F, Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta • • • • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto RODA I List slovenskih idelavcev T Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 35= maroN uOKTLANIii i«76 Entered as Second Class Matter, September 51, 1903, *t the Poet Dfico at New York, N. Y., tinder the Act of Congress of March 3 1878 NO 68. — ŠT-EV. 68. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 21. 3024. - PETEK, 21. MARC A, 1924. TELEfON: CORTLAND T 387«. MOSKVA POSLALA KITAJSKI ULTIMAT Sovjetska vlada noče priznati novega kitajskega zastopnika. — Kiiajska noče odgovoriti na sovjetski ultimatum. — Sovjetska delegacija v Londonu. — Danska ho prize:, la Rusijo, dočim se Holandska še vedno obotavlja. — Za ortodokskega prelata se zahteva smrtna kazen. Moskva, Rusija, 20. mnrr-a. — Sovjetska vlada ne bo jiriznala stalusa novega kitajskega zastopnika za Moskvo, in sircr toliko rasa ne. doklotf ne bo odobrena nisl>o kitajska pogodba. Danes jo dospela iz TVkina brzojavka, da so dali Rusi kitajski vladi v svojem ultimatu prekratek odlog, in vsi od tega naj se začno nova pogajanja.« Rusi izjavljaj«. »In je ] m »godba, koT jo je odobril dr. Wang, zanje dobra ter da ne daio nikakih nadaljnih koncesij. Ruski ofirijelni vkrogi so mnenja, da pride lahko do re>nil». dipl«>nu:tir-ni!i sporov, če ne bo v najkrajšem rasi! rešeno vprašanje pogodbe. Te dni je odpotovala proti Londonu ruska sovjetska drlega'-ija. Ivi se bo udeležila angleŠko-ruske konference, kateri bo )>rieela zborovati dne marea. ( o bodo pogajanja ugrulno izpadla, bo prosil angleški niiiii>1i-iane< v, naj vlada takoj obnovi diplomatiene zveze s sov-jelsko Rusijo. Tiflis, 20. marca. — V obravnavi proti patriarhu lnhrosiju, naMnkn ortodoksne cerkve v Georgiji in Armeniji, je zahteval državni pravdni k smrtno kazen. Obravnava se že dolgo časa vrši. obsodba bo pa enkrat te dni proglašena. Patriarha dolže, da je vplival na genovsko konferen-< da bi v njegov prid rešila vprašanje Georgije. VOLUME XXXn. — LFTNIK XXXII. DENBY JE VESEL IN ZADOVOLJEN. Ko je dospel v Detroit' odstavljeni mornar, tajnik Edwin Denby, ira je pozdravila na kolodvoru velika množica njegovih, prijateljev. Pred mestno hišo je je imel župan Martin. slavnostni govor. Denby j.- izjavil, da ga po krivici dolže ter izrazil upanje. da bo kmalu deležen vsega zadoščenja. HAYES V AVDIJENCI PRI PAPEŽU PIJU POLJSKA JE ZAVRNILA ME-MELSKG POGODBO TER ZAHTEVA GDANSK. Versava, Poljska. 20. marca.— Vs.* javno poljsko mnenje odločno zavra<"a pogodbo glede Memo* l;i. i'ol.jaki hočejo na vsak način dobit' Gdansk in se bodo v to svrlio obrnili na Ligo narodov. V tem slučaju bi se tudi Memelu odpuedali . MARX IN STRESEMANN STA DOSPELA NA DUNAJ. Dunaj, Avstrija, 20. marca. — . Danes sta dospela sem nemški j kancler Marx in zunanji minister j Stre-;emann. S tem sta vrnila rbi.sk avstrijskemu kanclerju , še i pel ii. ki jmt je obiskal lansko I leto. liekla >'a, da >:• ne mudila v j avstrijski prcstoln-i po političnih opravkih. BOJ MED ANGLEŠKIMI IN AMERIŠKIMI MORNARJI. Villefranche, Francija. 20. marea. — Danes so se spopadli tukaj angleški mornarji z ameriškimi. Obe tranki »ta v posluževali revolverjev. En angleški mornar je bi! tismrčen. par Amerika ucev pa ranjenih. Baje so bili vsi pijani. PETNAJST OSEB USMRČE-NIH, KO SE JE PORUŠILA HIŠA. Oblasti bodo preiskavo. uvedle obširno Lizbona, Portiurakko, 20. marca. — Danes se je Inka j porušila štiri nadstropna hiši. kateri se .je nahajalo :10 oseb. Petnajst jih je našlo smrt v razvalinah, petnajst so jiii pa rešili. Hiša je bila stara in slaba. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJIT m potom Bik banki izvršujejo saxusljiro, hitr« In po mik: Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA BaspoSOJa Da ndnfr pošte ln l*pl*CuJ« "Poštni črkovni mvo&~ In "Jadranska banka" ▼ Mubljml, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Maribora, Dubrovnika, Splita, Sarajeva ali drugod, kjer Je pafl aa hitre lsplaSllo najagodneje. 1000 Din....... $13.30 2000 Din....... $26.40 5000 Din....... $65.50 Vri nakazi liti, fct znatajo manj kot an *!•»« tf!narj*v raiunlmo poMbtl p* 11 oentov aa poitnlno In tfrugo atroik*. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI: Ha*po«Ua na aadnje pottu ta ia^ašuje "Jadranaka banka" t Trat«. Opatiji ln Eadrm. 200 lir ................$ 9.90 ' 300 lir ................$14.55 500 lir ................$23.75 1000 lir ................$46.50 Prl na kultih, ki nafta j« manj ka« lir raiunlm« pumj pa J« — aa poitnlno In a ruga atrokka. «• paiUJalre, ki prtefajo smack pel tlae« dinarjev all pe «ra tM Dr dorvIJojMM po ■agežnoatl te posebni popust. ▼mdnoet dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja ae večkrat ln nepričakovano; ta tega razloga.nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej Bačunauo po cen! onega dno, ko nam dospe poslani denar t roke. GIHto htplaftl t —crUfclh delarjih glejte posebwi egiaa v Um Ust«. Dcaar nam Je poslat* najbolje po Donestls Money Order ali pa Mew Torte Bank Draft. FRANK HAlfflBB STATE BANK BI Oortfantft Street t*, c~*mm mm N«w York, V. T. Clhwn HBpaam Ji Newyorski nadškof ne more pre-hvaliti papeževe ljubeznjivosti. "Papež se baje zanima, za vse, kar se tiče Amerike. — Pij je velik človekoljub. Rim, Italija. 20. marca. — Papež Pij jc sprejel ilane- popoldne v avrlijenei ne\vyor.;ke«*a nadškofa llavesa. Popov.>r j«- trajal vsepa skupaj tričetrt ure. Pozneje je rekel Hayes, da je papež .izredno ljubezniv, velik človekoljub in da se posebno za. nima za vse. kar se tiče Amerike. ti lede svojega pogovora s pa. pežeiii je rekel llaves: — Ko sva se za cla po pro valjat i o Ameriki, se je zjasnil svetemu očetu obraz. Amerika se mu zdi obljubljena dežela, dežela, izpolnitve. Nobena dni ara dežeia ni izkazala človeštvu toliko dobrot, ker je gostoljubno odprla vratu vsakomur ter ran da!a priliko, da izkorišča njene zaklade. Svojo izredno poštenost in neprivtra-nost j.* jmkazala tudi v sv« ivni vojni, ko se jo o. I ločno postavila na stran pravičnejra ter ni z:dit>*-vala nobene nagrado za svojo pomoč. Papež je napravil name vtis neizmerno ljubeznjiveiga človeka, ki se zanima za vse dobro in hoče vse *labo odpraviti. STRAŠNA SMRT POD MORSKO POVRŠINO Petindvajset kitajskih mornarjev se nahaja v suhmarinu pod morsko gladino. — Rešiti jih n" mogoče. — Telefonska zveza med njimi in zunanjim svetom. KRATKOLASA BANDITKA J5E JE POJAVILA TUDI V MAN-HATTANU. Dočimn išče policija p'» vsem Brooklyn ti skrajno predrzno banditko. ki ima na ve*ri žii ne-broj ropov m tatvin, se je včeraj pojavila v Manhattan ti ter okradla prodajalno usnja, koje lastnik je Abraham T.ixin na Columbus Ave. Spremljal jo je mlad mo. ški. Lastniku je za pretila z revolverjem. dočim mu je moški vzel iz pisalne mize sedemdeset dolarjev. Xato sta oba brez sledu iz-cinila. Tokio, .Japonsko, iM>. marca. — V pristanišču Saše bo je zadeta bojna ladja "Tatsuta" ob sub-marin št. 4'}. V suhmarinu se je nahajalo *J4 mornarjev in poveljnik. Telefonska zveza med [Hme-srcčeitini sulnnarinom in zunanjim cvetom je bila kmalo ustanovljena. Mornarji so sporočili, da .se je razbil razjrle.ini stoip, da je vdrla vi da v deL }>otlmorskega čolna ter da je pri življenju še sestjiajst i.i.tž ter dva strojna čast nika. Mornarji pripovedujejo po telefonu o strahovitimi trplenju. Kljub temu pa v>i junaški zro smrti v oči. Vedo, da jim j<* rešitev nemogoča in >la jim bo prej ali slej zmanjkalo zraka. Xa mestu nesreče se je zbralo veliko število bojnih ladij, ki skušajo rešiti ponesrečence. Ure:-: dvoma se jim bo posrečilo dvigniti sr.bmariu na površino, toOYOu]llm JJa.vkop!acevatiec v drzavt Now , , ," . „ je ravnokar opravil __ Y(]>' sc < v Nemčiji, in razmere v Ituhi-n so mu natančno znane. Doliro London, Anglija. 20. marca. —-Diplomatični dopisnik Daily Te-leL.apha poroča, da je dovolila Bank of England Nemčiji pet milijonov funtov šterlingov kredita. Kredit bo dobila nemška državna banka, ki bo izdajala zlat denar. York, ki davčno dolžno,t nasproti vladi Združenih držav, ne sme pozabiti. da so bliža rok za plačilo dru-ire.jra davka, namreč državne do-hodarine. Rok za plačilo federal- evropskim zaplet ljajeiil. no dohodarine jo zapade-l dne lo. marea. rok za plačilo državne dohodarine ysa zapade ] o. aprila. Lotos ho ta dav<"k znašal znatno manj kot lani, kajti vzakonili so medtem tri znatne spremembe v korist davlcop 1 ačevaleu. Najprej letošnji davek ne bo znašal 1 odstotek čistega dohodka tekom lela 1923, marveč le tri četrtine od enega odst-otka. Oprostnina za moža, živečega s svojo ženo, oziroma za družinskega poglavarja je lani znašala $2000. letos pa znaša $2500, ravno tako kot pri federalni dohoda rini. Odbitek za nedoletne ali onesposobaljene osebe odvisne od davkoplačevalčevega vzdrževanja, je lani znašal $200, letos pa $400, torej tudi ravnotako kot pri federalni dohodarini. To državno odhodarino morajo plačati vso oisebe nastanjene v državi New York, idi pa nenaklonjene osebe, katerih dohodek prihaa iz virov znotraj države. Kdor na pr. stanuje v državi New Jersey, ali dobiva -dohodek iz nepremičnin. nahajajočih se v dr- >hro časa .]C mirno opazoval, sedaj ,ie pa povedal, kar je videl in doživel. Prišel je do zaključka, da bo dalo francosko divjanje v Ruhru povod novi vojni in novim vednostjo francoske vfade. koje geslo je: svoboda, enakost ni bratsvo." Po mnenju Eddvja bo prej ali slej izbruhnila v Kvro-pi nova vojna. Za izbruh bo odgovorna Francija. BELGIJSKI KABINET JE DOBIL ZAUPNICO. Sherwood Eddy je objavil v "Schweizer Zeitung" članek, v katerem pravi dobesedno: — "Dosedaj sem ljubil Francoze in sem jih občudoval. Ves navdušen sem obiskal tekom vojne zapadno fronto. Vedno sem bil odločen nasprotnik pruskega militarizma. Tudi danes sem prepričan, da mora Nemčija plačati. Mora plačati kolikor more. Več bi bilo pa nesmiselno zahtevati od nje. 44Vzemimo, da bi Združene države ne zmagale v vojni z Nemčija. Recimo, da bi sovražnik zasedel ves pitts-burški okraj, ločil od ostalih držav Texas in Oregon in zasedel novoangleške države. Od ostalih držav bi zasedeno ozemlje kf'evala meja vojaštva in bodeče žiee; zasedeno ozemlje bi ne imelo niti brzojavne, niti poštne, niti telefonske zveze z ostalim svetom. Noben newyorski časopis bi ne smel dospeti v zasedene kraje. 