carinske kontrole.
Dva glavna razloga, ki govorita proti prosti coni, naj bi bila po na-ziranju nasprotnikov:	prvič, poli-
tični moment, to je strah, da- bi prosta cona zrahljala vezi med Trstom in Italijo: drugič, gospodarski moment, to je strah pred konkurenco, ki bi jo Trst s prosto cono delal drugim italijanskim pristaniščem.
Stvarno in trezno pretehtana :a dva ugovora, sta oba brez dejanske podlage, sta strašilo za ljudi, ki se še ne zavedajo, da zahteva Trst svojo prosto cono ne zato, da se bori z njo proti Italiji in njenim pristaniščem, ampak, da se bori proti inozemskim lukam, ki ga hočejo zadušiti.
Zato je dolžnost rimske vlade, ki ima škarje in platno v rokah, da temeljito preuči vprašanje »sine i-ra et studio«, zavedajoč se, da po-
meni prosta cona za tržaško prebivalstvo in za inozemsko trgovino izreden psihologičen faktor — spajanja in -povezave na eni ter privlačnosti na drugi strani. Problem proste cone mora biti zagrabljen in rešen ne iz ozkih kramarskih vidi-
kov, ampak v duhu velikopoteznosti in širokogrudnosti z mislijo na daljšo bodočnost, -to pa ne le v interesu Trsta, ampak celotne države, ki ne sme dovoliti, da se težišče srednjeevropske trgovine in prometa prenese iz Trsta v tujino.
Resolucija o prosti coni
Slovenske dem. zveze za Trža&ko ozemlje
Izvršni odbor SDZ je na svoji -seji od 5. januarja 1.1. sprejel o prosti coni sledečo
RESOLUCIJO
Z ozirom na vesti, da se je ministerialna komisija, ki je imela nalog, da preuči vprašanje proste cone za Tržaško ozemlje, izrekla proti ustanovitvi proste cone in z ozirom na stališče, ki ga je Slovenska demokratska zveza v Trstu v tem vprašanju že zdavnaj zavzela, zadnjič na seji glavnega odbora 23. oktobra 1955,
u g o t a v 1 j a m o , da je edino popolna prosta cona v stanju, da zlomi konkurenco, ki jo Trstu delajo tuja pristanišča, počenši od Reke pa do Hamburga, Bremena, Rotterdama, Amsterdama in Autwerpena;
da tvori prav prosta cona ‘ sti psihološki moment, ki je najbolj sposoben, da privabi promet iz Srednje Evrope in prekomorskih dežel v tržaško pristanišče;
da tržaška prosta cona zato ni v kvar italijanskim lukam, ampak je v interesu vsega italijanskega gospodarstva;
da bo tržaško prebivalstvo, kateremu samo prosta luka more zajamčiti trajni gospodarski napredek in boljše življenje, z večjo hvaležnostjo gledalo na Italijo, ki je dala s svojo širokogrudno politiko Trstu prosto cono;
opozarja, da bo prav prosta cona psihološko in politično najboljša vez, ki jo je Italija mogla vzpostaviti med Trstom in seboj;
pričakuje zato, da bo šla italijanska vlada preko ozkosrčnega naziranja omenjene komisije in dala Trstu svobodno cono, ki jo tako zelo potrebuje in pričakuje.
Trst, 5. januarja 1956.
Glas, ki zbuja spoštouanje
Altiero Spinelli, ki je nad 15 let pretrpel v fašističnih ječah, je danes voditelj italijanskega »Movi-mento Federalista Europeo« in e-na vplivnih osebnosti mednarodne Unije evropskih federalistov. Ze ves čas po vojni posveča vse svoje sile problemom federalističnega zedinjenja evropskih narodov; v evropski federaciji, ki naj bi zrasla iz skupnih političnih in gospodarskih ustanov evropskega ljudstva, vidi edino zanesljivo upanje za gospodarsko' in socialno ozdravljenje in za utrditev miru in demokrat'č nih svoboščin. Federalizem se mn zdi tudi ključ za razrešitev narodnostnih vprašanj in poroštvo učinkovite obrambe pred pritiskom z Vzhoda.
Altiero Spinelli, kot demokrat in načelen evropski federalist, se zaveda usodnih napak iredentističnega nacionalizma, ki je zlasti po koncu prve svetovne vojne Zatajil moralno poslanstvo svobodnjaškeg i italijanskega Risorgimenta in v svojem šovinističnem besu prizadejal toliko zla neitalijanskemu življu ob vzhodnih mejah države. Spinelli odklanja vsak nacionalizem in vsi-ko nacionalno nestrpnost. Spričo nujnosti federalistične povezave evropskih narodov mu je egoizem nacionalnih držav škodljiva, zastarela tradicija XIX. stoletja; nič čudnega torej ni, da hkrati dosledno obsoja ravnanje italijanskih prena-petežev glede razmerja med večinskim narodom in etničnimi manjšinami znotraj italijanske republike.
Kot primer Spinellijevega razumevanja manjšinskih vprašanj naj
Po francoskih volitvah
Nova francoska narodna zborni-a se v kratkem sestane, da' potrdi novega predsednika vlade. Kdo bo to? Komu bo -uspelo zbrati zadostno večino v parlamentu in ,za kakšno ceno? Ze zadnjič smo zapisali, da se komunisti ponujajo in z vso paro delajo propagando za novo »ljudsko fronto«, ki naj bi jih popeljala na oblast. V ta namen snubijo -o-cialiste in radikale, ki bi jih seveda hitro izrinili, potem ko bi se z njihovo pomočjo dobro zasidrali na n-blasti, zlasti v policiji in vojski. Položaj je nedvomno resnejši ko: je bil v prejšnjem parlamentu. Demokracija je razprta, na eni strani ima deloma demagoško desnico, na drugi pa nevarno -levico in vendar se ne more zediniti za skupen n <-stop! In vendar bodo morali prej ali slej sprevideti vsi pošteni Fran-
TITO IN NASSER
Obisk maršala Tita v Addis Abe-bi in Kairu je končan, Tito se je s svojo eskadro in v mnogoštevilnem spremstvu vrnil domov. Pustimo ob strani maršalove družabne uspehe in njegovo kneževsko radodarnost, s katero se je prav po orientalsko odlikoval na vseh svojih Izletih v eksotične dežele, in si ogle -mo -raje zunanjepolitično stran zadnjega obiska, ki jo njegova afriška pot seveda gotovo tudi ima.
Z obiskom v Abesiniji je Tito v glavnem vrnil obisk cesarja Hallč Selassija v Jugoslaviji, morda ima ta del poti tudi nekaj gospodarskega pomena, političnega pa prav gotovo ne velikega. Drugače je z obiskom v Egiptu, ki je v svoji zunanji politiki na precej podobni lin'ji kot današnja Jugoslavija. Rekli smo »v zunanji politiki«. Notranja politika je v oheh deželah precej drugačna, kljub temu, da je v obeh državah diktatura. V Egiptu je na o-blasti, v razliko z jugoslovansko komunistično diktaturo, vojaška, ki doma komunizem ostro zatira. Pred in med Titovim obiskom v Egiptu je zahodni tisk, ki je simpatično gledal na ta najnovejši potovaln’ podvig maršala, na dolgo in široko med drugim naznanjal, da bo miroljubni in od koeksistence prežeti maršal prav gotovo v Kairu posredoval za omiljenje spora med I-zraelom in Egiptom, odnosno arabskimi državami. Po uradnih izjavah do tega ni prišlo. Tito je tak korak izrecno odklonil in naprtil Zahodu odgovornost za ta spor.
Gotovo je to bilo popolnoma v skladu s sovjetsko politiko, ki‘vsako napetost na Bližnjem vzhodu neti z besedo in dejanjem, s propagando in orožjem, pa čeprav prihaja to iz podložniške Češkoslovaške.
V skladu z moskovsko linijo so tu di druga Titova dejanja v Egiptu.
V svojem novoletnem voščilu jugoslovanskim narodom nastopa proti kolonialnim državam, na katero struno seveda šele nedavno osvobojeni Egipt rad sliši; da ni pozabil spet na poudarjanje nevtralnosti in koeksistence, je seveda na dlani. Prav kot Moskve je nastopil tudi proti bagdadskemu paktu, s čemer se verjetno ni posebno prikupil svojim prijateljem Angležem. Vse Titove izjave so bile v okviru ju goslovanskih trditev, da je hladne vojne konec in da morajo velesile zalto spremeniti svojo politiko in preiti h koeksistenci. Čeprav jugoslovanski diplomati v zvezi s takimi izjavami hitijo zatrjevati, da so neodvisni in da je Jugoslavija izven obeh blokov, menda ni treba biti preveč bister za ugotovitev, de taka politika enemu bloku koristi, drugemu pa škoduje.
Seveda se morajo tega zaveda'5 tudi v zahodnih državah, čeprav tega ne poudarjajo izrecno. Mogoče ni prav slučajno, da je Washingtm med državami, v katere ne smejo potovati ameriški častniki, ki poznajo ameriške vojaške tajnosti, o menil tudi Titovo Jugoslavijo.
V splošnem je bil Titov obisk v Egiptu gotovo velik uspeh jugoslovanske zunanje politike, vsaj kot se zdi sedaj. Kaj bo pa prinesla bodočnost, je pa druga st ver.
cozi, da ,ni drugega, izhoda za rešitev francoske demokracije, kot da se združijo radikali z ljudskimi republikanci, socialisti In zmernim: desničarji.
Po levičarskem uspehu v Parizu je seveda dvignila glavo tudi italijanska levičarska koalicija Togliatti-Nenni in pritiska na krščansko demokracijo, da mora kreniti na levo, ker jo bo sicer na prihodnjih volitvah doletela ista usoda. Seveda so se italijanski levičarji hitro ponudili, da bodo podprli tako sredinsko vlado, pa čeprav ne bi stopili v njo. Krščanski demokratje niso nasedli takim vabam in Segn: ter Fanfani sta razpršila vse govoričenje v tej zvezi in izrecno potrdila zvestobo do sodelovanja štirih sredinskih strank vladi ter zavrnila vsako odprtje na levo ali desno. To je v današnjem položaju tudi edino možna demokratična vlada v Italiji. Francoske volitve so zgovorno pokazale, kako nevarni so razdori med strankami demokratične sredine.
odvisna od gospodarske pomoči Za hoda, zapada tako zopet pod sovjetski vpliv. To je namreč v obdobju nekaj tednov že tretji gospodarski sporazum med obema državama in še dva sta na programu. 19. decembra so podpisali dogovor o tehničnem in znanstvenem sodelovanju, 6. januarja je sledil trgovinski sporazum, v kratkem bodo pa podpisali še sporazum o kreditih za nakup surovin in dogovor o posojilu v zlatu in zdravih valutah. V vsem se računa, da bo Jugoslavija dobila od Sovjetske zveze v eni aii drugi obliki več kot 100 milijonov dolarjev vrednosti. Seveda bo treba vse to lepo vrniti, zavoženemu jugoslovanskemu gospodarstvu bo pa s tem le podaljšano življenje in kriza nekoliko olajšana.
Tito in Dulles
Ameriška revija »Life« je objavila intervju z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom. V njem 'e Dulles poudaril, da se bodo Združene države tudi v bodoče energično upirale komunistom in da bodo povsod podpirale demokratična stremljenja. Glede svojega sestanka s Titom, katerega je Dulles obiskal preteklo jesen na Brionih, je, Dulles omenil, da se je ob tisti priložnosti prepričal, da je protikomunistično vrenje v Vzhodni Evropi izredno živo, bolj živo kot je bilo kdajkoli doslej. Vsekakor zanimivo, da ga je do tega mnenja pripravil prav komunist Tito. Iz tega bi se dalo sklepati, da razgovor ni bil tako gladek, -kot so to trdila tiskovna poročila.
Jugoslavija in Sovjctsha zveza
Nič čudnega, da se nova sovjetska ofenziva, ki je začela v Jugoslaviji z obiskom Hruščeva in Rul-ganina, vztrajno nadaljuje. V Beogradu je te dn i na spored u pod p s že tretjega finančnega dogovora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Po tem sporazumu naj bi Sovjetska zveza odobrila Jugoslaviji kredit 30 milijonov dolarjev za nakup raznih strojev v Sovjetski zvezi. Jugoslavija, ki je bila nekaj let
Eistnltoiverjua posliniti
Ameriški predsednik prečite vsako leto 5. januarje v kongresu rx slanico o stanju v državi, v kateri nakaže glavne smernice svoje politike za bodoče leto. Poslanica je vedno važna, zlasti -tudi glede na ameriško zunanjo politiko, letos pa še posebno zato, ker zajema tudi razmere, ki so nastale v svetu po Ženevi.