44Nadalje si predstavljajte, da bi sovražnik brez vsakega vzroka ustrelil 65 "A meri kancev; na tisoče bi jili dal zapreti; 70,000 oseb bi izgnal iz ozemlja Nove Anglije; zapreti bi dal vse župane, ž urna! iste, fabrikante, ^učitelje, poštne in železniške uradnike. "Predstavljajte si vse to, pa boste že vsaj deloma umeli, v kakšnem položaju se nahaja ilirsko prebivalstvo. Dokler nisem osebno dospel v Pornrje, sem mislil, da so vsa poročila neresnična oziroma pretrana. Ko sem pa govoril z ljudmi in videl z lastnimi očmi, moram izjaviti: — Odkar sem zapustil kitajske bandite v provinci IIo-nan, nisem še videl takega nasilja in take krivice kot io ;avi w York al, iz trgov.ne, uganjajo Francozi. Toda med francoskimi okupacijskimi posla, poklica a , zaposlenosti v r.otaIlli in kitaj.ski banditi je precejšen razloček Kit n -ei državi, jo prnlvržen newyorski!, L • t i i* • p^cjmii i«izioaj $1000. in vse poročene osebe, katerih eLsti doholck je znašal vsaj ^2000. Kdor ne živi skupaj ^ ženo. so smatra za samea. Torej prijaviti morajo dohodek vsi oni. ki so morali t-o storiti jrlede federalne dohodarine. Kdor je nastanjen v državi Now York, mora navedi dohodek iz vseh virov, oni pa. ki niso nastanjeni. morajo navesti li* oni do-'io1. decembra mi-:iole100 -skovine za prijavo z navodili vred. je bila uvedena nova sprememba v davčnem zakonu države Ne-vv York. .Znižan je bil davčni od-sotek za 2~>(fc. Davčna oblast zato priporoča, naj se izračuna davek na podlagi lanskega dav- Bruselj, Belgija, 20. marca — Poslanska zbornica je izrekla danes reorganiziranemu kabinetu ministrskega predsednika Then. nLsa zaupnico. Za zaupnico je bi- for Relief of German Children je do včerajšnjega dne nabral nad $41,000. enega odstotka, ki znaša: 1% na | Io oddanih 92 proti zaupnici pa čLsti dohodek do $10,000. 2r/c do j 89 glasov. $50,000 na dohodke čez " ^--- $50.000. Na to naj sc odbije 257c, I ROCKEFELLER JE DAL ZA t. j. ena četrtma. OTROKE $25,000. Recimo, da je priseljenec, ki ima ženo in dva otroka v starem j John D. Rockefeller ml. je dal kraju. za«lužil tekom leta 19231 d ose daj že največ za revne nem-čistih $2200. On ima pravico od-iške otroke. Njegov prispevek zna-,biti najprej $1000 za sebe in $SOO|ša $25,000. American Comimitee za oba otroka ; ostane $400 ob-dačtjivega dohodka 1% otl $400 znaša 4. Orlbivši četrtino ostane 4=3. Toliko bo znašal njegov državni dohodninski davek. Prijave (return) treba vložiti najkasneje do 15. aprila pri vsakem okrajnem uradu državnega dohodninskega urada. Istočasno treba plačati ves dolžni davek. Kdor pošilja po pošti, naj nrik>-ii svoji prijavi ček ali Money Order izdan na ime "State Tax Commission". Pismo treba nasloviti na "New York State Ineomc Tax Bureau". Albany. N. Y. Ni dovoljeno plačati v znamka Ti. Kdor zamudi vložiti prijavo in plačati dolžni davek, je podvržen strogi kazni. ŽENSKA ARETIRANA ZA-STRAN BIGAMLJE. V New Yorku so aretirali Mrs. Et-hel Larson ter jo postavili pod dva tisoč dolarjev varščine. Proti nji sta nastopila dva moža ki sta izjavila, da se je z obema poročila in sta oba imela žnjo otroke. ROJAKI, NABOCAJTK SE NI '0LA8 NARODA'. VAJTOOJT SLOVENSKI UMEVNI* J ntlATAJL NEMŠKI MORILEC OBSOJEN NA SMRT. Berlin, Nemčija, 20 .marea. — V tukajšnenn kriminalnem sodišču je bil obsojen danes na smrt 52-Leftni Heinrich Sehaiber. Najprej je hotel obesiti sedemletno Lucy Conrad, ko je pa otrok začel klicati na pomoč, jo je udaril s kladivom po glavi, da je obležala na mestu mrtva. GLAS NARODA 21 MARCA 1924 "GLAS NARODA" |Sl*VBMK MILV1 0wai4 and Publish«« by lleral« Pmbliihinj Oompaaj PRANK IAKIIR, PTMMOI iA Corporation) LOUIS BENEDIK. Tr«Wt Plač« of Sualnaaa a« tha Corporation and Addraaaaa of Abov« Offlcarai ac Corttendt ttrML Borough of Manhattan, Now Yorfc City, N. V. "« LA t NARODA" (Volco of tha Paopl«) loauo« Kwy Pay Excopt Sunday and Holiday. Ka aaia lato valja Ha« u Amarlka In Gonad* Ka pal lata ... ...................... I3.0t Ka fctrt lota .... ...... fl.sa Za Now York u lata lata r-» Za pol lota -................... Za Inozomftyo M ««1« Idto h^tm-Za pol lata ...................................*M •ubacrlptlon Yoarly f.Ot Advertisement en Agroemont. "Glee NaroOa" ixhaje vakl dan Izvzemil nedelj In preanlfco*.__ Ex>pu£ bres p^plaa. in i^benontl m no priobiujejo. Denar n«.J a« blacevoU •UJstt #e Money Order. F« »premembl kraja naroCnikor, proalaao. da aa Mmm tad! pro) In j o bllrallKo caxna.nl, da. hitreje najdemo pmalomlka,___ «QLAI NARODA" WNIaatfV IPMt Borough of Manhatttan, M« V«Ck« W. V» Telephone: Cortlandt t87f ^^^^^ VOJAŠKI BONUS Aiiu-ri>ki kongres ima dosti dela. \' i * ('■ koi t m!., vira časa mu vzamejo prizadevanja, da „ j.....ravi napaki, katere so uapravili nekateri njegovi čl a m^ ni in uradniki v najuglednejših slnžbali Združenih držav. Že ver mesecev se bavijo v kongresu s predlogo glede znižanja vojnih davkov, druge malo razširili, končno j.n v>e pnslareni ostalo. V ponedeljek je bila predložena poslanski zborniei ]>r< dioga. naj se izplača vojakom bonus. V :orek je bila sprejeta po štirideset minut trajajoči debati. Zanjo je bilo oddanih :>.">."> glasov, proti nji pa 54. Si a! i'-ve kongTesnikov se je mahoma čudežno izpre-intnilo. Ničesar niso mogli ukreniti, da bi znižali strašne davke, ki jih morajo plačevati državljani, s presenetljivo luigiieo s<» ])a odobrili predlogo, ki naj postane zakon. jVislediea lega bo, redloge glede vojaškega l>onasa so povsem političnega značaja. Poslanci niso v tem oziru nastopali kot zastopniki naroda. ]>ač ]»a kot izsiljevalci svojih lastnih političnih ciljev. -j Vojni veterani in usoda vojnih veteranov, vse to jim Je stranska stvar, politični ril ji pa poglavitna. Noveinberske volitve jim rojijo pu glavi, ne pa usoda in dobrobit veteranov. Vsledtega naj narod že sedaj spozna in sklene, kaj bo storil mesera novembra. Skrajni čas je. da j.ostane narod že vsaj toliko zavesten. da ga ua-hingtonska gospoda ne bo vlekla za nos. Predloga bo sedaj predložena senatu, in senat jo bo ko-likotoliko pristrigel. ( e se bo to zgodile. bo zopet vrnjena poslanski zborniei, ki bo morala sprejeti amendment«* senata. Tozadevna predloga potemtakem že zdavnaj ni za-lioii. Predsednik Coolidge jo mora še prej podpisati, in predsednik prijeli ter ira zaprli v fJreensburjyti. FVise se Frank Zavija. Alojzij Matoeh spada k KXPZ. Toliko pojasnila zaenkrat. Poročevalec. Chicago, 111. . Zadnji teden sem čital v Glasu Naroda dopis iz Glucage, kateni se naslanja nnjvee na župnijo sv. Štefana. Xdno pokopališče. ker mu je bil katoliški odpovedan po gospodu župniku; -* Te dni je tudi umrla Mrfc. Ke-nisr v starosti 50 let, članica diru-: T\ • - V/' * " ■HHkLJBMKHI štva Marija Pomagaj h tev. 78 KSKJ. Bila je dobro poznana. Pred nekako letom dni je umrla njena hči omožena Račie. Pos^r-eb se je vrnil rfb veliki udeležbi ela-nic- in prijateljev. Kar sem čital v dopisu iz Chi-rage o avtomobilu. je res. Gol um-nus .six je že tukaj. Gospod so se iskreno zahvalili darovalcem. Bo«? bode vam povrnil! Darovali so pa tudi takšni prijatelji, katerim večkrat zmanjka za domače -potrebe. Shj rečem: kdor zna, zna. Pozdrav vsem! Poročevalec. POPRAVEK. V št. 60. Glasa Naroda z dne 12. marca so bila priotbčnna imena umrli h v ljubljanski sirotišnici. Med njimi je bik> tudi ime: Janez Pirn at. občinski revež. Dokazano pa .je, da on ni bil občinski revež, pač pa posestnik na Velikih Poljanah. Dot.ično poročilo torej ni bilo resnično. Požig iz maščevanja. V nedeljo 24. febr. so pogorele posestnikom Jožefu Kr^ju, Franu Molanu in Ivanu Drugoviču "v Oklukovi gori pri Krškem hiše in vsa gospodarska poslopja. Splošno domnevago, da je bil zaneten požar iz maščevanja. Orožniki pozi galea pridno zasledujejo. . Miik ^ PREVIDNOST Nobena druga družba mleka nima načinov, ki bi se dali primerjati z Bordenovo družbo glede priprave ljanja Bordenovega Evaporirane-ga Mleka za vas. Ko kupujete mleko, kupite gotovo Bordenovo in ne drugega. Za vsako domačo uporabo, da najboljše uspehe. Je bas tako potrebno kot sladkor ali sol Ce hočete vedet;, kako kuhati 2 Boril {.novim Evaporiranim Mlekom. izrežite in nam pošljite ta ogfas s svojim imenom in naslovom. No: 1. Peter Zgaga ^ unsweetened ^aporated Milk V zadnjem času -se je izkazalo, da znajo v AVashingtonu izborilo mešati whiskey Fn olje. * * * Vojakom bodo izplačali bonus. To ji- povsem pravSino. kajti kdo bolj zasluži nagrade kot človek, ki .je nesel kožo na trg. Zn prvo sillo bodo dorbili po petdeset dolarjev. Nekateri bodo to svoto uporabili v dober jxrid. Dosti bo jia tudi takih, katerim btt petdeisetak komaj do večera zodo>toval. Dobra pijača je namreč v Xew York u strašno draga. * * * Pri vsem tem je pa to značilno, dn z vojaškim bonusom lo* bodo nagrajene za.sluge za domovino, ampak bodo žnjiiu kupljeni volilni glase, v i veteranov. Novice iz Slovenije. Mladja raponist. Mariborska »iimr-zija šteje meti svojimi dijaki mladega skladatelja Slavka Osterca. ki kaže odlič nee tu j "C. morda tili :Uipee. ki je :niel pri si-l>; ve<"- {»la^a desiarja. Da niso flraiila že pre] dr-bill, je vzk/k. 1:1. da je iez nad žajro že oil skladaleljske vrline. Najno- v »jiu- pretrgan in je bila žaga že ne v. jsa njegova kompozicija, kvartet v a milu. je bila od strokovnjakov zelo puvoljno ocenjena in jo je izvajal dijaški kvartet o priliki umetniške akademije, ki se je priredila v prid dijaški kuhinji v Narodnem gledališču -i. m are a Himen. Dne 26. fcb. se je poročil v Kranju Ignacij Šumi. faktor tiskarne "Sava", 7, gdč. Varlovo iz Klanca pi i Kranju. Gospa Honda, gostilničarka v Kandiji, Novo mesto, se je poročila 2. marca z g. Škedljem. ključ, ■n .jstrom v Gorenji Kandiji. Smrtna kesa. V Črnomlju je umrl dne 20. teb. z j det od kapi, v starosti 88 let, Fr. l'i bančič, davkar v pok<»ju. Pokojnik je 1:1 trden in zaveden narod-n jak. V Mariboru je umrl uradnik južne železnice Rudolt' Plenicar. i šele 28 let. V Žab*" j" umrl dne 26. febr. p -stotnik in gostilničar Iv. Žgan k v ti o. letu svoje star« isti. Bil je >.plošiiO priljubljen pri ljudeh. Umrli so v Ljubljani: Peter Plahuta, tesar, :J2 let. — Feliks Barta, srn brivca. 9 mesecev. — Ida Per. rejenka pol leta. Kap je zadela na prireditvi v ljubljanskem hotelu gospo Kremžarjevo. soprogo Poslanca Franca lvrenižaija. Bila je na mestu mrtva. Uboj pri Ptuju. V Vildonu v ptujski okolici je bil te dni zopet izvršen uboj. Pri posestniku Sodarju se je vršila poroka, pri kateri .je nastal nenadoma pretep in oib tej priliki je posestnikov sin Fran SkeLa nameril s puško na euevja izmed ptete-načev. Zadet pa je bil neki drugi *!i sicer v trebuh ter se je takoj mrtev zgrudil na tla. Storilec, ki je znan v okolici kot nasilen pretepač, je bil od orožnikov še tekem noči aretiran. Izjalovljen samomorilen poskus. Nek.i mariborski hišni posestnik je sklenil, da se s pomočjo vrvi preseli v boiljše onostransko živ-Ib^-je. Oči vidno pa njegova ura še ni prišla, kajti vrv se je utrgala in smrtni kandidat je .smatral to kot opomin prsta božjega, da si: .se ni zaslužil vizuma za nameravano potovanje. Vzel si je stvar k srcu in je sklenil, nadaljevati pokoro na tem grešnem svetu Najden umorjenec. V taJcozvanr Harbui žagi na Ho-tovljab v Poljanski dolini na Gorenjskem so našli na jako skritem in težko dostopnem prostoru s kamenjem založeno moško truplo, brez vsake oibleke. Znaki kažejo, da je bil mož ubit — ima namreč razbito lo"banjo — in oropan. Kolikor ae more presoditi, leži trupi o tain*že kajbi dve leti. Kot v celi domači okolici ne pogrešajo v zadnjih letih nefbenega domačina, sklepajo, da je moral bati umotrje-' več let popolnoma zapuščena. Tudi stoji na precej 's:imljenein kraju ob Savi. zunaj vasi Več o stvari do sedaj še ni znano. Smrtna nesreča.. V Mainzu ob Peni se ji* smrtno ponesrečil sin znanega Ijnbljan-*'!-:ega tovarnarja lamest Reich. \r Mainzu je Jieieh hotel stopit i v premikajoči s«- vez električne ce-1»ie železnice in pri tem tako nesrečno padel, da je (obležal na mestu mrtev, l-'okojuik je l»il :'•:{ let -;at- in zapušča mlado ženo. Nresreča v premogovniku. Pri prevažanju premoga sta se v Uajhenburo-u ponesrečila delavca Blaž lAigai-ič in Natalij t>ski ter strojevodja Ivan Jazbec. Vse tri vo prer.Miljali v kršk<> bolnico. R?.zne nesreče. Ključavničarja pri ljubi j hm ski tvi dki ••'i'l anst ormator" Ivaaill šeš< k ji* pade! na spodnji del života težak podstavek tei Jia tako p škodoval, da ]>i~ljati v bolnieo. V stroj-nih tovarnaii In livamali v Ljubljani je zmečkal likalen V listih čitam. da je dal Rocke-fi-Uler za revne otroke petindvajset tisoč dolarjev. Rojak daj siroti na cesti »-n eent ali dva, pa boš storil pred Bogom večje delo kot ga je storil Rockefeller. * * * Ženske >e ne zanimajo prav j>o-sebno za politiko. Zanjo se bodo šele tedaj zanimale, ko bo razstavljena po izložbah ter bo oblečena v najnovejšo m Odo. * * * V listu je debeločrkas! naslov : "Henrik Dollar v veliki nevarn i-sti*'. Henrik se smili vsakemu člo veku. če je res v nevarnosti. Dandanašnji preti skoraj vsakemu dolarju veitka m varnost. * * * Nekoč je bil pater K overt a inšpektor frančiškanov v Amerik.-. Rojak mu je pisal pismo in ga v njem thuliral samo z besedico Rev. Koverta mu je užaljen odpisal in ga poučil, da se njemu pravzaprav spodobi t it el Rt. Rojak je odvrnil, da je s tem zadovoljen in pristavil, da v naslovu manjka še zaeetuiee. ki jo osel riga. Sugnsintmttska Ustanovljena 1. 18P8 ICatnL Sebnota ; u Inkorponrana 1. I90: Tudi to je evolucija, če ne nek-ga morali "ji re-; . .. ... . . 1 danji poiiLzni e. kr. avstrijski konzularni štangenrajter razvije v ponosnega patra Koverto. 1 va-uli Kaleičn stroj desno roko. j * V gfjzdu kr. šum.ske uprave vi Nekateri ugledni možje v Wasli-Kost.-mjevici je zmečkal te žak j ingtonu se ne bodo nikdar nauči-iilod drvarju Francu Jordanu 1-evo li pribite istinc. da se presneto roko in mu jo večkrat xbtmil. i hitro širi ogenj, katerega zaliva- Mizarski vajenec I.co Juuič je j jo s ptrolejem. zmečkal pri stružnem stroju lev.?: -- ^ roko j Dober zakonski mož je tisti, ki V tovarni za podpetnike v Rini-; k(iaj }>0 mj^tni pft dnsle(i110 pozablja, ka-i.-n Repine na zledcnelili tleh. Pp- teri ,-ojst.ni dan. škodoval se je t»o gla\ i in si zlo-mdl j * « desno niko.^ ^ | Noben poraza ni. razven Pri klajiiu živine se ie klavec , . . , ^ . ,, . .. n ' .. . , -i onega, ki prihaja od znotraj. No- Alojzn Piidovi:ik v Oblakih pni e 1 • lil : i bene nepremagljive ovire m, raz- i tuju nevarno obrezal po levu * w . ' j ven vaše lastne prorojene slabo- V tovarni "Tudus** na Vrhniki "stl- si je poreszal delaaec Fran Ix'.sko-| * vec žile na levi roki. Počasni so koraki prostosti, a V tovarni lesnih lepenk Charles'n jena noga se ne obrne nikdar Mc-iLne v Trž;j"u se je delavec Jernej Ke^trun vsekal s krampom v levo koleno in s: zdrobil na več viesti'h l*ot4i. V tovarni stekla v Zaprorju je skočil c bratovodia Fran Jugovar z vagona na zledenela tla. Pri padcu je dobil več jKwkodb in s: je zl< mil levi- nogo. Konj je udaril mesarskega vajenca Antona Hauptmana, stanu-jočega v Hradeckega vasii, ko ga je napregal, s kopitom ij>o glavi ■n mu pi-dbil loibanjo. V Št. Pr»tni v Savinjski dolini si je vajenec Leopold Jurič, zaipo--len pri mizarju Vinku Mačku, pri stružnem stroju zmečkal roko. Pretepi v Ljubljani. Na Karlovski cessr.i je udaril trgovski pomočnik Valentin Sturm mesarskega vajenca Janeza Jam-nika tako močno po ustih, da mu| je . izbil» d va zoba. j V gostiln? Alojzija Cesarja na I Ambroževem trgu je razsajal neki' Rajko ICobald. Gostilničar ga je s pomočjo s\-oje žene i>ostavil j»di kap, pri čemur je Kobald razbil 125 D vrrdno sipo in gostihucarlp ^ iztrgal cn nhan. Bil je aretiran. ; nazaj. # * 4 Vsega je deležen medtem, ko čaka. GLAVNI URAD v ELY. MINN. Gltvnl odborniki: Fl-MOduik: RCDOL2T FERPAN, »S3 E. 1U BU, Cj«T«l»Ja4, O. PodpredBednlk: LOUIS BALAXT, Box 10« Pturl At*.. Lor»i«. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Mien. Blag-ajnik: LOUIS CllAilPA, Box 8«1. Ely. Minn. Bl»ajr ftf neizplačanih rnnyUUn: JOH2i MOVKXN. 4X1 — Utk iT«. Oulutb, Mlnm Vrticvnl xdr»»nllis Dr. JOS. V. ORAHBK, B9X American 8tata Dan* El4«-. HI Glall It l| ■ixUa Aw., Pltubarfk, P*. DUaoU m»M Nadzorni odbori ANTON KBASXIK. Room >01 .Bake v «11 Bid«., 1 Streets, Pittsburgh, P«. VOHOR MLAijIC. 1134 W. It Btraet. C*lca«o. UL r&A>.TE BKRA££C, 4S21 WuUnftoi 8tr*at. Duiu, CtaMU Porotni odbor. LEONARD 8I.AEODNTK. Boa 4*0. JHy, Mlna. GREGOR J. PORENTA, 810 Stevenson Bid«., Puyalla*. Waak. FRANK ICO2.1 CH., Ul< et- Clair At«., Cleveland, u. Zdruiavaln; odbor: VALKNT1N FTRC, 7S0 London Bd., N. B-, CUvelaa«. & PAULINE ERMENC, S83 Park Str., Milwaukee, Wla. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa. Avenue, Pueblo. Co'o. "INTON CELARC, KSt Market Street. Waukcsaa. DL ---Jcdnotlno arm dno glasilo: "Glaa Naroda". . Vse stvari tikajoče s« uradnih aader kakor tudi denarne poBUJatr« aaj se pošiljajo ca flavnesa tajnika. Vse prltotbe naj se poftiija na predsednika porotnega cdfiora. ProSiijo xa sprejem novlb članov la fcolnllfca spričevala naj ae pošilja na vrhovnega xdravnlka. Jugoslovanska Katoliška J fed no ta s« priporoča vsess Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organlraclje, naj s« aglajd tajnik« bllinjejra druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novth druStev se pa cbrnlte na jrl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl s S člani ali članicami. Izpred sodišča. Kev je zaspal r.a straž: pri kraljevskem dvorcu na Bledu. Pted vci.jji.m sovi ščein \ l»eo-♦Tade, se vr>:I:i r:i/.J>! ;i\',( pn»li. yiovi.iitM! Kr:»»iu K"> »ylavn. tlvor-j ii.'iMU of2:: :i t i i-l hl'alj-'.;ri d', -n-ii -uv ••.ovil h;t lileilu. Slu/.1 io na-j : t < j j i 1 o polnoči. Ivel" j t- bil zelo. Ulnijf'il — vso ;»le';šlljo nue }.• h»I na potu I* 1 kurir in s*' j<- vrnili • a 1 »led Š.-1-* zvečte- - -.r i>- .>!i ireJurati Rot vogašKe^ra Iiedunca. iCcr j.- ±»11 medt -»mIini"-.' | v lIciM_»Ta«iu. S.■MH"'. in »■•iver I sadi n n. ;_:a na '2 me.seva zapora, Kadi tinifr.r-iiie na 1 tlHSW' ra !i predaje 11-\.as>]il lako milo s- 'j'-ii radi i< lt:i. !•;••:* jr- piej r sln/.ii: vt-del i* »rečn«.. ■Dnica'i naklonil i l.i ra.v» te!- tvsi > /a.-i":»:. Zliild ! nc j'* šclv cth ."J. >.jutraj. K s je nrt>!»udil. je < pa-1. da nima iH'/nive pri bajonetu. Dne Ukradena košaia. 10. (b-eembra sv je pripe- M'^lil j'*
  • ,;vo. vvedn . 'M> Din. v košari oa sija va. >rt i a/.c. se je izvršila doeeki kir s:l:uinie. U m flancle in in*- r *dno in nihče ni opazil, da bi bil i kaj > -ii. \ skupni vivdnosii u;;i"«.^r Kos ,^lav spa! na -'.vazi. Kljub te- luio Din. \:« koUxlvoru v Za^«-r- iiiii je takoj n::+1 v poWirnU. X ju "n itt-r na hod.nikn ji je bila ill -e ji- proti Karleveu. Xa p »tu \:> ki^sarn ukradena. K sreči so i." in«-dal v jaški plašč in tudi • r» /n«ki v» kešaro izsledili že diu-. * i - - ■ b!*;v/-» ter si kupil s*iknj:č. PrSe.ii! imela šl;ode na Iz Kai-b vea }■>• "dše[ v Zajrr-b. iz b], irn. •'.i mali kavarni vstopil v službo' no prignala in sta bila le z o-zirom ; -t natakar. Tu je b'l v službi 14 na to. »la je bila skoro vs-i šks- jena prvi na *2 me- r.tžniški naredni d d ' pei-a. druiri na »I tednov tisti, ki hiti | I Denar je morje brez dna. v katerem re lahko potopi čast, vest in resnica. * * * V nedeljo ho v cerkvi sv. Štefana raszpisan nov asesment. oziroma daveik in sicer na jrazolin. Columbia f>ix j«* res lepa kara. toda brez jrazolina se za zlodja ne premakne nikamor. Xadalje kidekte bodo za tajers. reparature in overhavlin?. Nakazila v ameriških dolarjih za Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. V vseh treh državah lahko izplačamo dolarje poljubnim osebam proti naslednji pristojbini: za zneske od $5. do $25. po 75 centov za nakazilo; od $25. naprej po 3 cente od vsakega dolarja. Znesek za pristojbino nam je poslati ob-enim z onim, ki naj se izplača. Nakazil za zneske ^d $5. ne moremo prevzeti. Ako pošljete sorodniku ali prijatelju dolarje samo za potne stroške, pripomnite vidno na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (p osa) za Združene države. Pod tem pogojem nakazani znesek se izplača le, če predloži naslovljenec pri banki vidiran potni list. Ako pa dovoljenja za potovanje ne bi mogel dobiti, se mu denar ne izplača, temveč, se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku. Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni. Na zahtevo izvršujemo nakazila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav — (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo in Avstrijo $4. FRANK SAKSER STATE BANK HOVA mmpVA M3XJJQA HP RELENJE in strahote s bojnih pohodov bivftega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji biviega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. 1» Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fa ji jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in a polkovem uporu ter cjegm zakletvi NA KRVAVIH POLJANAH M Knjiga j« trdo ibnj« 270 flrad in 36 dft b vojn at SEES GLAS NAT? ODA 21 MARCA 1924 I Zagonetno, toda resnično. Še enkrat Lrna roka. (Konec.) Dan za dnem je odpošiljal sodnik Paterno oborožene oddelke, ki so preiskali vse dvomljive pro« store v okraju ter strogo zaslišali lasinike in goste. Ti oddelki so preiskali vse hiše, pogosto sredi noc-i ter zadeli pri tem na naravnost nevrjetne at vari. V boril i ti luknjah'so stanovali skupaj z ljudmi prašiči in kokoši. Našli so vsakovrstna kršenja postav, a nobenega sledu o malem La Manila. Kljub temu pa se jc ugotovilo, kateri med ljudmi, ki so bili znani kot zločinci, so izza -odvedenja dečka izginili iz onega okraja. Jasno je bilo, da so mali Peter nc nahaja v mestu. a tudi, da ne more bij i njegovo skrivališče daleč proč. Treba ga je bilo iskati v umazani, gosto obljudeni naselbini Algiers, v fari svetega Ka-rola, na drugi strani reke. Turn so našli raziskovalci števil ro* zločinske značaje. Prijeli .-o jih, odvedli na samoten prostor ler jim pretili z vrvjo, a vsi prijeti so lahko doprinesli zado-\ oljive alibije. Konečno se je koncentriral lov na pet mož. Prvi je bil Pknelli. izobražen Italijan, ki je v starem k raju'obiskoval vseučilišče ter bil čeden dečko lepih manir. Zapleten "pa je bil v številne dvomljive t ransakcije. Na dalj na dva sta hila neki t ampacano in Costa ter dva druga. ko jih imen ni mogoče izvedeti i/, zapiskov, čeprav je znano, da je bil eden teh zadnjih dveh po zneje obešen, dočim se je drugi s samomorom odtegnil maščevalni pravici. Sodnik Paterno jc dognal, da sta Pinelli "in Campaeano poznala La jManua in da je Pinelli pogo-sio govoril z malim Petrom tei prinašal njegovemu psu slaščice. * * * Naslednje in najbolj grozno poglavje te povesti bi lahko imenovali: "Sled hijen''. Spominja na povest o žrjavili lbika, ki so izdali morilca. Naselbina Algiers je obdana od močvirja, ki je poraslo .sem pa t am z gostim močvirjem, med katerim »loje posamezne bajte. Več- kot dvajset tisoč mož se je stavilo na ra zjwdago sodniku Paterno in nič manj kot tri tisoč teh mož je bilo poslanih v skupinah, da natančno preiščejo eelo naselbino Algiers. Kna skupina, kateri je načelo-val časnikarski poročevalec, je sledila majhni stezi, ki sc je vila < .41 ceste skozi gosto grmičevje. Naenkrat so zapaziki možje skupin/) jastrebov, ki ko krožili nad skupino dreves ter sc posamič spuščali navzdol. Pohiteli so na l;ee mesta, pregnali roparske ptice s par streli ter zapazili zaboj, zakopan v blato. Na zaboju je bilo polno muh in druge mrčesi. Ko so odprli zaboj, so se ones ve siili celo močni možje, ne le radi strašnega smradu. temveč tudi radi pogleda, ki sc je nudil njih očem. To jc bila najgroznejša mesarija, kar se jih je kedaj izvršilo na«l majhnim, nedolžnim o t rokom, ki si ne zna pomagati. Zveri v človeški obliki so izvr šile svojo pretnjo. Banditi so odrezali de-aku glavo, razbili s sekiro kosti ter razrezali truplo, da ga lahko s-tlačijo v zaboj. Ker so vedeli, da prične truplo hitro t rohneti v vlažnem ozračju močvirja. so pustili odprto eno stran zaboja. Prišle so žuželke, mrav, Ijc ter odžrle mew. Le s pomočjo obleke in majhnega prstana, katerega je dobil Pe^erček od svoje matere, je bik) mogoče identificirati truplo kot ouo pogrešanega dečka. Nesrečna mati je " padla v nezavest, ko je zadostila postavni dolžnosti ter si ogleda la truplo. • * • Voditelj skupine je poklic«! takoj par Črncev, ki so kot lovci poznali vsako pad zemlje v doiic-Ai okolici. Sledovi korakov so : vedli z nepopisnim srdom navdane može proti zapadu, nekako rri četrte milje, do steze, kjer je bilo mogoče spoznati sledove samo-kolnice. V številnih ovinkih je vodila pot. konečno do majhne koče.^ki je bila skrita med drevjem in grmičevjem. T>klaj »»o se spomnili črnci, d h se je pred šestimi tedni nastanil v dotični koči neki Italijan, s svojo ženo. Poročevalec je zavzel postojanko v bližini ter poslal druge, da telefonično obvestijo sodnika Paterno. Ko jc pričelo zahajati solne«, je prisopihal v Algiers posebni vlak, obstoječ le iz lokomotive iu dveh tovornih voz. polnih oboroženih mož. Sodnik Paterno sam jc bil na lokomotivi. Vlak je privedel oborožene do razdalje ene milje od koče. Nat > se je skoro dvesto težko oboroženih mož napotilo peš proti koči ter jo obkolilo. Z revolverjem v roki je odšel sodnik Paterno v spremstvu dveh drugih proti vratom ter potrkal. Neka ženska je pogledala ven. — Kaj hočete? — Kako se imenujete? — Hord elan o. — Kje je mož, ki stanuje pri vas ? — Ga ni tukaj. — Lažete. — Pri Devici Mariji, ni ga tukaj. Zjutraj se je odpeljal v New Orleans. — Tega ne vrjamemo. Povejte možu. naj pride ven, ker bomo drugače s silo udri i v 'bajto. Ženska je nato vrata zaprla ter jih za pahnila. Ko pa je dal sodnik Paterno nato z močnim glasom povelje za naskok, so se vrata zopet odprla in mož je stopil ven. Jspdnik ga je takoj spoznal. — Ujeli smo vas, Oampacano. — je rekel. — Kaj hočete od mene? — Našli smo truplo malega La Manna. kjer si ga pustil. Svetujem ti. da hitro priznaš. — Ne vem ničesar o tem. — Čakaj lopov, ti bomo že odprli usta. Sodnik je po mignil in" približalo se je več mož z