Ne bomo se spuščali podrobneje v Eisenhowerjeve izjave, ki jih je obširno obravnavalo že dnevno časopisje. Pripominjamo le, da si jc zahodni demokratični tisk -na ja-i snem, da je poslanica dober znak za gospodarski razvoj v novem le tu in da kaže zadovoljstvo nad mednarodnim položajem. Svetovni sp> pad ni verjeten, dvoboj med Vzhodom in Zahodom se sicer nadaljuje, toda na drugem področju. Nekateri časopisi vidijo v poslanici gladko in odločno obsodbo nove sovjetske taktike, ki govori o miru, hkrati pa skuša s svojim prilizovanjem in dvoličnostjo razdvajati zahodni svet in njegove sile. Eisenh-.--wer tudi ni pozabil na po komunizmu podjarmljene države v Vzhodni Evropi, brez katerih osvoboditve ne more biti pravega miru. Ne najmanj važna je na obljuba, da bo A-merika tudi v bodoče nudila gospodarsko pomoč prijateljskim državam, in nekateri časopisi vidijo v tem naravnost povratek k Marshallu, češ da je s tem Eisenhovver po-udaril, da Atlantska zveza ni le c-brambna skupnost, temveč širši politični, gospodarski in socialni organizem.
Opozarjamo javnost na
V. TRADICIONALNI PLES SDD,
ki bo 8. februarja v HOTELU EXCELSIOR PALAČE
nam služi članek »Zgornja Adiža«, ki ga je priobčil v rimskem štirinajstdnevniku »Europa Federata« v številki z datumom 1. - 15. decembra 1955. Pošteno in pogumno stališče Altiera Spinellija je italijanski glas, kakršnih bi bilo želeti še več.
Ostro zavračanje potujčevalnega nasilja, Ki smo ga zaman iskali celo v Krijigan rajnkega Sforze, je vazen pogoj za pomlrjenje v po-mejnih predelih. Narodne manjšine Di moraie narode zbliževati in ne razdvajati. Ako hočemo, da bo v doglednem času prišlo do takega e-dino zdravega razmerja med Italijani in Slovenci v Italiji, pa bo treba z obeh strani ne samo izjavljati, ampak konkretno politično delati. Vprašanje, v kolikšni meri bo italijansko federalistično gibanje zastavilo svoj vpliv za ureditev pravičnih odnošajev med državo in manjšinami, bo pomembna preizkušnja moralne sile evropske ideje v Italiji. Spinellijev članek, ki smo ga odkritosrčno veseli, nas nagiba k optimizmu.
Članek v. listu »Europa Federata« glasi takole:
» Kot evropski federalisti smo dolžni, da kličemo svojim sodržavljanom v spomin, krivice, ki jih ie Italija prizadejala Južni Tirolski in da jih opozarjamo na dolžnosti, kt jih mora Italija izpolniti v pogledu južnotirolskega prebivalstva, ako hočemo biti v resnici civilizirana država.
Priključitev bocenske pokrajine kraljevini Italiji po zmagi 4. novembra 1918 ni pomenila, zaokrožitve zedinjenja .vseh dežela italijanske rase v eni sami državi. Bočen ni nikoli spadal v področje italijanske kulture; bil je v nemškem kulturnem območju in njegova priključitev v italijansko državo je bila čisto navadna objestnost (pre-potenza), ki si jo je, na podlagi zakona močnejšega, dovolila naša dr žava, pozabljajoč svoje prvotne i-deale. Najčistejši heroj italijanskega iredentizma, Cesare Battisti, je bil zmeraj mnenja, da bi morala italijanska meja segati samo do Salurnskih vrat, to se pravi do tja, do koder je naseljeno italijansko prebivalstvo. Na to njegovo misel pa nam danes oživlja spomin samo še pogumni, a šibki glas njegove vdove; prav zato jo nacionalisti tako srčno sovražijo, mi pa jo imamo prav izato tako srčno radi. Kadar se Italijani in Nemci na trentinskih hribih srečajo z Battistijevim imenom, bi storili prav, ako bi se zmeraj spomnili, da je to ime nosil pravičen človek in ne objestnež.
Po aneksiji je italijanska država, potem ko je postala plen fašistične blaznosti, smatrala za svojo dolžnost italijanizirati pokrajino. V ta namen je pričela s pospešenim prisilnim naseljevanjem Italijanov na Južno Tirolsko. Ko se je na dobro znani sramotni način, končala fašistična pustolovščina, je Italija izgubila slovanska ozemlja, ki se jih je bila polastila. KeT je bila Avstrija še šibkejša kot Italija, je ohranila bocensko pokrajino, ki je danes provinca z nemško govorečo večino in italijansko govorečo manjšino.
Italijanska in avstrijska vlado sta bili dovolj pametni in sta razumeli, da tako zapletenega vprašanja ni mogoče rešiti z novim premikanjem meja, temveč samo s spoštovanjem pravičnih zahtev prebivalcev Zgornje Adiže in s pospeševanjem harmoničnega sožitja državljanov obeh jezikov.
Katera je, onstran pravnih določb sporazuma med De Gasperi-jem in Gruberjem, temeljna dolžnost italijanske republike do njenih državljanov nemškega rodu? Ni je težko formulirati, a kot 3? zdi, jo je pogosto težko uveljavili v praksi. Odkar držimo mejo na Brennerju, se moramo odreči ideji, ki je bila osnova italijanske države v njenih začetkih, namreč ideji, da morajo biti vsi prebivalci te države samo Italijani. Ker imamo zdaj med svojimi državljani skupino državljanov nemškega jezika, imamo zato strogo dolžnost spoštovati njihovo hotenje, da ohranijo zase in za svoje otroke svojo pokrajino, svoje tradicije in svojo kulturo. Samo pod tem pogojem lahko od njih terjamo, da ostanejo dobri državljani.
Incidenti zadnjega 4. novembra kažejo, da imajo tisti, ki so jih povzročili, zelo malo smisla za to dolžnost. In med njimi niso samo razni bivši fašisti. Tudi druge stranke, ki se sklicujejo na demokracijo in na republiko, so se ude-(Nadaljevanje na 2. strani)
straa 2-	DEMOKRACIJA	Leto	X.	-	Stev.	2
l	.... 1111.    —	11"	111.1111	 —.   .	..	   .	.....
! V E S T I z GORIŠKEGA!
BEGUNCI IN NJIHOVE PODPORE
| GORIŠKI PREPIHI |
K tolmačenju razprave, ki se je v goriškem občinskem svetu vršila tik pred Božičem o resoluciji občinskega odbora, da se preneha z vračanjem beguncev Titovim komunističnim oblastem, je »Primorski dnevnik« od 21. decembra, leto XI., štev. 301, objavil sledeči zaključek:
»Končno naj pripomnimo, da je duhovnik Komjanc s svojo obsežno anketo o beguncih razčistil vse dvome, na katerih so temeljile marsikatere špekulacije o tako imenovanih političnih beguncih. V tej anketi je g. Komjanc po temeljitih proučitvah vzrokov, ki so dovedli osebe do pobegov v inozemstvo, prišel do zaključka, da političnih beguncev v pravem smislu besede sploh ni, ampak da gre v glavnem, za avanturiste, kriminalce, ekonomske begunce in dogodivščin željno mladino, ki menijo, da je v inozemstvu laže zaslužiti vsakdanji kruh «
Gre za duhovnika g. Marjana Komjanca iz Steverjana, bivajočega v Gorici, ki je pred nedavnim poslal uredništvom slovenskih listov predlog za sestavo odbora, ki naj bi se bavil z vprašanjem beguncev iz zasužnjene domovine in jih nagovarjal za povratek v žrelo komunistov. Na tisti predlog v »Demokracija« častitemu duhovniku Marjanu Komjancu odgovorila s poštenim komentarjem.
Goriško SDD in g. Komjanc
Pa poglejmo malce bolj od blizu, kaj in kako je s tem častitim gospodom Komjancem. O njem vemo, a med vojno ni bil na strani 'Titovih partizanov, marveč, da je sodeloval v nasprotnem taboru, v katerem nasprotnem taboru je sodeloval tudi njegov svak g. dr. Lojze Vogrič, ki se je pred nekaj leti kot begunec preselil v Združene države Amerike.
Ko je ob izvršitvi mirovne pogodbe bilo v Gorici ustanovljeno Slovensko dobrodelno društvo, se mu je g. Komjanc pridružil in odbor mu je v dobri veri zaupal razne naloge gospodarskega značaja, ki jih je g. Komjanc z vso vnemo sprejel, zlasti ko je šlo za nameravano otvoritev begunske menze in sploh za prejemanje in delitev beguncem ameriške pomoči v hrani i
Ob neki priložnosti je pred pokojnim škofom Margottijem prejel 1000 (tisoč) dolarjev za begunce. O razdelitvi teh tisoč dolarjev, odnosno kakih 600.000 (šest sto tisoč) lir, bi bil moral poročati odboru Slovenskega dobrodelnega društva česar pa ni storil. S tega mesta si dovoljujemo vprašati gospoda Kr pijanca: Komu in kako je tistih i-soč dolarjev, namenjenih beguncem, razdelil? Prav zato si to vprašanje dovoljujemo zastaviti, ker je on zavzel danes tako ostro odporno stališče proti beguncem, in slednjič tudi zato, ker se med begunci šušlja, da ni od tega denarja nihče videl niti belička, ter da se nihče ne briga, da bi se ta važna zadeva enkrat razčistila.
Jela je prihajati pomoč v blagu za begunce in častiti gospod Komjanc je seveda zopet prejel od odbora nalogo, da blago, to je živež in drugo, deli. Ker naenkrat pa je odborovo oblast prezrl in jel delati vse sam na svojo pest.
Ta posel opravlja še danes! Reci in piši: še danes prejema in deli beguncem ameriško pomoč v blagu on, ki je beguncem tako zelo nasproten!
Komisija preiskuje
Bil pa je čas, ko so se proti njemu hudo zaganjali mnogi begunci, ki so ga dolžili krivde, da ne prejemajo pomoči. Prišla je iz Milana komisija, ki je ugotovila res kričeče slučaje krivice, ni pa pojasnila, komu jih pripisati. Iz nekaterih p» tez g. Komjanca samega in nekaterih njegovih prijateljev, ki so bili vsi na nogah in begunce nagovarjali, naj ne gredo pred komisijo, ki jih je vabila, ter da naj ničesar g. Komjancu ne očitajo, bi se dalo slutiti marsikaj.
Komisija iz Milana pa je prišla na pobudo dr. Sfiligoja in slovesno pred skupino beguncev, med katerimi so bili tudi duhovniki, izjavila da imajo pravico do pomoči prav vsi begunci brez izjeme, tudi če živijo po hotelih!
Leta 1951 je g. Komjanc vnelo sodeloval pri upravnih volitvah n o strani Slovenske demokratske zveze in se izkazal za odkritega slovenskega demokrata.
Toda kmalu zatem, menda leto -dve pozneje, je na zboru slovenske duhovščine že predlagal nesodelovanje krščanskih socialcev v Slovenski demokratski zvezi, češ da se krščanski socialci ne smejo družiti in niti ne politično sodelovati Z . . . liberalci!
Lebaralci smo, po njegovem mnenju, seveda mi narodno napredni Slovenci, stoodstotni demokrati, z »Demokracijo« vred!
Ta Komjančev predlog ni prodrl, ker se je večina duhovnikov, ki so potezo razumeli, uprla!
Takrat sta namreč že bila na terenu dr. Besednjak in dr. Bitežnik ter iskala pristašev in sodelavcev in sta v osebi g. Komjanca našla prvega. Trdijo tudi, da je g. Komjanc bil prvi tajnik te novolistar-ske skupine v Gorici!
Dejstvo je, da je s svojo pisarno za begunsko pomoč (zopet za »begunsko« pomoč!) moral proč iz prostorov na Placuti, baje prav zaradi te njegove politične opredelitve.
Svak begunec
Da je svojo omenjeno pisarno tedaj preselil na Travnik zraven u-redništva »Novega lista«, smo že pisali in tudi povedali, kako je tisto uredništvo vabilo begunce, naj se naročijo na »Novi ilst«, tiste oe-gunce, ki jih g. Komjanc in -tud: novolistarji pošiljajo nazaj pod trd komunisitčni režim!
Sicer pa vemo povedati, da je trditev, »da namreč političnih beguncev v pravem pomenu besede sploh ni, ampak da gre v glavnem za a-vanturiste, kriminalce, ekonomske begunce in dogodivščin željno mladino«, g. Komjanc povzel od dr. Bitežnika, kajti le on je že leta 1946 ocenjeval begunce nekako po tem receptu!