vrvmi. Par minut pozneje so obesili Cam pa-cana na drevo za palec na roki. Deset minut je visel tam, stokajoč, a ničesar ni priznal. Dovolili so mu deset minut odmora. tekom katerega bi lahko priznal. Nato jc bil zopet obešen za palec. Prisegal jc pri vseh svetnikih, da je nedolžen in osvetnikT so se poslužili še drugih srednjeveških muk. Naenkrat pa jc presunljivo zakričal : — Moj Bog, odpusti mi grehe! Lažnjivec sem. Vse hočem povedati, vse priznati. Le izpus-tite me. * * * Nato pa je sporočil Campaeano vse strašne podrobnosti zločina Pripovedoval je., kako so mučili malega dečka, ker so sovražili njegovega očeta. Ko pa so izvedeli morilci, da jih zasledujejo njih lastni rojaki, so sklenili, da fih ne smejo najti z dokazi njih zločina, dečkom, katerega si niso upali izpustiti, ker so se bali. da bi jih izdal. Raditega je bil obsojen šest let stari dečeJk na smrt . . . Nož Peli in i ja je zabliskal v zraku ter prerezal grlo dečka. Nato so razkosali malo truplo, da ga lahko stlačijo v zaboj. Campaeano je izdal bivališče ostalih odvajalcev in v teku štiri in dvajsetih ur so bili vsi na varnem z izjemo enega, ki si je zabodel StUet v srce. ko je čul bliža joče se osvetnike. Sodnik Paterno je obljubil oblastim, da ne bo trpel, nobenega lin-čanja. Na stotine oboroženih mož je moralo stražiti ječo in tekom procesa ssodnrjsko dvorano pred srdom naroda. Več krvavih spopadov se je pripetilo z onimi, ki so hoteli napraviti z morilci kratek proces. t ^ >• s t k z za svoje čare-'mu je za mi svoja m i dejanji nikdar ponašal. pravzaprav nihče ne ve. kaj je" vse dobrega storil, amo eno dejanje je priznal sodišču in s tem pridobil ugodnost, da je smel ostati v Franciji, mesto, da bi ga odvedli v Gujano. ki je znano po svojem slabem podnebju. Med vojno je namreč prist 1 slučajno v zavezniškim vohunom, ki je zaupal, da se nahajajo v blagajni tamošnjega avstrijskega poslaništva važni doplomatski dokumenti, ki se jih pa nikakor ne more prisvojili. Travail je mirno poslušal in se odpravil zvečer na vlomilski po.sel. Opravil ga je sijajno in drugi dan je izročil vohunu zaželjene listine. Ko mu je ta ponudil nagrado, jo je Travail z nasmehom odklonil. Sodišče se je prepričalo o resničnosti njegove izjave in ga obsodilo na 10 let ječe v francoski kaznilnici II de Re, kjer ga je že po par letih dosegla smrt. Za plačilo je goljufal. Privlačnost ženske. | Zločinec-patriot. - 'l - Prof. dr. Hugo Sellheim podajaj V francoski kaznilnici lie de Re v svoji razpravi sledečo analizo'je nedavno umrl Baptistin Tra-ženske privlačnosti, ki vsebuje dva j vail, haramhaša proslule razboj-iiasprotujoča se principa: na eni f »iške tolpe, ki je zakrivila nebroj strani mikavost vsled podobnosti,'zločinov. Tako je svoječasno usta-na drugi strani mikavost vsled ne-'vila ekspresni vlak Pariz—Mar podobnosti. Podobnost, ki privla-jseillt* na *■« da i* Travail či, je bistveni znak rase. Možje prestavil signal na — stoji Nato vsake rase dajejo prednost zasto-* J*e s Par streli Fovzr°^ splošno nieam svoje rase. To velja za j zmešnjvo. ki jo je izkoristil za na. rumena in rjava plemena. temeljito izropanje potnikov. Kar x.......v- - t-: pa je Travaila ločilo od njegovih Najrajši si izbirajo ženske, ki,' - , w J i. • • - ~;i„ -- 'razbojniških tovarišev, jc bil nje-vsebujejo najznačilnejše poteze liti , . , , T • i gov vnet patriotizem. Veliki zio- bisfvene znake rase. Izbira iz rase' 7. / • ... . . cinei so sicer navadno mednarod- se ozira na lepoto in smotrenost.' ... ., . . v, . . , - ni, Iravail pa je uporabil svoje ln ce si moški izvoli najboljšo za- , . 1 ' , , . . . sposabnosti tudi v korist domo-stopiueo svoje rase za zeno. dolu j \ 1 , , . * .. ,.. vino, ne da bi zahteval za to kak- navadno najlepšo m najboljšo. O . ,„, , . i sno odškodnino. Ker pa se ni s te- okusu tukaj ne moremo razpravljati, ker vemo, da vsaka rasa smatra sebe za najlepšo. Zato je taka zanj najlepša. Da je najboljša, sledi iz tega, ker nosi znake, ki najbolj odgovarjajo življenskim potrebam in običajem tiste rase. Da se pa rasa da oceniti ravno po tipih njenih žensk, je že po naravnem zakonu umljivo. ► Ženska razvije hitro svoje pod ugodnimi življenskimi pogoji in prav tako hitro upade v neugodnih življenskih razmerah. Zato skrbi moški, ki mu je obstoj rase in za povzdigo rase, za primerno doto svojim potomcem in zato skrbe starši za vzgojo in zavest svoje otroke — deklice, da dobe primerno vzgojo in zavest svojega poklica, ki je zlasti pri nižjih rasah izoličen v težnji dobiti moža. Mikavnost podobnosti je torej o-sredotočena v skrbi ohraniti zdravo konstitucijo rase in njenih posebnosti. Za to skrbi narava že sama. — Izjeme niso težko razlož-ljive: ljubezen, ki ji nedostale pravega izrazitega smotra, ali ki nfi sebe ne razume, ali ki je bila žr-tovana tujim interesom, izbruhne prej ali slej v svoji pravi luči na ta ali oni način. In ko najde svoj pravi objekt, zagori v svojem e-lementarnem plamenu. In čimbolj je bila tlačena in zatirana in njen izraz zadrgnjen, tem hujše in lepše ili silnejše zagori. Za prosvitljenega moškega je ženska vsekakor najbolj mikaven objekt in za žensko, če biTe ženska sramožljivost pripustila, moški najinteresantnejši objekt. I)a more žensko in moško bistvo dati duška svojem srcu in da se moreta združiti je narava poskrbela posebne oznake. Izčrpna analiza posebnosti ženske bi tu ne bila na mestu. Gre nam samo za prin-jeip. Ženska jc pa svojem sestavu, Jpo proporcih skeleta, v razdelbi tolšče in muskulature. v tvorbi glasilk, sorodnejša otroku in mu je j še v zrelosti svoji bolj piylobna kot moški. Da žensko telo vztraja tako dolgo na otroški stopnji struk ture. je dokaz za njegovo funkcijo, ki je izrazito svojstvo otroka, namreč da raste, tudi čez meje in sicer pri ustvarjanju potomca, flit roški značaj telesnega sestava žen-jske jamči za zmožnost ustvarja nja, spočetja, rojstva in rasti o-troka, kar se godi v brzbin tempu. V vsem tem je privlačnost vsled nepodobnosti. Pri vsem je pa treba' požrtvovalnosti in potrpljenja. Žensko naklonjeno ljubezen si sicer prisvaja moški, ali kljub temu pripada v prvi vrsti otroku. Izobrazba je osnovni element vzgojnih zahtev otroka. Tudi tu je pravo področje materino, dasi si to moški v svojem egoizmu prisvaja zase. S tem je podano pametno razmerje obeh, ki ga čuti vsak instik-tivno: ženska vsebuje mikavost^ uživa jih moški, v dobro so pa o-troku. Tako mišljene mikavosti vodijo v srečo in zadovoljstvo. Pn i objektivni moment učinkovitosti ženska mikavosti na moža. se pa odraža v arhitekonski ženski lepoti, ki je izraz zdravja in ženskih posebnosti z garaneijo izvrševanja svojega naravnega poklica biti mati. Potovanje zadnjega kalifa skozi Jugoslavijo. Telesni zdravnik Napoleona III., dokflbr Nelaton. je rad pripovedoval. kako ga je neki pqei-jent dalje časa povpraševal za zdravniške nasvete in ga za to vedno polteno plačal, ne 'la bi kaj segel v svojo mošnjo. Goljuf je prihajal vedno prav zgodaj v čakalnico Nelatona. ko j • bil lahki prepričan, da je on prvi. Ce je prišel kak bolnik s kmetov ali celo inozemec, tedaj je goljuf ravnal tako. kakor bi bil on sam sloviti zdravnik. Ako se mu je nakana posrečila, je ]>oslušal resno pojasnial in tožbe bolnika in ol > iča j n o d e j al: "Kar pomi ri t e se. motite se. bolezen ni tako nevarna ! Verjemite mi. ozdraveli boste brez zdravil". Bolniki so hvaležno vzeli tolažilne besede na znanje in mil tolažbo plačali s cekini. Komaj je ogoljufana žrtev odšla iz čaka brce. pa je dozdevni Nelaton spravil denar v svoj žep. čakal na pravega Nelatona. £»a. profil za zdravniške nasvete in plačal z denarjem, ki si ga je pridobil od odišlih paeijentov. Pellini, Campaeano in tretji zarotnik so končali svojo karije-ro na vislicah. De Costa, ki je posloval le kot sel ter ni vedri, da hočejo ostali dečka umoriti, pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. Novi kovani denar SSSR. Sovjetska vlada, je dala v promet svoj srebrni novec in bo prihodnjega prvega že deloma z njim izplačala plače državnim na st a vi Jene em. Ko bo nakovana zadostna množina, se bodo manjši bankovci sploh potegnili iz prometa. Srebrni denar ima vrednost od 1 kop. do 1 rublja, bakreni od | kop. do 5 kop. Velikost je ista kot pri nekdanjih carskih. Stoletnica Bironove smrti. 19. februarja so se v Angliji in na Grškem vršile velike slav-nosti. Ta dan je poteklo 100 ^let. odkar je umrl lord Byron, veliki romantični pesnik angleškega naroda in borec za grško osvoboje-nje. Proslave na Grškem se je udeležila tudi vlada, ki je jubilej in dostojne svečanosti imenovala posebne prosvetno odbore. Prebrisan slepar. i'ri gostilničarju Peo drugih večjih ruskih mestih, pač pa tudi v Parizu drugih središčih pere. čakati, da kalif vstane. Sprevod-j naredbo. da sc pripravimo in »Ta nik je. zaklenit vsa vrata in kot j odidemo — kam, tega ni vedel Ccrber čuva edini vhod v sulta-jsam. V pondeljek obeh potili zjit-nov vagon, vhod skozi restavra- traj smo se odpeljali v avtomn-cijski vagon. bilu iz Doima-Bagdže na Čatal- livljija. Morda jc kdorsiibodi j džo. Tu smo ostali pri-ko .dneva, vsta v sultanovem vagoaiu Grem pričakujoč potne liste .Ti so nam j m Londonu in naprej.*ali na -vhodu mi sam šef bili dani še-le naslednji dan in o i veliki vlaka zastavi pot. polnoči smo stopili v vlak. Smer Vrnem se zopet h in čakam . . .;n!llu J4* Švica. Kje se ustavimo, še Tako ne gre. Mora se stopiti v ie vemo: mor-la v Laiwiuiri. iiiot-razgovor s čuvaji sultanovega va- ('a v Montre-u. Prilika za to je v restavra-i "Kalif je gotovo Njen sopranski glas j- ki»lora-turen in dramatičen ter obsega več kot tri oktave. Njen repertoar obsega več kot gona. 1'riiiKa za to je v restavra-1 \^ide*et slavnih .ktadb med ka- eij-.skt:n vagonu, v času zajtrka, osiguran = \ t :Ut.iki „ Mora priti na zajtrk vsaj nekdo i ' 11<^'bno nimajo najn4kV,.j;ih rj|^k oil spremstva, lil res. okrog ilesc-, nolienejra e.jMv,.,. V - - . . • tt-ri spadajo , Kbdki ;z oper de- Mora priti na zajtrk vsaj nekdo i »">-! „las ~ ' J tudi dekletce, krasno dete veli- Mtfno 1703 angleških funtov. Go- j e kih črnih oči. bujnih las. spušče- j varili so nam pred odhodom. ri ]SVOJ^ ,1>rv^ .....■ . . i 1,« r... tnn nn-> pela dve težki skladbi, da bo ki, lepo počesan, se vsede prvi. Njemu nasproti se vsede lepo dekle. Ostala dva še stojita, pol-nagnjena proti njuuna. Mladi go-sporinca Karuka in princeza Dura-nokl, izbriše ga s svilenim rob- j šel-var, tri dvorske dame. Salif čičem. dane na oko in da z roko Kara-met-bej in mi iz spremstva, znamenje drugi dvojici, da se vse- Preostali zapustijo, verjetno, še deta. Prvi. v črnem žaketu, se \ v toku tega tedna Carigrad"', vsede poleg njega, drugi v korekt- "Kako je bilo na Turškem spre-ni modri obleki pa k dekletu. ' -icto poročilo o izgnanstvu.'" Kdo so ti ljudje? Na srečo pri-! "Tega še ne vem, ali verjet-de zopet šef vlaka. Legitimiram j no je. da se dvigne n;uš miisli-se kot novinar in ga prosim mož- manski svet proti rušenju vere. nosti stika z gospodo. ^ Današnja turška vlada želi Tur- "To bo šlo težit o. Že od Cari-( čijo modernizirati. Ona to tudi grada so nas toliko vznemirjali,! izvaja, ali prehitro. Gotovo j«-, da sem bil prianoran zakleniti vse da se kulturni razvoj naroda ne vhode, postaviti stražo in tudi more izvajati z dekreti in videli sam osebno braniti vhod v va- boste, da se bodo dogajali v An-gon. Kalif ne sprejema nikogar; gori kmalu nemili dogodki. V o-ali poskusil bom. Morda vas sprej-, stalem je kalif verski poglavar me dr. Ilakib. Prosim vašo kar- vsega muslimanskega to". -šteje okoli 300 milijonov ljudi, j pa prcl stavo tudi le j>o število t n- ""In kdo so ti, ki zajtrk uje j o.'". Današnja Turčija ni pri dominant-1 jezeniKkih urednikov, ki niso mo-"Oni črni z monoklom je sin na v tem številu in ostali mu-di- f ^Ji dovolj izraza svojemu sultanov, princ Faruk-efemlija. mane^ki nan !i bodo imeli odlo-: otlobravanju. Vseh -»kupaj je bi-Zraven njega je dr. Hnsein Ha-(titi: ali bo kalifat ukinjen ali n^. j j0 navzočih kakih petdeset ureil-kib, osebni tajnik sultanov. De- Končno, tudi papeži bili pre- nikov. kletcc, to je sultanova hčerka Du- ganjani. tudi njim j*- mlreka- presiKlila njen glas. To je pesem iz opere "Sad-ko". katero je komponiral Kim-sky-Korzakov. in valčua pesem iz Romeo in Julija. Baronica pa ni samo pevka, ampak se je tudi v vojni večkrat odlikovala. Bila .je v usodepolnih dneh v Rusiji te je končno jiobeg-nilii v Tiflis. odkoder je df>spela z neko angleško križarko v Anglijo. Na Ellis Lslandu je bila par dni Ziidržana. pa so konč-no Messrs. Shubert izposlovali njen dohod v deželo. "THE SHAME WOMAN". Zadnji teden se je vTŠila v Comedy Theaitre v New Yorku dve-tota predstava vprizoritve "The Sume Woman". Pri tej priliki se je izkaza'o in jx-novno dokazalo. zajtru. šef vlaka pristopi kov. Isto s,- danes dogaja s k;ili-k mizi; četudi jf cisti Parižan. lom". pozdravi princa prav po turško! \"lak je dospel v- Vinkovce. s "Selam-Alcikum" in izroči dr. ' kjer stoji pol ure. Poslovil soni s« Hakibu mojo karto. i od ljubeznivega tajnika k'a?ifo- Florencf? >jo pri-senetljivo • gro. Kljub t» nin. da se j«1 završi-la ž" dvestota predstava, je naval k nadaljniin predstavam se vedno velikanski. Tudi duhovniki so -i ogledali "The Shame Woman" t« r so pisali upravi, da predstavo toplo priporočajo ml a-Nekolko trenutkov pozneje pri- Vega. Obljubil mi je. da bo napra- j rfenrčem. dekletom in Maruše m stopi mladi tajnik sultanov k sil Abdul a Medžida. da se poja- Dobri ^ (|<>1)(, pri bIa, moji mrzL Ponudilm mu sedež, vi na oknu vagonovega hodnika, j «>ajni po zmernih cen ili kar ljubeznivo sprejme in začne j Iz srednjega dela se javi visok ___ v popolnoma pravilni francoščini: j suhljat starec bele brade in bi- LASKAVO "Obžalujem, da vam ne morem kov. Orlovski nos skoro prozra : " ~ iziK.lniti d o kraja vaše želje, z1 čen, oči še žive. gibljaji nervoz-! Slavnega italijanskega kompo-Nj. V. kalifom je nemogoče go- ! ni. Za njim princ Faruk. Dr. IIa- |nista °Perp Rosinija (1792-1868) v or it i. Ne sprejema nikogar. Ra- \ kib mu pojasnjuje nekaj in pu_ jn. pr. Bnvee seviljski — je obiskal zumeli boste njegov težki polo-,kazuje name. Nato dvigne okva komponista Maverbeera. žaj ... In tudi sicer, kalif ne da--s steklom in izgnanec se sklonil1?1"31 mu Je lastno kompozicijo, ža-je intervjuvov. Ali zato vam sto- j s smehljajočim obrazom skozi ok- jlobnico na čast Mayerbeeru. "Kaj jim jaz na razpolago za vsa po-j no. Moj fotograf jc Že pripravil pravite k tej žalohniei, mojster?" jasnila. Povedal .vam bom. kako; aparat, toda kalif se umakne. se-|vpraša malo naduti nečak zname-smo zapustili Carigrad. i le na ponovno intervencijo dr. jnitega umetnika. "No." reče Ros- Dr. Hakib umolkne in spretno Ilakiba in celo princa Faruka se sini mirno, "bolje bi bilo na vsak prikrije z roko globok vzdih. Po- kalif ponovno skloni skozi okno. I način, če bi bili Vi umrli in bi bil seže v žep po cigaret in ponudi Princ Faruk hoče dvigniti okvir. Vaš stric skomponiral žalobnico mi . . . Poslužil sem se mu'z na-1 a kalif komaj še pravočasno it-jza Vas/* šim "Vardarjem", Odbil je dva makne glavo nazaj, kajti okvir; + gosta dima, pohvalil naš tobak : v istem hipu zilrči nazaj kakor i Portugalski kralj ie obiskal in nadaljeval : j ciliotina. Dr. Hakib priskoči in Pariz. Zelo strastno je igral čelo "Ze nekaj tednov smo bili v; zopet odpre okno, kalif ponovno Dc-sna-Bagdži kot na belem km-1 pomoli glavo skozenj in smehlja-hu. Pričakovali smo oiio, kar je je izgovori v čisti 1 francoščini: neminovno moralo priti po pro- "To bi mi še g'avo odsekalo", klamaciji republike v Angorc. | "Ne liojte sc", — pravim jaz. Našemu poslednjemu sultanu — "če se vam to ni zgodilo v Ca- Abdnl Medžidu je bila odvzeta najprej oblast, potem, pred tremi dnevi pa tudi kalifat. Točno po proklamaciji republik v An- rigradn. se vam ne pripeti niti v V in ko ve i-h ". Klap — fotografiranje je končano in kalif pravi: "Ah, to je in bi bil rad videl, kakšno sodbo ima visokospoštovani Rossini o njegovi igri. Povabil je mojstra k sebi, mu igral ter ga potem vprašal : "Torej, kaj rečete o mojem igranju ?" Rossini je prijazno prikimal in dejal: "Hm, za kralja še ni tako slabo. Vrh tega pa vemo, da smejo vladarji narediti kar ho- gori. Ko je pred par dnevi v An- težka epizode v .mojem |i vi jen ju, če jo." a OLA? NARODA 21 MARCA 1924 Ali se našli izgubljeno mesto Dartena? Poroča A. Hyatt Verrill. Ali se nahaja v globinah panamskih daungelj izgubljeno mesto? Nekje med nepoznanimi pogorji Dariena se nahaja baje mesto. katero ni še nikdar obiskal noben crvrtbtiran človek in katero je videlo le malo človeških oči. Ali se nahaja sredi poraslih Kor-drler me^to, ki vsebuje rešit ev skrivnosti glede navzočnosti človeka v Ameriki, zadnji preživeli ostanek naroda z umetnostjo in kulturo naroda, ki je prekašal Azteke in May« ? Človek bi mislil, da je to nevr-jeten predlog. Bedasto je mogoče domnevati, da bi moglo obstajati tako mesto ali sploh kako mesto, nepoznano ceiemu' svetu, dvesto milj od Panamskega prekopa s svojimi pamiki, vlaki, turisti ter vso <»stalo navlako dvajsetega stoletja. Ali pa je to res tako nevr-jetno, ali pa sploh nemogoče? Čeprav je Panama majhna v primeri z Združenimi državami a!i nekaterimi južno-aroeriškrtni republikami, krije vendar ozemlja preko 32,000 dvadratnih milj ter je trikrat, tako velika kot Belgija iu dvakrai tako velika kot državi W"\v Hampshire in Vc.nnnnt skupaj. Veliko površine te dežele je nepreiskane, ne-mapirane in še nikdar se je niso dotaknile noge civiliziranega moža. V Darienn samem, v distrik-tn, ki sega od gornje Chepo reke pa do meje republike Oolombije. je na stotine kvadratnih milj o-zemlja. ki je danes pray tatko nepoznano kot je bilo takrat, ko so Balbon iti njegovi možje prvikrat zrli na vodovje Tihega oeea-na. V nepoznani, nepreiskani deželi pa lahko obstaja, marsikatera stvar. Dokumentarni zgodovinski zapiski dokazujejo, da se. nahaja nekje v severni Panami Tsingal zlati rov, poleg katerega jo vzra-slo precej obsežno mesto, da pa sta rv in mesto izgubi jena že več stoletij. Neštete ekspedicije so bile že organizirane, da najdeyj nanovo bajno bogat rov ter razvaline starodavnega španskega mesta, a