'Zdaj pa jasno vprašanje: ko je nekako pred tremi le.ti pobegnil iz Titovine Komjančev svak, g. prof. Fabijan, z družino, zakaj ga je g. Komjanc sprejel, vpisal med begunce in, trdijo, celo škofovo potrdilo za policijo zanj dosegel?
Ne moremo priznati, da bi prof. Fabijan imel, po Komjančevem in dr. Bitežnikovem receptu glede beguncev, kvalifikacijo političnega begunca.
Danes je tudi prof. Fabijan že odšel v Ameriko za dr. Vogričem! O-berna, in njunima družinama, želimo srečno življenje pod svobodnim soncem in skorajšnji veseli povratek v osvobojeno domovino!
Toda v, zvezi s Komjančevim predlogom, da se Slovenska demokratska zveza kot organizacija skupin razbije, moramo obelodaniti še to: da so tudi novolistarji tisti, ki našim političnim prijateljem in sodelavcem, krščanskim socialcem, o-čitajo, da sodelujejo z nami »liberalci«! In ker z vso gotovostjo vemo, da imajo novolistarji v načrtu, seveda po naročilu svojih znanih gospodarjev, da Slovensko demokratsko zvezo uničijo, moramo nujno sklepati, da je Komjančev predlog proti SDZ zaradi nas »liberalcev«, to je poštenih narodno naprednih demokratov, prišel iz glavne komande novolistarjev.
Obrekovanja beguncev
Poleg tega smo dolžni dotakniti se še upora proti sklepu in navodilu Slovenske demokratske zveze za zadnje državnozborske volitve, pc katerem sklepu in navodilu bi slovenski volivci morali oddati glasovnico. In ker vemo, kdo je iz Rima poslal nasprotno zahtevo in. čigava sestra je uradnica v goriškem uredništvu »Novega lista«, sklepamo, da je tudi takrat šlo za premišljeno in načrtno potezo proti Slovenski demokratski zvezi.
Prisvajamo si pravico povrniti se k temu vprašanju in ga do dna razčistiti, tudi ker nas res zanima vedeti, kako daleč segajo niti sodelovanja z novolistarji, zagovorniki komunističnega režima v matični državi.
Begunci so naši rodni bratje. O ni so žrtve vojne in komunističnega nasilja. Kot vsako človeško bitje imajo tudi oni pravico bežati pred nevarnostjo in pred nasilnostjo Zato je vsaka trditev, da gre v glavnem za »avanturiste«, »kriminalce«, »ekonomske begunce« .n »dogodivščin željno mladino«, naravnost nečloveška in nizkotna! Se zverini človek prizna pravico iskati si varnega zatočišča pred nevarnostjo!
O nekaterih beguncih, zaključuje »Primorski dnevnik«, je g. Komianc ugotovil, da menijo, da je v inozemstvu laže zaslužiti vsakdanu kruh!
Toda g. Komjanc je v protislovju, ko tako trdi, ker ima sam dva svaka begunca v inozemstvu, kjer si »laže« kot v Titovinl služita vsakdanji kruh; ker sam živi od dela z delitvijo ameriške pomoči beguncem in, tretjič, ker je lani ali predlanskim enkrat celo neke tiskarske stroje in bajč tudi kinoaparat prejel iz Amerike za begunce, da bodo laže prenašali težki čas in se nad svojo usodo, kot žrtve komunizma, potom tiska pritoževali!
Kje sta ta dva stroja? Koliko koristi imajo begunci od tega, koliko begunska stvar?
Ce ni res, da sta oba stroja bila namenjena beguncem in begunski stvari, prosimo za javno pojasnilo, kajti begunci imajo vendar pravico vedeti, kaj in koliko jim pritiče!
Ce je že kdo proti beguncem in sploh proti begu iz matične države, ker je v dobri ali slabi veri prepričan, da je Titov komunistični režim pravičen in pošten; da pod njim lahko vsakdo živi in. svoje misli izpričuje; da je tam taka svoboda, da se vsak državljan lahko svobodno javno politično udejstvuje in združuje, ter da je tam taka blaginja, da je res ni treba iskati boljše po svetu, potem naj bo tisti *o-liko dosleden, da gre živeti v Titov komunistični raj, ne kot kak partijski in sploh režimski aktivist ;n propagandist (ki so že zaradi te svoje funkcije vsi dobro plačani!), ampak kot preprost delavec ali kmet, pa bo videl, po čem je tari kruh!...
Se najbolj dosleden pa bo tisti, če se sploh umakne od vsakega posla z begunci, zlasti od prejemanja in delitve ameriške pomoči, za katero se že najdejo drugi duhovniki ali pa si begunci sami izvolijo pošten in marljiv odbor, kajti roke si mazati z »avanturisti«, s »kriminalci« in tako dalje, se nam res ne zdi čedna stvar!...
Anketa in resnica
Dokler bo torej častiti g. Komjanc raje prejemal in delil ameriško pomoč beguncem »avanturistom«, »kriminalcem« itd, namesto da bi se od tega posla umaknil i-i se zatekel v Titovino, dotlej bomo njegovo anketo in zaključke, kot jih je »Primorski dnevnik« objavil,
V Strasbourgu so v okviru Evropskega sveta ustanovili »Komisijo za zaščito človečanskih pravic« Toda vse države članice sveta ne priznavajo komisiji enako pristo1-nost. Nekatere, kakor Danska, Irska, Islandija, Švedska in Belgija ter Zahodna Nemčija, dovolijo, da se vsak njihov državljan pritoži na to komisijo, vendar šele potem, ko je spoštovanje svojih pravic in nepravo utrpele krivice skušal doseči pri oblasteh svoje lastne države.
Druge države pa sicer dovolijo, da se njihovi državljani, osebe ,n ustanove, pritožijo na omenjeno komisijo, vendar ne neposredno, ampak samo posredno preko vlad>‘ kake tuje države, katero morajo seveda prej prepričati, da imajo prav, ko se v danem primeru pritožujejo.
Ustanovitev »Komisije za zaščito človečanskih pravic« je važen korak naprej k praktičnemu uveljavljanju in spoštovanju teh pravic kajti listino, ki so jo sprejeli in k; nosi napisane vse te pravice, ne more sicer imeti druge veljave in važnosti kot vsi tisti zakoni, ki pravice jezikovnih manjšin sicer naštevajo, nobeden pa jih ne uveljav lja in spoštuje!
Sploh bi se moralo ustanoviti mednarodno sodišče za zaščito no le človečanskih pravic, ampak tudi pravic gmotnega in drugega znača-
Da bi omejili in otežkočili ukvarjanje z zunanjo trgovino, t. j. trgovanje z inozemstvom, so oblasti določile, da morajo vsa podjetja, ki se hočejo ukvarjati s to trgovin', imeti stalno v svojem rezervnem skladu d ločeno vsoto denarja. Ta vsota se giblje od enega do sto milijonov din, kakor je pač poslovai-na stroka. Poleg tega mora vsaka gospodarska organizacija, ki se ho če vpisati v zunanjetrgovinski register, plačat1 Narodni banki mili jon dinarjev.
UVOZ SEMEN V okviru zboljšanja kmetijske politike so določili z' uvoz prvovrstnih semen, 110 milijonov deviznih dinarjev. To vsoto bodo porabili predvsem za nakup semenske pšenice, hibridne koruze, lucerne sladkorne pese, konoplje in tudi krompirja. Upajo, da bodo semena uvažali samo še eno ali dve leti.
POMANJKANJE TRGOVIN
>V Ljubljani in okolici je pomanjkanje trgovin zelo občutno prav posebno še trgovin s sadjem in ze-
že zaradi njegovega posla z begunci, obsojali kot neresnično, Titovemu komunističnemu režimu uslužno delo.”
In dokler bo častiti gospod Komjanc raje prejemal in delil ameriško pomoč beguncem in uganjal politiko, namesto da bi raje svoj vzvišeni poklic dušnega pastirja izvrševal, dotlej mu bomo narodno napredni in pošteni slovenski de-mokratje svetovali, naj dvakrat premisli, ali je duhovniku dovoljeno zatrjevati, da smo »liberalci«!... »Liberalci« v tistem skrajnem pomenu besede, ki ga je on mislil, ico nas je tako nazival, in ne v pomenu strpljivosti!
To smo danes bili dolžni napisali in objaviti v opozorilo vsem slovenskim demokratom, naj imajo o-či in ušesa vedno dobro odprte, ker se naši nasprotniki, skoro bi rekli sovražniki, skrivaijo za oglom!
S tem pa smo ustregli tudi želji beguncev, ki ne bi se radi vrnni pod komunistično diktaturo, kamor jih razni Komjanci in »Primorski dnevniki« podijo!
Najmanj kar begunci zahtevajo je to, da nihče ne pljuva v skledo iz katere je!...
Lega slousnshim otrokom
Goriška Lega Nazionale je v soboto 7. t. m. skromno obdarila tudi slovenske učence v obmejnem pasu goriškega didaktičnega ravnateljstva, izvzemši Gorico in Krmim Zakaj ni Lega Nazionale obdarfa revne furlanske otroke, seveda ni objavila. Prav zato nas stvar kot taka prepričuje, da gre za- politično potezo prikupovanja, kot se ;e izkazalo že pri nagrajevanju naših učencev, ki so pokazali uspeh v ita-
ja, saj se vedno dogaja, da so razne sodbe, še tako visokih oblasti in po še tolikih instancah, krivične!
Prav pa se nam zdi pravilo, da morajo prizadete stranke najprej preizkusiti vse poti v lastni državi in se šele nato obrniti neposredno na mednarodno ustanovo, in sicer v svojem materinem jeziku ter brezplačno!
Preglejte volilne imenike!
Do 15. t. m. ima vsakdo, ki je .bil krivično ali pomotoma izpuščen iz volilnega imenika, pravico pritožiti se na okrajno volilno komisijo in zahtevati vpis.
Pri tej priliki svetujemo, da s« pritožijo tudi tisti, ki jim je občinska komisija sporočila izbris zaradi kakega še ne izbrisanega prekrška, ker verjamemo, da bodo komisije in sodišča take izbrise uničila, ka kor se ponekod v državi to že dv-ga-ja!
Oodovod na Oslavje
Goriški občinski odbor je te dni sprejel sklep o najetju posojila za zgraditev vodovode na Oslavje. 3 tem je odbor nekako negativno zaključil misel pritegnitve vodovoda z onstran državne meje, za kar se zavzemajo Steverjanci.
Spričo tega je malo verjetno, da
lenjavo. V mestu samem pride n. pr. komaj ena trgovina s sadjem na vsakih 5.000 prebivalcev! In še te trgovine imajo majhne in neprimerne prostore. Da bi to krizo ysaj nekoliko omejili, bi bilo treba naj manj 90 milijonov din, katerih pa trgovina s sadjem ne zmore več kot za 10 ali 11 milijonov; ostalo bi moral prispevati Okraj.
HRANILNE VLOGE
Po podatkih Ljubljanske mestne hranilnice so se hranilne vloge v Sloveniji zadnje čase nekoliko dvignile. V oktobru so se dvignile za 28 milijonov dinarjev. V Mestni hranilnici v Ljubljani je sedaj naloženih skupno nad 35 tisoč vlog v vrednosti okrog 750 milijonov. O-brestna mera znaša 5 odstotkov, kar je precej spodbudno, saj drugod znaša komaj 4 odstotke z vezanimi vlogami.
Zadnje čase so nekoliko omejil: pogoje za posojila, in sicer za krat koročna posojila za eno leto. Posojila zdaleč presegajo hranilne vloge, sai so n. pr. samo za pohištva in’ tekstil odobrili 725 milijonov. Za stanovanja so pa odobrili posojil v skupni vrednosti 282 milijonov.
TITO IN AFRIKA
Na povratku iz zabavnega potovanja po Abesiniji in Egiptu je Tito ukazal sklicati ljudstvo na trg, po Mussolinijevem in Hitlerjevem vzorcu. Sestradanemu ljudstvu je mastno rejeni maršal komuniste i Tito zasolil nekaj njegovih »modrih« ugotovitev: da Abesi-nija in Egipt ne želita tujega vpliva, vn vmešavanja v njihove notranje zadeve.
Za to Titovo »modrost« je jugoslovansko ljudstvo že vedelo!
Toda Tito je s temi svojimi poznimi ugotovitvami hotel povedati, da je izvoz njegovega progresivnega socializma, alias komunizma v Abesinijo in v Egipt, v veliko veselje tistega svobodoljubnega ljudstva in na žalost Titove komunistične partije kratko in malo faii-ral!