nobena teh ekspedicij ni bila uspešna. Anale starinoslov-skih razkritij so polne poročil o čudovitih. prazgod ov ins k i h mestih. .skritih v tropičnih gozdovih, v razdalji par milj od civilizacije, a ta mosta sta ostala nerax-krita cela stoletja. Etnologi vedo, da žive primitivni Indijanc, ki niso še nikdar videli belega človeka, v neposredni bližini moder nil) naselbin, ne da bi se vedelo za njih navzočnost ali jo sumilo. Mi vemo, da žive v DarLenu taki rodovi. Velik del okraja je zna n Panami kot prepovedana dežela in do pred sedmimi leti ni smel noben tujec prodreti vanjo. Iza časa prvih španskih konki-stadorjev so ostali divji Kuna Indijanci, ki prebivajo v tem okra-jti, nepremagani in nezavojevani. Oboznali greh pripovedovanja neresnice, da je bilo postavljeno na vrlin te gore veliko mesto, obstoječe iz lepih hiš iz kamena ter citadel velikega obsega in moči ter svetišč. V tem mestu je bivalo pleme mož, v ko-jega mesto ni smel priti noben človek iz kakega drugega rodu. * * • Rekli boste, da so to legende, bajke in tako dalje. Dosti premalo dokazov, ki bi zajamčili resno vero v obstoj takega izgubljenega mesta. .Stvar bi tbila tudi taka. če bi ne bila v najnovejšem času potrjena na presenetljiv način ta starodavna povest. Pred petimi leti je krožil neki ameriški armadni avijatik. nastanjen v Kanalskem ozemlju, visoko preko gozdov Dariena Pod njim, več tisoč čevljev globoko, se je razprostiralo obširno morje zelenih gozdov, skozi katere so se vile reke. Sempatam je modrikasti dim, ki se je dvigal nad krone dreves, kazal navzočnost indijanske vasi. skrite pred pogledom od strehe džungije. Vse je kazalo nepretrgano, divjo in ne-prodirno skupino dolin, gričev in višjih gora. Naenkrat pa je pričel avijatik po«ornejše zreti ter si menčati oči. Pred njim in dala e spodaj, na osamljeni, strmi gori, ločeni od ostaHh, je stalo precej obsežno mesto. Avijatik ni še nikdar preje čul starodavne povesti o izgub j lenem mestu Dariena. Bil je le še malo časa v Panami ter ni nikdar prišel daleč proč od Kanalskega o-zemlja. Za njega je bilo torej še bojj presenetljivo zagledati živo mesto na osamljenem gorskem vrhu kot če bi bil poznal povest o bajnem izgubljenem mestu. Ves presenečati in poin začude-naj se je spustil nižje. Zrak pa je bil nevaren in nepretragani gozd ni nudil nobenega mesta, kjer bi mogel pristati, če bi ne bilo kaj v redu. Razventega pa mu je tudi pričela pohajati zaloga gazo-Una. Ni si upal spustiti *e se je, da nimajo domačini niti najmanjšega pojma, kaj je kamera, kako izgle-da in kako jo uporablja. Ti nepremagani, osamljeni Indijanci predstavljajo čudno, zanimivo in zagonetno pleme. Dobro rasti so, močni, svetlo^rmenkaste kože, poševnih, oči z močnim mongolskim izrazom in če bi nosili obleko civilizacije, bi jih skoro vsakdo smatral za Kitajce. Tudi njih .tezik zveni kot kijtajski in obleka žensk se sklada z obleko kitajskih žensk. Oba spola se barvata od glave do nog z različnimi barvarni in barvajo si tudi kroge krog ust in oči. Moški nosijo svoje lase dolge, zavivahane na eni strani navzgor. Dosti, bolj inteligentni so ter izurjeni v timet nostih pletenja in izrezi java-nja kot katerokoli drugo panam sko pleme. Dosti manj primitivni so kot pleme Čokois. ki žive v bližini panamskih naselbinah Dariena ter so v stalnem stiku s civilizacijo. (ilode Izgubljenega mesta pa so Kuna domačini skrajno molčeči. Vsi so poznali povest o tem mestu, a niti enega nisem našel, ki bi trdil, da je kedaj videl to mesto. Izvedeli so povest o tem mestu od svojih očetov in prednikov. Vsi so vrjeli v obstoj mesta. a nikdo ni mogel povedati, kje se nahaja. Vsi so izjavili, da je nedostopno in vsi so soglašali v u gotov ilu. da so prebivalci mesta strašna bitja. — bolj sovražni. bolj ošabno in bolj divji kot Kuna Indijanci. V svojem lastnem duhu sem bil prepričan, da so vedeli ti domačini dosti več o tem mestu kot so hoteli priznati in da je njih namen napolniti me s svojimi povestmi s takim strahom, da bom opustil vsak nadaljni poskus, da ga najdem. Kadarkoli -sem govoril žnjrmi o tem predmetu, so postali nemirni ter menjali med ss boj nerazumljivee besede. Na temelju tega sem prišel do prepričanja, da ni za Kuna domačine Izgubljeno mesto sploh izgubljeno. — Prepričan sem. da dobro poznajo kraj, kjer se nahaja to m^ sto in da bi me lahko povedli na kraj. odkoder bi lahko zrl na čud, no skrivnostno mesto sredi ne-mapirantih džungelj Dariena; na mesto, ki je mogoče zadnja postojanka Maya rodu ali pa skr'-vališce nepoznanega prvotnega plemena, vsebujoče neizmerne možnosti in zaklade za znanost, večjega pomena kot pa je bilo suho zlato, katero so Balboa in drugi Španci iskali zaman. Žena najela morilca. Izvanredno zanimiv proces v Brna. — Najeti morilec je usmrtil častnika Karla Haaika__K tema gaje pregovorila Haaikova mlada žena. Xi še čehoslovaška javnost imela tako senzacijonalnega procesa kakor je razprava, ki se je pri-čela pred porotnim sodiščem *v Brim. Na obtožni klopi misterioz-na trojica: mlada lepa gospa Hilda Ilanikova. njena mati Franja ('harvatova in mladič stavbni asistent Jan Vesely, ki je lani septembra zapeljan od krasne Hilde ustrelil Ilildinega moža ka-petana Karla Haniko. Popolna brezvestnost obeh obtoženk, njun demon ični upi i v na šibkega 19-letnegji morilca, zagonetnost nji-rovih natur držijo potek razprave v tako privlačnih vezeh, da se stotine ljudi tepe za vstopnice v porotno dvorano in vse čehoslo-vaško časopisje posveča razpravi veliko pozornost. Hilda Ilanikova, roj. Charva-tova. je stara 22 let. Rodila se je na Dunaju, toda roditelja sta se kmalu po njenem rojstvu preselila v Zidenice pri Brnu, kjer je oče leta 1914 umrl. Vdova Char-vatovo, ki šteje zdaj 45 let, je e-be in hčerko vzdrževala kot porodna asistenka. Hilda je dovršila trgovsko šolo in dobila službo pri večji tvrdki v Brnu- Razvijala se je v živahno -lepotico in že zgodaj je imela ljubimce. Leta 1921 se je lepotica seznanila s kapeta-lioui čehoslovaške armade Haniko, ki se je resno zaljubil vanjo in jo kmalu nato tudi poročil. Srečen je bil zakon spočetka, Hilda je bila od dne do dne lepša, kapetan Hanika mlad in poln rožnih predstav v domačem zatišju in obite-lji. Toda pravi temperament njegove žene se je kmalu in Hildi ni bilo za domačo srečo. Ona si je želela veselega življenja, kavarn, barov, toalet. Mož ji je ustregel, kolikor je zmogel; mera pa se je pričela polniti, pojavili so se prvi spori, ki so se stopnjevali. dokler Hilda pred letom ni pretrgala vseh stikov z možem — zahtevala ločitev zakona. Ker mož, ki jo je imel navzlic vsemu rad, v to ni pristal, se je Hilda odselila od njega in se odpravila na Češko, kjer je potovala od srodnikov do sorodnikov. Tu se je začela najlehkomiselnejša doba življenja mlade dame, ki je potovala okrog, in nihče ni vedel zakaj, ki je živela potratno, in nihče ni vedel kako. Oglasila se je tudi v Novakovu pri obitelji Vesely in tu navezala nase bratranca Jana, ki je v kratkem času postal lutka v njenih rokah. Zaljubil se je vanjo kakor dete in jo oboaeval. Pred sodiščem jokaje pripoveduje, da jo je častil "kakor angel ja". Po' nekaterih manjših pustolov-stvih se je Hilda etabiiraia v Pragi. propadala moralno in vzdrževala zveze z upljvnimi gospodi, prisebno z nekim bančnim ravnateljem. Bratrancu Janu Veselemu je preskrbela službo stavbnega asistenti Dospel je v Prago in postal stalni njen spremljevalec, lepo ji je bil vdan, nič slabega ni videl na njenih sestankih v ponoč-nih lokalih in je sočutno verjel njenim neprestanim tožbam, da jo mož ovira v življenju, da jo za sleduje in jo bo nemara ustrelil. Ko je videla slabotnega zaljubljenega Jana dovolj zamotanega v Svoje zanjke, ga je zaupno vprašala : " Ali ga ne bi ti mogel spravit i s sveta ?" — Jan Vesely je bil fasciniran: "Kako?" — "Ustreli ga!" Tako so padle odločilne besede, Ilildino nadaljno prigovarjanje je zadrgnilo zanj-ko. Nekega večera sta se odpeljala v Brno k materi, ki ji je Hilda razodela. da je Jan dal besedo .. . Mati je namreč bila s svojo hčerko ene misli, da treba Haniko ubiti. Tragedija se je začela. Nabaviti je bilo treba browning. Jan je od Hilde dobil denar; preskrbela mu je tudi orožni list svojega znanca Zahranička. ki je Jana naučil ravnanja s samokresom. Toda Jan je omahoval, da sta ga Hilda in njena mati morali k odločitvi prepariti z vso satansko spretnostjo. Jan se je končno odločil s trdnim sklepom, da po zločinu ustreli tudi sebe. To je bilo ženskam zelo pogodu. Odobraval1 sta njegov sklep ter mu vestno svtovali. naj se pogodi v srce in Hilda mu je celo diktirala dvoje poslovilnih pisem: prvo starišern, v katerem prosi odpuščanja, da je iz čiste ljubezni do Hilde, ki je povsem nedolžna, ustrelil njenega moža in sebe; drugo — Ilildi. v katerem jo prosi. naj mu na grob nasuje cvetja . . . Hilda in njena mati sta tri-umfirali. Odiwavljen bo mož. odpravljen morilec in priča Sugestivni vpliv Ililde na mladega naivneža je bil naravnost fenomalen. Točno po njenih navodilih je začel Vesely zasledovati kapetana Haniko. Dvakrat ?