Tito je nadalje pred prisiljeno m trg zbranim ljudstvom kot veleum komunistične modrosti deja:: da Abesinija in Egipt ugotavljata, kar se Titovine tiče, da je napredek možen tudi brez tujega vpliva in vmešavanja y notranjo in zunanjo politiko rdžave!
Tudi za to pozno Titovo modro s: je jugoslovansko ljudstvo, na žalost, že vedelo, kajti pred komunistično diktaturo so jugoslovanski narodi živeli svobodni znotraj in na zunaj ter v gospodarski blaginji!
Sele s komunistično diktaturo so jugoslovanski narodi izgubili vse pravice državljanov in postali sužnji komunističnega režima.
Tista nekdanja predkomunistič-na država Jugoslavija je v svobodi dela, mišljenja in sploh vsega življenja pridelovala toliko živeža, da ga je lahko za lep denar izvažala!
Današnjo Titovino pa stalno preganja »suša«, da je neodvisni mar-
bodo Steverjanci v svojem prizadevanju uspeli, ker bi se vlada verjetno težko odločila za nove obveznosti do tuje države. Zlato je pač zlato, in države ga ne plačujejo rade ena drugi, kakor bi to mogla storiti Itailja, če bi marala plačevati vodo za Steverjan,, ki bi prihajala z onstran meje.
Zato bi morda kazalo, da bi Steverjanci stopili raje v stike z .gori-ško občino in skušali doseči poteg-nitev vodovoda vrh Steverjana., od tu pa po vsem griču.
Glas, ki zbuja spoštovanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
ležite te nekulturne nacionalistične parade, ki se je imenovala »plebiscit trikolore« 4. novembra; tudi o-ne so soodgovorne za vse, kar se je zgodilo. «
Altiero Spinelli nato predlaga, d l bi bilo treba, v duhu evropstva, takšne nacionalistične proslave sploh odpraviti, in nadaljuje:
» Priznam, da se bo moj predlog glede 4. novembra mnogim zdel škandalozen. In vendar:	Ako	že
sprejmemo kot dejstvo — o katerega pravilnosti nisem prepričan —, da se je treba z zadoščenjem spominjati velikega nacionalnega napora, ki je končal z vojaško zmago in molčati o njegovih globljih, precej manj zadovoljujočih vidikih — kako je mogoče pričakovati, da se bodo južnotirolski državljani, nem škega rodu teh komemoracij veselili?
V življenju narodov, kot posameznikov, se zlih dejanj iz preteklosti ne bi smeli javno spominjati z bahanjem. Prav nasprotno: iz njih bi se morali naučiti obveznosti, da moramo ravnati drugače v prihodnosti. Kot prispevek k civilizirane mu sožitju v medsebojnem spoštovanju med obema etničnima elementoma v bocenski pokrajini bi želel spodbuditi federaliste v Zgornji Adiži, naj takoj začno pripravljati za prihodnji 4. november manifestacijo opozicije proti nacionalizmu — proti nacionalizmu katerega koli jezika ali naroda —, man1 -festacijo, ki. bi veljala hkrati veri v Evropo; zakaj za federaliste pomeni pripadnost k eni ali drugi državi samo naključje preteklosti, medtem ko jim je pripadnost vseh k evropskemu ljudstvu upanje bodočnosti. «
šal komunistov Tito prisiljen prosjačiti pomoč pri umazanih bu-ržu-
jih in krvosesih Amerikancih, da se lahko drži na vladi!
Pa ne samo pomoč v hrani, ampak tudi v orožju Tito prejema od Američanov!
Pa pravi, da je njegova politika neodvisna, njegova država pa, da v neodvisnosti »napreduje«!...
Domišljavost samodržcev je namreč velika in debela, kakor napihnjena žaba pred volom!
In končno je maršal komunistov Tito. kot nekako opravičilo svojega neplodnega in dragega potovanja, katerega -mora. seveda le ljudstvo plačati, domišljavo zabrusil ljudstvu v obraz: Abesinija in Egipt sta z mojim potovanjem mnog; pridobila!
Verjamemo, da sta Abesinija n Egipt mnogo pridobila, saj je sam povedal, da želita ostati neodvisni, to je, da ne -marata njegovega progresivnega socializma komunizma ker ne bi radi izgubili državljanskih pravic in svoboščin!
Trajne »suše« pa si tudi ne želita!...
Gorico šteje Z9 tisoč volta
Te dni so objavili, da šteje gori-ška občina 29 tisoč volivcev, ki jih bodo razdelili na 48 volilnih sedežev.
Kmetje oproščeni plačevanja prispevkov
Pristojno ministrstvo je z odtokom, ki je v teku, ukazalo ukinil izterjevanje zedinjenih prispevkov (contrib-uti unificati) v višini do 10.000 lir. Izvzeti so prispevki lastnikov zemljišč, ki so jih dali v zakup (affitto), in pa prispevki neposrednih obdelovalcev zemlje za bolniško pomoč.
S tem odlokom pride olajšamo kakih 812 kmetovalcev na 1,300.430 enot, to je skoro dve tretjini.
Ta ukrep pa so narekovale vremenske, kmetom nasprotne sile in pa trenutna finančna kriza-, v katero je kmetijstvo zašlo.
Odkrita beseda
(Nadaljevanje s 1. strani)
vedno otežkočala uresničenje tega pogoja.
Socialna nesigurnost, v kateri živi nekdo, ki ne ve koliko časa in kje bo opravljal poklic, za katerega se je odločil, ima nedvomno tudi psihološke posledice. Ubija voljo ir, veselje do dela, posebno pa še do vsakega prostovoljnega in neplača nega udejstvovanja.
Med drugimi sta tudi to dva važna razloga, zaradi katerih se moramo zavzemati za uzakonitev naših šol in uvedbo stalnih službenih mest. Upamo namreč, da bo potem, ko bo to urejeno, marsikaj druga če. Toda dokler se to ne zgodi, bi se naši šolniki — ponovno poudarjamo, da to ne velja za požrtvovalne, ne ravno tako redke izjeme — vkljub temu ne smeli izogibati svoji dolžnosti, ne bi smeli stati v tako velikem številu ob strani slovenskega kulturnega in društvenega življenja na Tržaškem kot stoje d '-nes. S tem si kratkovidno žagajo vejo, na kateri sami sedijo. Ko gre za njihove pravice in potrebe jih je doslej vsa naša javnost enoduš-no podpirala, od narodne zavednosti ljudi, ki pošiljajo svoje otroke v slovenske šole, vendar živijo. Pomisliti bi torej morali, da tej javnosti tudi sami nekaj dolgujejo, ne kaj več kot zgolj plačano šolsko delo. Zavedati bi se morali, da morajo pomagati utrjevati narodno zavest, ljubezen do vsega, kar je slovensko, kajti če tega ne bo, potem se bodo posamezni razredi prraznili in ne bi se smeli čuditi, ko bi pre-pozno spoznali, da počasi, a usodno usiha potreba po tistih, ki bi~v njih učili, to je po njih samih.
V toliko je memento, ki ga je poslal naš prijatelj in pred njim še mnogi drugi, prav gotovo umesten. Slovenski šolniki na Tržaškem bi koristili ne samo narodu, kateremu pripadajo, temveč v prvi vrsti samim sebi, če bi ga vedno imeli pred očmi in se po njem tudi ravnali.
* * *
lijanščini!
Za zaščito člouečanskih prauic
IZ SLOVENIJE
ZU NANJETRGOVINSKO POSLOVANJE
DROGERIJA
NAJN?ŽJE LCENE
ANTON PODGORNIK
GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009
Leto X. - Štev. 2
DEMOKRACIJA
Str:.n 3.
Ob 80-letnici izida proe žteuilke ..Edinosti
V nedeljo 8. t. m. je SPM v Trstu priredila v prostorih v ulici Machiavelli 22-11 uspelo proslavo ob priložnosti osemdesetletnice izida »Edinosti«. Številni poslušalci so dvorano povsem napolnili.
Po pozdravnem nagovoru predsednika SPM, dr. Delaka, je dobo slovenskega prebujenja, napredka in uspehov zelo temeljito in stvarno predočil predsednik SDZ, dr. Josip Agneletto.
Med drugim je povedal tudi tole-Uvodoma je razdelil pregled slovenskega udejstvovanja na Tržaškem v dve iločeni dobi: prva doba narodnega vstajenja od ilirskega kraljestva 1809 - 1875, drugo dobo pa je omejil od 1. 1876 do prve svetovne vojne in jo imenoval ustvarjanje in gradnja.
Doba narodnega vstajenja
Francoska revolucija je združil fevdalno družbo in postavila na mesto države stanov — ljudsko državo, povezano z vezmi bratske krvi, jezika in predvsem narodne zavednosti. Ustanovitev Ilirskega kraljestva je bila spočeta v schoen-brunskem miru leta 1809. Med Slovenci je bil duhovni oče te zamisli Valentin Vodnik in prav danes poteka 138 let njegove smrti. 'Rodil se je ilirizem, politično in jezikovno stremljenje za združitev vsef Jugoslovanov. Ta zamisel je bila tako močna, da je tudi Avstrija sama leta 1816 ustanovila ilirsko kraljestvo, ki je obsegalo Kranjsko, Tirolsko, Goriško, Trst, Reko in 1-stro z 1 milijonom 300 tisoč prebivalci. Leta 1849 pa se je Avstrija ustrašila ilirskega gibanja in to tvorbo razpustila. Slovani so se pripravljali, da vzamejo cesarstvo v svojo upravo. Slovanski kongres v Pragi 11. marca 1848 je postavil borbo Slovanov proti Nemcem in I-talijanom v Trstu v ospredje. Takrat so se zrušili zadnji okovi tlake in suženjstva.
Iz velikih utopij o panslavizmu in ilirizmu so se rodile kulturne ii-.stanove in prvo slovensko časopis je. 6. dec. 1848 je bilo ustanovljeno Slavjansko društvo, ki mu je predsedoval Jovan Vesel - Koseski. Aprila 1849 je izšla prva številka »Slavjanskega rodoljuba« marca 1859 se je list spremenil v »Jadranski Slavjan« pod uredništvom Ivana Cerarja. Leta 1853 pa se je društvo spremenilo v Slavjansko čital nico, ki je živela .vse do 13. julija 1920. Po porazu leta 1859 pri Solfe-rinu je bila Avstrija primorana kreniti na pot ustavnosti. Avstrijski cesar je leta 1860 izdal oktobrsko diplomo, leta 1861 pa februarski patent, s čimer je bila zagotovljena široka samoupravi občinam in deželnim zborom. Leta 1866 je pričel izhajati »Ilirski Primorec«, uredn:-ka sta mu bila Ivan Piano in Josip Godina-Verdeljski. Leta 1866 so list prekrstili v »Slavjanski Primorec«.
Leta 1866 so bile v Trstu volitve v mestni in deželni zbor. Slovenci so prvič dobili pet poslancev: Ivan Nabrgoj, Franc Cegnar, Klun, Lozar in Gašper Martelanc. S členom 19. zakona od 21. dec. 1867. leta je Avstrija dobila gotovo najmodernejši in najnaprednejši zakon v Evropi. Na žalost pa je ostal večinoma le na papirju.
Dne 18. okt. 1873 so tržaški Slo-venci poslali v dunajski državni zbor svojega prvega poslanca, Ivana Nabrgoja, kjer je ostal vse do leta 1896. V tem času je izšlo v Tr s tu večje število časnikov in publikacij, med njimi je bila posebno pomembna hrvatska »Naša sloga«, ki jo je izdajal tržaški škof Jura; Dobrila. Istočasno so rastle po Trstu čitalnice v Rojanu, Skednju, 'Ivanu, na Opčinah. Slovenski tabori so se razširili po vsej primorski zemlji.
Leta 1869 so razpustili okoliški bataljon, ki je vzdrževal stoletia varnostno službo v Trstu. Gotov > ni imel posebne pomembnosti, simbolično je pa vendarle predstavljal neko oblast.
V tej dobi so se Slovenci zbirali okrog malih omizij. Ni bilo prostorov, ne dvoran. Ni bilo sredstev. Se leta 1848 je bil naš narod naroi tlačanov, zapostavljanj in ponižanj. S svojo svežo krvjo je pomlajeval vrste drugorodcev in dobavljal narodnemu nasprotniku Oberdanke ir Zlataperje. Ob ljudskem štetju 31. dec. 1875 je Trst štel 95.896 Italijanov (75,7 od sto); 24.605 Slovencev (19,7 od sto), °70 Ilirov, 9 Hrvatov in 4.790 Nemcev. V tej dobi so delovali naslednji naši predniki: 'Ivan Dolinar, izredno agilen mož, Viktor Dolenc, duša slovenskega gibanja, Franc Cegnar, publicist, Ivan Nabrgoj, državni posla-
nec, Josip Godina - Verdeljski, Anton Trobec, Stefan Nadlišek, prvi podpredsednik političnega društva »Edinost«.
Politično društvo »Edinost"
Politično društvo »Edinost« je bilo ustanovljeno 12. nov. 1874. V r ■-janski čitalnici so 9. maja 1875 sklenili, da bodo izdali skupno glasilo političnega društva »Edinost«. Na občnem zboru 26. dec. istega leta so ta sklep potrdili. List naj bi se imenoval »Edinost« in naj bi izhajal vsakih štirinajst dni. Tiskal naj bi se v 500 izvodih. Tisk je bil preračunan na vsako številko na 20 goldinarjev, urednik pa je preje mal po 7,5 goldinarjev za številk; Tiskali so ga na skromen kvart-format. Leta 1880 j,e »Edinost« pričenjala izhajati enkrat tedensko, leta 1883 dvakrat tedensko. Leta
1894 so »Edinost« spremenili v dnevnik. Obiskali so takratne slovenske trgovce: Frana Kalistra, I-vana Mankoča, Antona Trudna, Kornelija Gorupa in Ivana Sabc:i. Vsak izmed njih je prispeval po 1000 zlatih kron, kar bi danes predstavljalo vrednost pet sto tisoč li\ Leta 1898 je list prešel v last konzorcija »Edinosti«. Po zgraditvi Narodnega doma Balkana se je list preselil v novo zgradbo, leta 1914 pa v lastno poslopje v ulici sv. Frančiška 20. Naklada lista se je 1. 1898 povečala od 500 izvodov 3000, leta 1913-14 na 8000, po prvi svetovni vojni pa je znašala 15.000 izvodov.
Uredniki »Edinosti« so bili naslednji: Ivan Dolinar, Franc Cegnar, Viktor Dolenc, Lovro Zvab Makso Cotič in zadnji je .bil profesor Filip Peric. Dne 4. okt. 192’ (Nadaljevanje na 4. strani)
“ Rekordno leto 1955
v Združenih državah
Št 1.
V Ti .i, s.iootii 8. januarja 1876
Tečaj L
.EaiofaC' uhaja vsako drugo in četrto aatfou vsakega neteča la velja ta celo let gl. ¥ kr. 40
 £
* „ eetn „	„	— „ 70
Za	oznanila, kakcu	tudi aa
.,po*lao'ce‘‘ m tjUčujc ta oavartna tnalo pne vrat*
' g ki	^	m čaka	I	krat
*	.	„	.	-	J	k«i
•	h	m	S	krat
2» Mft trke uo prostora
Pdsaoieue Številke ae dobivaj* po 7 kr- v tabakansah v Trstu t ooiie. pod obokom tik Kalittro*. tule. n« belvedereprig- Bertoliau V okolici: Na Občini v loteriji, aa Proseku pn g Gorjupu, v Bar-Ani Takso ia * Ba> sonci pri Ani Tui. s Skednji F*
koli url g Ani
•i pri Ani Tui. s Skednji Sancin M Magdalena tg. J
Naročnina naj se pojil]*kav. Ivaao it 42l, piatnaia dopisi vredoiiUut ^korkoli it 84 Družabniki pol. dr. .Edinoat". kteu druibenioo redno plaiujajo.dobivalo Ufe breipla^o«*
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
,,V ediao»tl je naoč
Zmanjšan odtis glave prve številke »Edinosti*
Tiha ženevska zasedanja
(Dopis iz Ženeve)
Leto 1955 je polno dogodkov pomembnega obsega na obzorju Ženeve. Najpomembnejši teh dogodkov je znamenita konferenca od "8, do 23. julija, ki sta se je udeležila Eisenhower in Bulganin, poleg E dena in Edgarja Faure-a. Drugi sestanek je bil za stopnjo nižji.. To je bilo zborovanje .zunanjih ministrov, med njimi Forsterja Dulle-sa in Molotova. Ta drugi sestanek je razočaral. Udeleženci se niso niti potrudili, da v svojem spretno sestavljenem končnem poročilu o konferenci prikrijejo polom. Pred tem drugim sestankom so na veii-ko govoričili o čarih ženevskega vedrega ozračj". Po tej izkušnji pa je brezpogojno zaupanje v ženev ske diplomatske vrline precei j>--pustilo. Medtem pa grešijo prav tako ,zagovor,niki, kakor opravljivci ženevske diplomatske veščine.
Ženeva* je namreč sedež tudi še drugih zasedanj, o katerih se malo razpravlja in o katerih bi veljalo temeljito razmišljati. Q dveh predmetih razpravljajo i Ženevi. Prvi se nanaša na Indonezijo, drugi na Malezijo. Gotovo ne bo odveč, da se zadržimo na “nem in druge'n vprašanju.
V Indoneziji so nacionalisti vodili ogorčeno borbo proti izkorišče-vanju dežele s strani nizozemskih gospodarjev. Nacionalisti so izkoristili negotovosti v deželi, ki so nastale po odhodu japonskih osvajalcev in se dokopali do samostojnosti na temeljih načel o samoodločbi narodov. Dežele, ki so si na ta način prisvojile samostojnost, »o seveda uvajale lastno samoupravo. Na tej graditvi niso postopale naravnost brezglavo, manjkale pa so izkušnje. V devetih letih indonezijske samostojnosti se je izkazalo, da so imeli Nizozemci vsekakor svoje koristi od upravljanja Indonezije. Prav tako pa so pri tem uživali velike koristi tudi sami Indo-
nezijci. Sedaj pa doživlja indone- zozemci popustiti. \li že po nekaj
zijska uprava čedalje občutnejše primanjkljaje; izkoriščevanje pri-rodnih bogastev Indonezije pa stal-nazaduje. Pri tem pa ne trpi zgolj količina proizvodov, pač pa tudi kakovost. Tako so se Indone zijci neizogibno približevali tistemu siromašnemu stanju, v katerem jih je svoječasno zatekla nizozemska zasedba.
Indonezija nekdaj in danes
Indonezija je cvetela od mednarodnega sodelovanja, danes pa propada zaradi premoči nacionalizma, zmaga nacionalizma je pomenila za Indonezijo propast indonezijske blaginje. Uvidevnost posledic take politike je povzročila sklicanje sestanka v Ženevi. Indonezijci so poslal' v Ženevo tri spretne posredovalce polne samozaupanja in zahtev. Nizozemci s svoje strani se niso ‘Zadovoljili z deklamatorji, pač pa so sem poslali strokovnjake, ki vedo. kaj hočejo, kaj lahko nudijo in kaj lahko zahtevajo.
Tako so razgovori postali stvarni in poučni. Nizozemci so pokazali razumevanje za indonezijske skrbi in potrebe in so s svojimi sto petdesetletnimi izkušnjami strokovno in objektivno opozorili Indonezije? na številne zanimive podrobnosti. Skratka, Nizozemci so pokazali vso svojo pripravljenost za sodelovanje. Razumljivo je da ta pripravljenost ni mogla biti brezplačna, pač pa so za vsako svojo uslugo zahtevali protivrednost ali pa protiuslugo Kako bodo Indonezijci te ponudbe sprejeli, ni mogoče uganiti. Gotovo pa1 je, da bodo primerjali številke iz leta 1941 z današnjimi in se oprijeli mednarodnega sodelovanja
Nizozemci so na ‘em poprišču dosegli izkušnje že pred 370 leti. Takrat je španska vrhovna oblast poslala na Nizozemsko vojvodo Albo na čelu mogočne armade. Proti tej sili je izgledalo, da bodo morali Ni-
mesecih so bili Spanci nasproti N zozemcem v istem položaju k«t s-današnji Indonezijci. Spanci so bili vojaško močni, zato pa gospodar sko zelo šibki. Cim bolj je nar1-ščala španska beda, tembolj so Nizozemci kazali svoje, vsekakor se* bično razumevanje. Lačnim Spancem so nudili hrano. Uspeh tega so delovanja je bil v tem, da so se mo rali zmagoviti Spanci oskrbovati pri pr.rnžen' Nizozemski, da španska pomorska sila propadla in da . so jo zamenjale nizozemske ladje v Srednji in Zadnji Aziji. Span ski nacionalistični imperializem podlegel, njegovo mesto je zavzelo nizozemsko mednarodno sodelova nje.
Indonezija je stremela za monopolom, kakor je to hotela Španija. V prvem in drugem slučaju zmaguje misel uvidevnost’ iri popuščanja nasproti prezirani narodnosti in samo taka zamisel ustvarja blaginjo.
Washington, ob Novem letu Letni obračuni, ki sovpadajo s
Podobnosti v Maleziji
Podoben pojav imamo v britanski Maleziji. Vsekakor je tu stanje bolj zapleteno, ker je tu na tapetu vprašanje mnogih narodnosti in številnih nasprotujočih si interesov. Tu je predvsem vprašanje Singa-pura, kjer živi od skupnega milijona prebivalcev dve tretjini Kitajcev. Na drugi strani obstojajo med domačini razne nasprotne si sile. ene, ki zagovarjajo ohranitev britanske vrhovne oblasti, druge stremijo za tesno sodelovanje z levičarji. Tudi tu bo verjetno zmagala zamisel mednarodnega sodelovanji. Angleži ne nastopajo več kot kolonialni gospodarji, domačini pa si tudi ne želijo, da preneha britanska oblast.
Verjetno je, da stojimo pred evolucijo v opredeljevanju narodov A-zije. Desetletna borb« ustvarja u-videvnejše in jasnejše politično o-zračje	ad.
koncem koledaričnega leta, so pra / tako pomembni in poučni za posameznika kot državne skupnosti. Ze nekaj desetletij zasleduje ves svet, svobodni in komunistični, gospodarski in finančni razvoj največjega svetovnega gospodarskega orjaka — ZDA. Komunistični gospodarstveniki so temu orjaku pogostokrat napovedali polom in prav tolikokrat so tudi priznali, da so se zmotili. V teh spremenljivih pro gnozah se je odlikoval posebno komunistični gospodarski doktrina'-Varga.
Ob zaključku leta 1955 so nepristranske ustanove za raziskovani«; gospodarskega stanja ZDA postregle svetovni javnosti z nekaj zanimivimi podatki, ki nazorno osvetljujejo sedanjo gospodarsko pro-speriteto in dopuščajo poglede tudi bodočnost.
Skoro na vseh področjih so v preteklem letu dosegli v ZDA rekord-produktivne zmogljivosti. Proizvodnja, promet, dobički in osebni prejemki, vsi ti osnovni stebri ameriškega narodnega gospodarstva so se tudi v zadnjem letu nenehne dvigali navzgor. Ze same naložbe industrije, ki so jih napovedali, sc tako obilne, da jamčijo sedanji gospodarski razmah tudi še daleč preko leta 1956. Taiko je petrolejska družba Standard Oil 'New Jersey napovedala načr.t za eno milijardo dolarjev novih naložb. Ford bo za razširitev svojih tovarn porabil pol milijarde dolarjev. Skoro vse večje letalske družbe bodo vsaka zase porabile nekaj sto milijonov dolarjev za nakupe novih potniških letal na reakcijski pogon. Železnice so za leto 1956 naročile 100.000 novih tovornih vagonov.
Proizvodnja jekla se je v letu 1955 dvignila od 88 milijonov ton na 116,4 milijonov ton. V letu 195> so izdelali 7,8 milijonov avtomobi lov, polno tretjino več kot 1. 1954 Stavbenih del so opravili za 42 mi lijard dolarjev. Kosmati socialni produkt se je povišal na 387 milijard, osebni prejemki pa na 307 milijard, to je za nad 20 milijard več kot v preteklem letu. Proizvodnja se je na mnogih področjih povečala za 10 do 30 odstotkov. Proizvodnja in razpečavanje je potekalo v taki harmoniji kot že dolga leta. ne
Dejansko je gospodarski razmah, razmah odjema, kajti 65 odst. socialnega produkta je odtekalo v po-trošno blago. Ta razmah je sprožila zlasti avtomobilska industrija Novi modeli in kreditne olajšave so povzročile še ne doživljeni naval kupcev na avtomobilska vozila. Za božične nakupe o Američani porabili polnih 20 milijard dolarjev. Industrija igrač je za praznike prodala za eno milijardo igrač in industrija opojnih pijač je za S sto odstotkov prekoračila lansko povprečje. Na drugi strani pa je štednja popustila. Hranilne vloge so se v zadnjih letih zmanjšale za 25 odstotkov, medtem ko znašlo dolgovi za obročne nakupe 7 odst. od socialnega produkta. Leta 1929 so ta zadolževanja znašala komaj 3 odstotke. Celotno zadolženje ina-ša v ZDA trenutno 600 milijard, od tega je 342 milijard zasebnih do’ gov in 35 milijard naikupov na obroke. Kljub zvišanju obrestne mere se je potrošni kredit povečal za 17 odstotkov, 75 odstotkov povišanja odpade na avtomobilske nakupe.
Dividende so se povečale povprečno za 9,5 odstotkov. Družba General Motors je dosegla promet 11 milijard dolarjev in prvič prekoračila čisti dobiček ene milijarde dolarjev. Ford je povedal, da je le-
tos zaslužil več kot v 21 letih m-d obema vojnama. Ford, ki je zadnji industrijski orjak v družinskem lastništvu, bo v tem mesecu prodal 60 odst. svojih delnic. Podjetje j" s svojimi 193.000 delojemalci, v pr!-merjavi z družbo General Motors, ki zaposluje 600.000 delavcev in nameščencev, razmeroma manjše.
Gospodarski razmah je delojemalcu postregel z noVimi socialnimi pridobitvami. Predvsem je izredn; važnosti »zajamčena letna mezda«, dodatna brezposelna oskrba s strini industrije ter stabilizacija povprečne tedenske tovarniške mezde na 77 dolarjev (53.900 lir). Poviški plač in mezd so znatno dvignili stvarne prejemke, ker so cene do sedaj le malenkostno narasle. Cene živil pa so celo precej popustile, s čemer smo se dotaknili najbolj občutljive točke današnjega a-meriškega gospodarstva: poljedelskih presežkov. Čeprav je vlada pokupila za 7 milijard dolarjev poljedelskih pridelkov po prednos1-nih cenah, so se dohodki farmarjev znižali zopet za 10 odstotkov. Število kmetij se je ponovno skrčilo, medtem ko je skupno število zaposlenih doseglo 64,6 milijonov delavcev in nameščencev.
Povečani davčni dohodki so sko ► izenačili državni preračun. Po-
pis imovine, ki so ga sestavljali skoraj lest let, izkazuje vrednost vojaških naprav In dobrin v ZDA na polnih 124 milijard dolarjev, pri čemer ni upoštetih 1? milijard projektov za atomsko energijo. Vlada je povečala pomoč tujini na 5 milijard dolarjev.
Vsekakor kaže leto 1955 dejansko nepričakovani vzpon ameriške blaginje. Američani pa so prepričani, da bo tudi leto 1956 prav tako blagoslovljeno.
Stoletnica rojstva Antona Aškerca
Letos poteka sto let, kar se je rodil v Globokem pri Rimskih Toplicah največji slovenski epski pesnik Anton A šker'' V bledo, preveč nežno pesniško dobo, ki sta jo tedaj vodila Gregorčič in Stritar, je stopil Aškerc s svojimi krepkim', sočnimi in bojevitimi pesmimi.
Aškerčeve pesmi so opevale zia-sti dogodke iz domače zgodovine. Silno lep je venec pesmi .»Stara pravda«. Ampak tudi motive iz ljudskih doživljanj in običajev je brusil v čudovito svežih motivih Kasneje je Aškerc mnogo potoval po Balkanu, Grčiji in Egiptu. S seboj je prinesel mnogo pesm;, mnogo pestrih, pisanih dogodkov. Počasi pa so njegove zbirke pričele postajati dolgovezne, zagrenjene.
Toda v prvih zbirkah, zlasti v baladah in romancah, je Aškerc velik pesnik. Z nekaj preprostimi, krepkimi besedami, brez drobnih umetničenj, zna pričarati temno baladno ozračje ali pa šegavo vedrino vaškega svatbenega običaja. Pred nami se vrstč težki dogodki, skrčeni v skope dialoge, v kratke, opise. Aškerc uporablja v svojih pesmih razne druge oblike, zlasti zanimiv je srbski trohejski nerima-ni deseterec.
In ko ipregledujemo bisere v naši slovenski zakladnici, si našega slovstva ne moremo predstavljati brez Aškerčevih balad in romanc. N gova zasluga je, da je naš jezik o-bogatil z novimi, svežimi pesmimi.
Slovensko dobrodelno društvo vljudno prosi člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1955, naj to čimprej store.
■BniniinniiiiiiiiiiiuiniimiiiiiiHiii!niii)iiiiiiniiuiiiiiiiini!iiiiiii!!iiiiininuuiiiiiiuiuiiinimniiiiiiiioiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiniiuiiiuiiiii!!iniiiiniii!miiinuiiiu4uiiHuai!iiinuuiiiuiiniiuii!ii!!yiiuii»:uiiuiiiii!i!iuiminii!niiiiiHiHiiniiHiii:i:iiiiiiuiiiii!i!ii iiiMiiuiiiiiimmiiiiiiiimuiuiiiiuiumimmiiiuiiimiiiHmiimintmmmummimmmuimuimiiii
iiHiuiuuiuuiuiuiumiiHiiniiumiimttuuui m
POP ČRTO
SILVESTROVA JEGUIJA
Ta jegulja je bila pravzaprav božični. jegulja. Na sveti večer bi morala po ženskih načrtih na mizo. V treh dneh pred Božičem, ko je veselo in brezskrbno plavala po tipalni kadi, pa so se vsi nanjo tako navadili, da so soglasno sklenili, da jo pustijo pri življenju do Silvestra. Gospa Kunigunda je sicer i? ražala resne pomisleke zaradi higiene v hiši. Ko pa ji je mali Boril prisegel, da si bo umival vrat tud: brez kadi, je popustila.
Pozno popoldne na Silvestrovo je stvar dozorela. Jegulja bi morala spustiti svojo spolzko dušo. Gospa Kunigunda je pol ure brusila nož in opravila vsa hišna dela, ki so v hišni napadi ob kurjih in rib j in smrtih. Nato je zavihala rokave in odšla v kopalnico. Jegulja se je že privadila obiskov, zato je dvign'b glavo, odpirala gobček in veselo valovila! s telesom. Pri tem je debe'.,, pogledovala z okroglimi očmi gospo Kunigundo, da se ji je kar srce topilo. Odložila je nož in iz ku hinje prinesla debelo zarezo belega kruha in s solznimi očmi nakrmila kačasto jeguljo.
Gospod Tone je kar poskakoval
od smeha, ko mu je njegova žena Kunigunda pripovedovala o zaupljivem pogledu ribe in mu zagotovila, da ji srce ne dovoli umora.
»Ampak spekla pa jo boš le?« je zaskrbljeno spraševal gospod Tone. »Koliko komedij zaradi ene same ribe,« je še dodal. Pograbil nož in s palcem preizkušal njegovo ostrino. Nato si je privezal predpasnik in izginil v kopalnico.
Gospod Tone se je precej dolgo zadrževal v kopalnici. Njegova žena je postajala po kuhinji in si mašila ušesa. Vsak trenutek je pričakovala smrtni krik neme jegulje. Tedaj pa se je pojavil gospod Tone iz kopalnice. Ne da bi pogledal gospo Kunigundo je odšel naravnost k omari in odrezal kos kruha. Z njim je zopet izginil v kopalnico.
»Tudi ti jo ne moreš, Tone?« je pripomnila gospa Kunigunda, ki je možu sledila za petami in zadovoljna prisostvovala krmljenju. Gospod Tone je samo nekaj zagodrnjal, potegnil z vso silo za verižico in spustil vodo iz kadi. Njegova žena je zbežala iz kopalnice, in če bi se v tem trenutku ne pokazal na vratih mali Boris, bi bila usoda jegulje zapečatena. Tako pa je mali Boris s svojim krikom rešil nesrečno jeguljo, ki se je premetavala po suhi kadi in na široko odpirala gobček
Nesrečnemu očetu ni preostajalo drugega, kakor da odpre pipo in zopet zamaši odtočno cev. Sele ko se je jegulja pomirila in zaplavala po vodi, je tudi sinček utihnil.
Sedaj pa je tudi gospod Tone izgubil ves pogum. Ves zadovoljen, da je rešil nerodno vprašanje 'n z njim svoj osebni ugled, se je s krepkim hudovanjem nad ponorelo družino umaknil v svojo sobo. Tu si je belil glavo z vprašanjem, kdo lahko strokovnjaško zakolje ribo. Morda bi to bil hišnik, ki je prav tako močan kot surov. Seveda pa bi zadevo raztrobil vsemu svetu. Zakaj pa so ribarnice? Tam bi jeguljo po vseh zapovedih človečnosti poslali na drugi svet.
»Stori kakor se ti zdi,« je dejala Kunigunda, »samo vedi, da ribe ne' bom pokusila.« Tudi teta Klementina, ki se je pravkar vrnila iz u-rada, je bila istih misli. Predlagala je, naj bi ribo komu darovali. Prj-ti temu pa sta bila odločno oba zakonca, še prav posebno pa Boris. Vsi so si bili soglasni samo v tem. da jegulja ne more ostati v kad'. Končno pa je prišel Boris na dan i. domislekom, da bi ribo odnesli v Ljudski vrt in jo izpustili v ribn'k. Vsako nedeljo pa bi jo obiskovali. Zamisel je zmagala. Cez dan pa tega posla, ne bi mogli neopazno do-
končati, zato je. gospod Tone odločil, da bosta s sinom odnesla ribo v vedru šele pod noč.
Ker pa sta našla vrata v vrt že zaklenjena, sta morala železno o-grajo preplezati. Pri tem si je go-, spod Tone pošteno raztrgal hlače. Končno sta le prilezla do mostička ribnika. V svojem navdušenju Sta pozabila na previdnost, zato sta sa do smrti prestrašila, ko se je n njunim hrbtom oglasil uniformirani možak.
»Ah, končno sem vaju le zalotil.« je kričal in vrtel po zraku debelo gorjačo. »Vama bom že pomagal loviti ribe v ribniku — sem z ribo!« Pograbil je vedro iz rok gospoda Toneta in dejal: »To vas bo staio nekaj denarja. V ostalem pa naj vas bo sram, da lastnega otroka zapeljujete v taka dejanja.«
Povedal je še marsikaj, končno pa je zahteval še osebno izkaznico. Seveda se je Boris spustil v jok Mož postave pa se je nenadoma premislil in dejal:	»Ker je danes
zadnji dan leta, naj bo. Samo zato, ker imam tudi sam sina enake starosti. Obljubiti pa mi morata, da tega ne bosta nikoli več storila.«
Gospod Tone je molče pokimal in brez besede plačal kazen 1500 lir. Pobotnice pa ni dobil. Jeguljo z vedrom vred je mož postave za-
plenil.
Po ovinkih sta gospod Tone in Boris končno prispela domov. Do-ma pa. ju je čakalo veliko presenečenje. Gospa Kunigunda in teta klementina sta bili v veliki zadregi. Razigranost strica Karlota, ki je prišešl na obisk nekaj minut pred njunim prihodom, pa je izbrisala zadrego.
»Pomisli Tone, kakšno srečo sem imel še na staro leto,« je glasno v klical stric Karlo in trepljal po glavi Borisa. »Ko sem šel mimo Ljudskega vrta, mi je čuvaj ponudil živo jeguljo v nakup. Imel jo je v vedru in za vse skupaj sem dal 500 lir. Seveda sem jo kupil in prinesel kar s seboj. V kadi v kopalnici jo boš videl. Plava, da je veselje! Je debela in dolga kot tisia črnica v Santljevem vinogradu!«
Milan B e g o v i č :
BREZ TRETJEGA
Te dni je Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje uprizorilo Begovičevo dramo »Brez tretjega«. Uprizoritev je bila še toliko pomembnejša, ker smo z njo imeli priložnost prvič videti tako imenovano gledališče v krogu. Pri taki igri so odveč kulise, gledalci so razvrščeni krog in krog odra, tako
da imajo vtis kot bi bili del samega dogajanja.
Begovičeva drama je zelo globoko psihološko delo; vse polno jc-problemov, ki se morejo pojaviti tudi v vsakdanjem življenju in tudi povprečnim ljudem. Težišče drame leži na odnosu moške psihe do ženske duše, v vprašanju razumevanja in potrpežljivosti. Oba igralca, Štefka Drolčeva kot Giga Baričeva in Miha Baloh kot Mark.' Barič, sta prevzela nase moralno in fizično težavni vlogi. Trodejan-ska drama je nekaj zelo težkega za dve sami osebi, posebno če pomislimo, da ostaja dejanje vseskozi napeto, mučno in odvisi zgolj od dvogovora in obrazne mimike. Z listi Štefka Dralčeva je svoj del odlično podala. Prvič ima večletne izkušnje, drugič pa je bila tudi njena vloga taka, da je mogla izzvati mnogo več razumevanja in skoro tudi odobravanja.
Pri petkovih predstavah, popoldanski in večerni, pa je gledalcu prišlo na misel, ali niso take predstave v enem dnevu prenaporne za dva igralca.
Čeravno to delo za dobršen del občinstva ni bilo lahko razumljivo, je vendar lepo, da se Narodno gledališče spušča tudi do uprizorite? globokih psiholoških dram.
Stran 4.
DEMOKRACIJA
Leto X. - Stev. 2
VESTI s TRŽAŠKEGA
II Italiji popraoljalo daučni oilalt
Od svojega obstoja dalje trpi 1-talijanska država na kroničnem pomanjkanju denarja in dele. Nurava državnega ozemlja ni obdarovala z razkošjem prirodnih zakladov. Po zadnji vojni je morala država najprej poravnati ogromne stroške obnove in nato so prišli na vrsto šo izdatki za oborožitev. Socialne skrbi belijo glave državnikom in stalno pretijo, da zanetijo ogenj pod površjem. Skratka: Italija bi morala bolj kot katera koli druga država z vso strogostjo skrbeti za to, da njeni državljani visoko odmerjene davke tudi točno plačujejo. V resnici pa je dežela še do pred kratkim slovela kot raj davčnih u-taj.
Pri tej ugotovitvi je vsekakor potrebno poudariti, da v Italiji ne plačujejo manj davkov kot v drugih deželah; nasprotno je davčn: vijak tu zategnjen do kraja. Država je doslej vodila precej enostavno davčno politiko. Svoje denarno poterbe je krila z lahko nadziranimi posrednimi potrošnimi davki, ki jih morajo plačevati brez razlike vsi državljani. V drugih državah znašajo dohodninski davki oi 30 do 40 odstotkov vseh državn'h davčnih dohodkov. V Italiji je ta odstotek neprimerno manjši. Na drugi strani je jasno, da tega raja davčnih utaj ne uživajo delavf’, nameščenci m uradniki, ker so njihove mezde in plače stalno pod nadzorstvom. To se pravi, da totalno zajema davčni vijak prav tiste sloje, ki komaj vežejo začetek meseca z njegovim koncem, medtem ko -trgovski in industrijski krogi c malenkostno uporabo inteligence in večjo porcijo netankovest-nosti večji del svojih dohodkov prikrivajo. V tem tiči znatni dele* nepravičnosti, ki jo občutijo ljudske množice in izrabljajo stranke obeh skrajnosti.
Ko je finančni minister v finančnem letu 1951, Ezio Vanoni, to zadevo temeljito preštudiral in diktiral svoje »norme za davčno nive-liranje«, so italijanske statistike prikazale povprečni dohodek državljana na letno 70.000 lir. To bi se reklo, da znašajo dohodki iitalij-trgovcev, industrijcev, zdravnikov, odvetnikov, obrtnikov, filmskih i-gralcev, bankirjev itd. manj kot dohodki kitajskih kulijev.
Vanoni pa ni bil tega mnenja in je zatrdil, da velika večina denarnih dobičkarjev napoveduje korm j eno dvajsetino do ene tridesetine svojih dejanskih dohodkov davčnim
■upravam. Prišlo je do Vanonijeve preosnove. Stvari so se zboljšal", vendar še ne dovolj.
V preteklem decembru je močan potres zdramil italijanske finančna kroge. Mračna prerokovanja glede italijanske gospodarske bodočnosti so zajela vso državo. Iz protesta so borze zaprle svoja vrata. Kaj se je zgodilo? Socialdemokratični financ ni minister Tremelloni je v parlamentu svoj zakonski osnutek pod imenom »davčne nivelizacije« pretvoril v -zakon. V 59 členih tega zakona ni ničesar takega, kar ne bi bilo v drugih državah že dolgo pravica, o kateri se več ne govori. Namreč pravica države, da se sama prepriča o dejanskih dohodkih državljanov. V teh členih so naravno predvidene tudi zaporne kazni za davčne utaje. Zaradi davčne utaje v Italiji doslej namreč še nikogar niso zaprli, pa tudi če je državi utajil milijarde svojih dohodkov. Vprašanje je, ali bodo italijanski zapori zadostovali7 Razodet-vena prisega? Ali hoče država postaviti svoje državljane pod mo-
ralni pritisk, da krivo prisežejo? Razburjenje je naraščalo iz dneva v dan.
Tako stvari stojijo danes. Ali naj leto 1956 pomete s stoletno tradicijo davčnih prevar; država zahteva tisto, kar ji gre. V starih italijanskih obmorskih republikah je bila navada, da so na zidove »malape-ga<; vsak teden napisali imena '’.i-stih trgovcev, ki v enem tednu niso zadostili svojim obveznostim. To so bili »zidovi slabih plačnikov«.
Nekaj podobnega prinaša tudi Tremellonijev zakon. Ce bo ita zakon tudi učinkovit, bodo lahko rešili ducat vprašanj, ki se zdijo nerešljiva. Profesorjem ne bo trebs stavkati, državni uslužbenci bodo prišli do svojih pravic in zaostalost Juga ne bo več nerešljiva.
Imoviti krogi so prvi užitkarji svobode in demokracije, zato je neravno in pravično, da za to svobodo in demokracijo tudi nekaj žrtvujejo in krotijo svojo le preveliko sebičnost. Z dosedanjim ravnanjem pa samo žagajo tisto vejo, ns kateri sedijo.
Smrtna nesreča v Nabrežini
V hiši Donda v kamnolomih živi več let s svojo družino kamnosek Candido Zampar, rodom iz Furlanije. Ta se je mudil v nedeljo Dopoldne pri svojih prijateljih ter se proti večeru vračal domov. Namesto da bi šel po glavni poti domov, je vzel krajšo pot, ki pelje mimo kamnolomov. Tu ga je dočakala nesreča. Nihče ne ve, kaj se je zgodilo. Našli so ga pribilžno 25 metrov globoko v kamnolomu bivšega podjetja Spessot.
Star delavec, ki je dobro p»ozn»U vse tiste vijugaste poti, ki peljejo med kamnolomi, ni niti trenutal: pomišljal, da ga tu lahko čaka nevarnost.
Bil je marljiv in miren delavec, skrbel je za delo in družino, za drugo se ni zanimal.
Prizadeti družini naše sožalje.
Plesna čajanka SDD
Dne 15. jan. ob 18. uri bo v ulici Machiavelli 22-11 plesna čajanka za člane in prijatelje mladinskega odseka SDD.
Vljudno vabljeni!
Mladinski odsek SDD
Za slovenske šolske potrebe
Prejeli smo v objavo:
Za bodoče potrebe šolske vzgoje v našem mestu so si oblasti postavile načrte za nova šolska poslopja, za preureditve in spopolnitve ž? obstoječih šolskih zgradb in telovadnic. Za dela, ki jih namerava/.> izvršiti letos, bodo porabili okrog milijardo in tri četrt lir. Zgradil bodo 280 novih učilnic in. 5 .telovadnic.
Pri vseh teh načrtih, ki jih je objavil dnevni tisk, pogrešamo zlasti osnutke za dograditev in preureditev šolskih poslopij, v katerih so nameščene slovenske srednje šole.
.Novo poslopje pri Sv. Ivanu, kier so pod streho kar štirje šolski . a-vodi: Trgovska akademija, učitelji-šče, nižja .trgovska šola in osnovna šola z otroškim vrtcem, še ni urejeno tako, kakor zahtevajo nujne šolske potrebe. Telovadnice sploh ni. Zbornica je za štiri zavode ena sama. Raznih kabinetov za posamezne stroke prav tako ni. Knjižnice so za silo po omarah na hodnikih in v zbornici. Predavalnic za blagoznanstvo, fiziko, kemijo, za filmski pouk, za strojepisje -— vse-
ga tega primanjkuje. Prav tako je nujno potrebna ureditev dohodov v šolsko poslopje. Dijaštvo in profs-sorji morajo po blatnih poteh in dohodih v poslopje. Nujno potrebna. je preureditev higienskih prostorov itd. Vsa lia dela, ali vsaj nekatera so že nekaj let v načrtu. T; načrti pa so nekje zaspali.
Se večje pomanjkljivosti vladajo v poslopju v ulici Lazzaretto Ve> chio. Tu je potrebna .temeljita spo-polnitev in preureditev.
Šolskega zabavišča slovenski o-troci sploh ne poznajo. Otroški' vrtec v mestu je tudi vedno zgolj obljuba.
Svetovalca v tržaškem mestnem svetu SNL, gospoda dr. Josipa A-gneletta, prosimo, da ponovno posreduje pri merodajnih oblasteh, dl
SLOV. PROSVETNA MATICA v TRSTU priredi 18. t. m. ob 20.30 uri na sedežu v ulici Machiavelli 22-11 predavanje:
»Ob stoletnici rojstva pesnika, in pisatelja Antona Aškerca.«
bi te pomanjkljivosti in nedostatk:: odločujoči krogi odstranili prav sedaj, ko so na vrsti šolske potrebe v tržaškem mestu.
Nekaj staršev in volivcev
Oh 80-lEtnici izida prue številke ..Edinosti"
(Nadaljevanje 3. strani)
so fašistične oblasti list ustavile, ker je tržaški prefekt odvzel odgovornemu uredniku prof. Periču pravico izdajanja zaradi članka o sm--ti tolminskega dekana Ivana Rejca. Tako je končal najstarejši dnevnik Julijske krajine in ponos tržaških Slovencev. V tej dobi »Edinosti«, od 1. 1876 - 1914, je slovenski narod s pomočjo Hrvatov in Srbov dosegel čudeže na političnem, kulturnem, gospodarskem in social nem poprišču. Politično: to gibanj--je zajezilo potujčevanje in dvigalo narodno zavednost, ne jezik, pač Da narodna zavest je tvorec in bistvo narodov. Politično delo v deželnem zboru in občinah ee je poglobilo. Volitve leta 1897 «o zadale udarec ker Nabrgoj ni bil yeč izvoljen. Politika pa je dvojček kulturnega in gospodarskega poslovanja vsakega naroda. Volitve leta 1907 so bile pravo zmagoslavje tridesetletnega dela, dokaz narodne zavesti in odgovornosti.
Velika pomota je trditev, da je Avstrija Slovence favorizirala, Julijane pa zapostavljala. Prav nasprotno je res. 2e pred trozvezo, Ki je vezala Nemčijo, Avstrijo in Italijo v zavezništvo, je Avstrija 'z-redao favorizirala na svojem ozemlju italijanski živelj. Samo v Trs‘p je živelo nad 40.000 italijanskih državljanov, ki so uživali vse državljanske pravice. Av&trija ni .ustanovila ene same slovenske šole v tržaškem mestu. Kako je 'talijane favorizirala, so pokazale tudi volitve. Slovani so imeli na vsakih 50.000 prebivalcev po enega poslanci, Nemci na vsakih 40.000, Italijani pa na vsakih 27.000 po enega poslanca. V začetku tega stoletja je hotela avstrijska vlada v Tstri namesti:: na sodnijah poleg italijanskih tu i! slovenske, oziroma hrvatske napise. Italijanski poslanik v Berlinu pa je mtstificiral celo nemškega cesarja Viljema, ki je protestiral proti tej uvedbi pri avstrijskem cesarju, in to z uspehom.
Na kulturnem poprišču so si Slovenci postavili Cirilmetodovo šolo pri Sv. Jakobu in v Drevoredu. U-»tanovill so si Glasbeno matico, Tr-
govsko šolo, Slovensko dramatično društvo. Imeli so stalno dramsko in stalno operno gledališče, česer niti Italijani niso premogli. Vse to so vzdrževali z lastnimi sredstvi, ker takrat državne blagajne niso podpirale kulturnih ustanov. Posebno vzgojno vlogo je imel Sokol, ki je v svojih vrstah zbiral vse sloje, in kjer so si bili Slovenci pravi bratje in sestre med seboj. Številne čitalince, pevska društva, godbeni krožki so bili raztreseni po vsem mestu.
Slovenska gospodarska sila
Odpor proti gospodarskemu individualizmu je rodil misel za združenje vseh zatiranih slojev. Zadružna misel je bila rešiteljica našega kmete, obrtnika, malega trgovca zlasti tam, kjer je bil odvisen od tujega kapitala. Zato ni ču da, če smo imeli leta 1911 kar 61! gospodarskih in kreditnih zadrug. To je na vsakih tisoč prebivalcev po eno zadrugo. Skoro ni bilo družine, ki ne bi bila zadružno organizirana. Nastop zadružništva je mejni kamen med našo suženjsko preteklostjo in svobodnim gospodarskim udejstvovanjem. Leta 1904 je bila ustanovljena Jadranska banka, ki je imela leta 1914 nad 30 milijonov zlatih kron kapitala, medtem ko je največji zavod tržaških Italijanov, Cassa di Risparmio, '•tlela komaj 10 milijonov kapitala. Izredno pomemben denarni zavod je bila Tržaška posojilnica. Nadalje so poslovale podružnice Ljubljanske kreditne banke, Zivnostenske banke, Hrvatske štedionice in druge. Častno so bili zastopani Slov r' tudi v veletrgovini in pomorstvu.
Možje, ki so .v tej dobi vodili ii delali za slovensko in hrva.tski ljudstvo na Tržaškem, so bili: pr-v-fesor Matko Mandič, ki je bil Hr-vait po rodu, je bil predsednik političnega društva »Edinost« od leta 1891 do 1. 1904; dr. Otokar Ribar državni poslanec; dr. Edvard Sla-vik, dr. Gustav Gregorin, Ant«'! Miklavec, Alojz Gorup, Ivan Ne-brgoj, dr. Josip Vilfan, dr. Josip A-bram in še cela vrsta drugih. Njih ni več, ali njihove ideje so ostale
med nami vse do današnjih časov.
Članki »Edinosti« so govorili kot pisma apostolov. »Edinost« je bila politično blagovestje in po njenin nasvetih so tržaški Slovenci urejevali svoje dejavnosti. Iz malih o-mizij, ob katerih je bilo mogoče 'e ta 1876 prešteti vse narodnozaved-ne Slovence v Trstu, je do pred prve svetovne vojne to število naraslo na deset in deset tisoče. Uradno ljudsko štetje je leta/ 1910 naštelo v Trstu 57.000 Slovencev, dejansko pa jih je bilo okrog 80.000. Vsi ti desettisoči so bili kakor ena sama družina. Slovenski jezik jih e spajal, vezala pa ljubezen do narode. »Edinost« je bila glasilo nair<-da. Zanjo je bila vedno merodajna le narodna korist. Svojemu programu je ostajala zvesta, zato so ji o-stasli zvesti tudi njeni čitatelji. Kratka vest s, »Edinosti« o prihodu gostov, in na kolodvoru Se je zbralo na tisoče Slovencev.
Nikjer ni bilo narodno delo tako identično s kulturnim, gospodarskim in socialnim, kot prav v Trstu. Kako ogromen korak so storiili tržaški Slovenci v dobrih šestdesetih letih! Iz na pol odvisnih kmetov so se povzpeli na stopnjo kulture in civilizacije ostalih narodov. In ves .ta nadčloveški napor je izviral iz ene same resnice: v edinosti je moč. Edinost pa je mogoča samo tam, kjer bivajo ljudje ene misli in ene volje. Razmere in ljudje iz tistih časov so bili drugačni od današnjih. Naše prednike je vazala ljubezen in povezanost do lastnega naroda in jezika, do vere in izročil. Kako naj se danes vežejo ljudje, ki so zapuščini svojih dedov ostali zvesti, 7. ljudmi, ki jih vež? mednarodnost in ki poslušajo tuj? ukaze?
Po poti »Edinosti« bomo nadaljevali svojo pot tudi v bodočnost, prepričani, da bo spet zmagalo spoznanje, ki je prva zapoved zamejskih Slovencev, spoznanje narodnega bistva, to je narodne zavednosti.
Izvajanjem govornika so poslušalci sledili z vso pozornostjo in go ob koncu nagradili z dolgotrajni n ploskanjem.
Dramatični trenutki štirih luMinshih ribičeo
Preteklo soboto, ko je divjala huda burja, se je odigral v našem .zalivu, ne daleč od brega, zelo dru-matičen prizor, ki se je k sreči končal brez hujših posledic. Brata Ivo in Ladi Gruden sta predpoldne v soboto odveslala na morje, da pobereta že prej položene mreže, ki so bile blizu obrežja. Ko sta pa prišla do mrež, je začela burja odganjati vedno bolj na odprto morje. Vsa njuna prizadevanja, da bi se približala obrežju, so bila za^ man. To njihovo borbo je opazil poljski čuvaj Ivan Caharija in te koj hitel obvestiti očeta Janeta Grudna, ki je bil v vasi nekje na delu. Brez pomisleka, je oče takoj stekel k morju, vzel ladjo drugega ribiča, Avgusta Caharije, ter je s sinom lastnika, Zdravkom Cahari-jo, odveslal na pomoč svojima sinovoma.
Ta sta. bile brezupni boj, vo^-t jt> čedalje bolj polnila ladjico. Bila je nevarnost, da se potopi ali preobrne. S težko muko je že izkušeni ribič veslal proti njima ter se jima je slednjič le približal, tako. da se mu je po dolgem času posreči o vzeti oba sinova na svojo ladjo. Nazaj k obrežju tudi s to ladjo ni bilo mogoče. Vsi štirje so se trudiii, da bi bili kos neurju, a zamai. Medtem ko sta se dva trudila z ve sli, sta dva plala vodo iz ladje, ki jo je burja zalivala s svojimi valovi.
Poljski čuvaj je stalno opazoval boj, ko je uvidel, da tudi na ta način ne bo rešitve, je takoj stekel na orožniško postajo, od koder je telefoniral na policijo v Devin ter zaprosil, naj gredo takoj na pomoč ponesrečencem z njihovo motorno ladjo. Res je policija takoj organizirala pomoč. V kratkem času so bili že na mestu nesreče, kjer so e s težavo spravili vse štiri ribiče na motorno ladjo. ‘Z vrvjo so priklopili še njihovo barko ter vse skupaj zavlekli v sesljansko pristanišče. Na ta način se je vsa nesreča, ki bi lahko imela katastrofalne posledice, končala še precej srečno. Naj pri tem omenimo še, da je oče Janez Gruden izgubil v enaki nesreči z viharjem na morju v neki poletni noči leta 1925 svojega očeta Martina in brata Angela.
| TRŽAŠKI PREPIHI |
Na gostije v Sežano
Promet med obmejnima področjema obeh držav je v zadnjih tednih dosegel precejšen razmah. Ljudje — Tržačani: in okoličani — se tedensko v trumah sprehajajo preko meje. Mnogo je takih, ki imajo onstran meje svoje sorodnike in prijatelje, nekaj pa tudi takih, ki, nedeljski počitek porabijo za izlet v jugoslovanski del Krasa. Določbe videmskega sporazuma, oziroma v teh določbam vsebovane ugodnosti, imajo praktično vrednost in pomen žal samo za tukajšnje obmejne prebivalce, dočim si naši bratje onstran meje .spričo težkih gospodarskih razmer sramotno nizke splošne življenjske ravni, ki so jim jo vsilili, brezvestni »socialistični« fiih-rerji in. zairadi prav tako nizke valutne vrednosti ne morejo —■ n" tam, ne tu — pomigati. Zato pe se zlatih prilik tem hlastneje posluži-jo nekateri .resnično »napredno« navdahnjeni tukajšnji presiteži, k: na pr. v Sežani — z neko prav nečloveško vnemo — med seboj tekmujejo, .kdo bo več klobes in več pečenk pogoltnil.
V mesnicah kupujejo na kilograme mesa, da s tem zaničljivo izpričajo svoje izobilje onim revežem ki se s skrbjo in strahom v veliki skromnosti komaj odločijo za četrt kilograma mesa.... Poznam ti-tovca, ki mu pet klobas z obilico kruhe, .zelja in pijače ni bilo dovolj, tako da je s svojo nenasitlji-vostjo vzbudil med domačini pravi prezir. Takih samogoltnežev pravijo, da ni mnogo, a da se je v zadnjem času ta nečedna bolezen ž? marsikaterega, sicer razsodnega člo veka polastila. Stvar bi sama .ia sebi še ne izgledala tako odurna, ako bi tamkajšnji državljani imeli vsaj .tako življenjsko raven, kot ;o imajo tukajšnji, to je, da bi njihove plače ne bile tako sramotno nizke; da bi si vsak delavec, urednik ali kakršenkoli nameščenec s svojim marljivim delom lahko .ustvari! neko dostojno življenje in v vsij zadostni meri mogel oskrbeti svojo družino.... Toda »ljudska demokracija« ne prenese blaginje, temveč s tatinsko sramežljivostjo brani ■ služene .»pridobitve narodno-osvo-bodilne vojne« in revolucije le peščici prekaljenih brezvestnežev-par-tijcev in odborskih stremuhov, ki bi jih vsaka poštena državna skupnost porinila zopet na hladno, od koder so se s prevaro, zločini in zunanjo pomočjo izvlekli in kamor edino spadajo.
Ce prebireš tukajšnje komunistično in sopotniško časopisje — od »Dela«, »Unita« in »Primorskega« pa do »Novega lista« —te njihova borbena in revolverska vnema za delavske praivce, blaginjo, višjo življenjsko raven itd. itd. kar duši. Gorje pe, če si drzneš te farizeje, ki svojim lastnim bratom popolnoma odrekajo vse to, kar celo za Cu-lukafre v Afriki zahtevajo, imenovati s pravim imenom, potem si
POROKA
V Melbourne-iu sta se na božični večer poročila g. Vida Crnigojeva in Srečko Košir.
Iskrene čestitke*
»izdajalec«, sovražnik nekakšneag socializma, imperialistični agent in kdo ve kaj še vse.
Tako je torej s »socializmom« v Trstu. V Sežani, Ljubljani, Prag4, Budimpešti in Moskvi pa mora biti drugače.... Ali ste že kdaj slišali, da J>i, recimo, lažikatoliški »Novi list« kdaj zahteval za slovenske delavce v ljubljanskih tovarnah izboljšanje plač, sveto pravico do stavke za slovenske profesorje in učitelje v Mariboru in drugod? Nikdar! Ste kdaj kako tako protestno resolucijo zasledili morda v »Primorskem«, .»Delu« ali v »Unita«? Nikoli!... Tam »si ljudstvo sn-mo vlada« in je odpravilo »izkoriščanje človeka po človeku«, kajne gg. Renko, Legiša, Biagi et comp.?... Tukaj je treba ljudi »fopati« s socialistično in »napredno« mineštri, v Sežani pa s prav tako socialistično samogoltnostjo uprizarjati tekme pri odpiranju denarnic in z bo sanjem klobas, da se pokaže avtentična razlika med gnilim kapitaliz- ’ mom in komunističnim rajem....
MATJAŽ
Fantalini pod ključem?!
»Zakaj pa fantalinov ne spravite pod ključ?« — je dejal Hruščev kanadskemu zunanjemu ministra Pearsonu, ki se je ob svojem obisku v Moskvi pritožil nad delovanjem komunistov v Kanadi. Generalni tajnik sovjetske boljševiške partije je s tem brez sramu odk-il vse premelo upoštevano dejstvo, da so za .kremeljsko strategijo komunistične partije na Zahodu zgolj o-rodje kremeljskih muhavosti. Ce se orodje malo pokvari, ga brezobzirno zavržejo v ropotarnico. Tudi o tej »modrosti« Hruščeva bi moral razmišljati Vidali pred svojim spokorniškim romanjem v Moskvo.
Pa tudi ostalim tržaškim komunistom bi obujanje vesti z gornjim Hruščevim priporočilom ne bilo v kvar.
DAROVI: M. Pertot daruje SDD 1.000 lir. — Ob priliki družinskega slavja daruje družina M. Sancin iz Skednja 1.000 lir za SDD Posnemajte!
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V nedeljo 15. t. m. ob 10.30 dopoldne y kinodvorani v SKEDNJU
Grimm - Škufca
39HH0 IH HlETRil
1
DAMSKA KROJAČNICA
Olika
TRST
Ul. F. Filzi 21/1, stop. B, tel. 28-748
Gospa 1
Krojačnica „Nika“ jamči izbran okus, originalen kroj Vaših oblek in daje čar elegance osej Vaši osebnosti.
BELTRAM
UVOZ
UL. VALDIRIVO št. 3 TELEFON 36-991
IZVOZ
Odpremlja hitro po najnlžjib cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države KOLESA, MOTORJE, VESPE AVTOMOBILE, RADIE, FRIGI-DAIRE IN VSE DRUGE HIŠNE POTREBŠČINE.
Z nakupom dobrega blaga prihranite denar!
OBIŠČITb
MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA
(MAGAZZINO STOFFt IN G LESI)
Skladišče s TRST - Ulica S. Nicolo 22
Telefon itev. 31-138
Prodaja na debelo in drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH
Obračajte se na nas osebno ali pismeno
IZREŽITE OGLAS,
VELJA ZA POSEBEN POPUST/