>e je sestal z njiifi, toda med prijaznim razgovorom v katerem je Hanika vedno pripovedoval, kako ima svojo ženo rad. mu jo naklep omahnil. Ko mu je Hilda ne-voljno zagrozila, da se sama u-streli. se je Jan naslednji dan, v nedeljo, znova odpravil za kapitanom, ki je bil na manevrih o-krog rjzeda. Prinesel mu je llil-iline pozdrave, ki da boleha v Brnu. Bolezen žene je kapetana silno razburila. Zvečer okrog 7. je kapetan spremil Jana na kolodvor. Pot je bila ozka, kapetan je šel spredaj, .Jan molče za njim. Nekako sredi poti potegne Jan molče samokres, izproži v bližini dveh korakov enkrat, dvakrat. Kapetan Hanika, zadet v glavo, je zakrilil j. rokama in se zgru-dii brez besede. Oblitega s krvjo ga je Jan zavlekel v krompir, nato pa pohitel na kolodvor. JStrah pred smrtjo je preprečil, da izvrši še samomoF- Preil polnočjo «se je Vesely vrnil v Brno in planil v stanovanje: "I strelil sem Karla!'' Ženski mu nista verjeli, dokler jima nekoliko pomirjen ni izpovedal podrobnosti. Obe zadovoljni sta mu nato izročili nekaj denarja, da se je takoj odpravil nekam na Slovaško. Ni se dolgo zadrževal v Bauski Bistrici, ko ga je dohitela tiralica, kajti sum je naravno takoj padel na njega. Pri aretaciji je takoj priznal, toda dolgo je krivil samega sebe. Še le pozneje je povedal vso resnico, nakar sta bili aretirani še Hilda in njena mati. Obtožnica obsega 33 strani, či-tanje je okupiralo ves prvi dan razprave, a niti ne pojasnjuje vsega pekla. Ostala dva dneva, ki sta odmerjena zasliševanju, razkrivala strahotne podrobnosti. V svoji dolgi izpovedi je Jan, ves pobit in solzen, razodel Ilildine mahinacije. med drugim tudi to, da je dvakrat skušala moža otro-vati, a ji ni uspelo. Z ogromnim zanimanjem se pričakujejo na-daljna zasliševanja Hilde, ki je v preiskovalnem zaporu popolnoma usahnila in pričakuje poroda, ter njene matere, ki je pri naklepih imela prav odločilno 'besedo. Tatvina v predilnici v Litiji. Pred deželuim sodiščem v Ljubljani sta se zagovarjala Jože Podgoršek, delavec v predilnici, in njegova tovarišica Štefanija Ko-kalj. Podgoršek je ukradel 14 m dolg gonilni jermen, vreden 920 Din. Oba sta morala tatvino priznati ker so dobili pri njiju ukradeno blair". Obsojena sta bila Podgoršek na 0. Kokalj pa na 1 mesec težke ječe ter morata plačati stroške in 125 dinarjev takile. Izrabljanje vulkanske toplote. Pomanjkanje kuriva v Italiji je občutno ne samo v .vsakdanjem življenju, ampak tudi v industriji. Dočim so si pomogali v gornji Italiji z elektrofikacijo vodnih sil, skušajo v smili j i in južni Italiji že dolgo let najti način, kako bi se izrabila vulkanska toplota. Poizkus sam na sebi ni nov, toda praktična izraba vulkanske toplote se je dosedaj posrečila le v ja-kp majhnem obsegu. Prva taka naprava se nahaja v bližini Lar-darella v Toskani, kjer izvirajo, v obsegu večjih kvadratnih kilometrov, iz zemlje vroče pare. Te pare so zmešane še z drugimi plini in vsebujejo tudi raztopljene borove soli. Prvi. ki so poskušali iu-dustrijaluo izkoristiti te prirod-ne sile, so bili knezi Conti. Prvi poizkusi so se začeli leta 1903. V zemljo so navi t ali 120 do l.">0 metrov globoke luknje s premerom 20 do 40 cm. Iz teh lukenj so začele v kratkem času izvirati part* s pritiskom 2 do 10 atmosfer in s temperaturo ml 150 stopinj do 109 stopinj C. Samo ena luknja je dajala na uro do f»G00 kg pare. S to paro so poskusili gnati parni stroj. toda. to se je ponesrečilo, k»'r je žveplena kislina, ki je bila v pari. uničila v kratkem strojne dejc parnega stroja. Šele potem ko so dstranili iz par žvepleno kislino, se je posrečilo vzdržati stroje v obratu. Na ta način se jo spravilo leta 1922 v obrat turbo-dinaano-stroj. ki daje 255 km za razsvetljavo tovarne za boraks v Lazarelln. Pozneje v,i začeli vrtati globo-kejše in "širše luknje. Ena teh lukenj daje n. pr. 25.000 kg pare z 2 do 3 atmosferami. Toda tudi to je bila še vedno premala izraba in ko je izbruhnila, svetovna vojna in je nastopilo veliko pomanjkanje kuriva, so se odločili knezi Conti izrabiti te vulkanske sile do skrajnosti. Navrtali so vnovič primerne luknje z dovoljenim primerom- Na te luknje so montirali tri turbodinamo-stroje. od katerih je vsak dajal po 3000 kilometrov. Turbin pa ne žene neposredno para, ki prihaja iz tal, marveč para se spelje po mnogoštevilnih ceveh, ki se "nahajo v posebnih parnih kotlih, in kjer-se popolnoma očisti. Ta para, ki ima približno 1.5 atmosfer, žene turbine. Iz pare. ki gre skozi o-tnenjeni cevni sistem, se pridobiva boraks. Ta naprava daje izmenični tok 4500 voltov napetosti. ki Era potem transformirajo na 36.000 voltov. S to poslednjo napetostjo je izpeljan tok po petih elektrovodih za visoko napetost v Voltero Sieno. Livom in Florence, kjer ga na običajen način razdelijo med konzumente. ker se je sijajno obnesel, hočejo izrabiti na poseben način še druge vulkanične sile, med drugimi one v Campi, F^e.prei pri Pozzno-li v bližini Neapeljske luke. Tam nameravajo vzidati eeve kotle 30 do 40 m globoko v zemljo. Izgnana sta iz Ljubljane in sicer za vedno Pe-t«»r Komancnko iz Jekaterinoslava v Kusiji kot nevaren in predrzen tat in pa za nedoločen čas ključ, pomočnik Karel RJchter iz Trsta k «t nevaren vl^čugar in postopač. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLK za leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO izrisov. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno. Cena 40 centov. Za Jugoslavijo jo ista cena. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York d * > t ',.. . i '' ' i. . Ljubljeni Phil. Rudyard Kipling. — Pr. B. V. Jaz mrjem zate. in iti mrjeS Agnes poročila in pisala Philu za drugo. i viharno pihmo v darjilinške pu- Pendiabska prisl. '.stinje in rekla, da ne ho nikoli GLAS KAB0DA 21 3IAIŽ0A 1924 Ko je gravesemski tender za pustil 1*. & O. parnik za v Bombay in M- vračal, da ujame vlag za v mesto, se je na njem mnogo ljudi jokalo. Toda tista, ki je najbolj in najbolj očitno plakala. je bila Miss Agnes Laiter. Ona je imela vzrok, da je plakala, kajti edini mož, ki ga je kdaj ljubila — ali ki bi ka mogla kdaj ljubiti. kakor je rekla — je odhajal v Indijo; in Indija je, kakor vsakdo ve, enakomerno razdeljena med džunglje, tigre, kobre, kolero in sepoy e. Phil ČJarron jc v dežju slonel na parnlkovi ograji in se je čutil zelo nesrečnega; toda pokal se ni. Poslali so ga k "čaju". Kaj pomeni "čaj", ni imel niti najmanjšega pojma, toda domišljal si je, da bo imel jahati na vzpenjajočem j»e konju po gričih, pokritih s čajevkmi grmi, in dobivati sijajno plačo za to opravilo, in bi je zrlo hvaležen svojemu slricu, da mu je prcskrbel to mesto. Imel je resnično namen, zapustiti svoja ohlapna in lena pota, prihraniti velik tlel krasne plače na leto, vrniti sc in poročiti Angneso Laiter je vo. ^hil Gar-ron je visel tri leta na ramah svojih prijateljev, in ker ni imel ni-kekega opravka, se je zaljubil. Bil je: prav ljubek, toda v svojih nazorih, mislih in načelih ni bil trden, in dasi prav za prav ni nikoli napravil neprijetnosti, so bili prijatelji vendar veseli, ko se je poslovil in odhajal k tistemu skrivnostnemu "čajnemu" poslu pri Darjilingu. Rekli so: "Bog te qbvaruj, dragi dečko! Naj nikoli več ne vidimo tvojega obraza". — ali vsaj to je bilo, kar so dali Philu razumeti. Ko je odjadral, je bil poln velikih načrtov, kako bo dokazal, da jo stokrat boljši, nego bi mu kdo prisodil, da bo delal kakor konj in s triumfom poročil Agne-so Laiterjevo. Poleg svojega čednega obraza je imel še marsikak-šno dobro lastnost; njegova edina napaka je bila, da je bil slab. prav majceno slab. O gospodarstvu je imel toliko pojma kakor jutranje sol ne e; in vendar ne bi mogli pokazati niti na eno stvar, da bi se reklo: "V tem je Phil (iarron zapravljiv in brezbrižen". Niti bi ne mogli iztakniti kake posebne napade v njegovem značaju: toda bil je "nezadosten" in se j«* dal obdelovati kakor ilovica. Agnes Laiterjeva je opravljal«* doma svoje dolžnosti — njen«* rodbina je bila tej zaroki nasproti na — z rdečimi očmi. Phil pa jc jadral proti Darjilingu — "pristanišču ob Bengalskem oceanu", kakor je njegova mati navadno pripovedovovala svojim prijateljem. Na ladji je bil precej pri* ljubljen, naredil je marSika-ko znanje in primerno velik ra|*?n za pijače ter je iz vsakega pristanišča poslal velikansko pismo Agnesi Laiterjevi. Potem je šel a delo na tisti plantaži nekje inert Darjilingom in Kangro in je, dasi plača, konj in opravilo nisi bili prav taki, kakor si jih je domišljal, vendar še dosti dobro izhajal ter si je dajal dosti ^nepotrebne hvale zastran svoje vztrajnosti. Sčasoma ko se jc privadil in ga je delo bolj in bolj vklepalo, mu je obraz Agncse Laiterjeve izginil iz misli in se je pojavljal lev prostih urah, kar ni bilo dostikrat. Pozabil je popolnoma nanjo za kakih štirinajst dni, potem se je pa spomnil nanjo s sunkom, kakor učenec, ki sc je pozabil naučiti nalogo. Ona ni pozabila Pilila, kajti bila je tiste sorte, ki nikdar ne pozabi. Nekoč se je neki drugi moški — resnično želja vreden mlad moški — predstavil Mrs. Laiterjevi; in možnost poroke z Philom je bila bolj dale£ nego kdaj; in njegv«va pisma so bila tako nezadovoljiva; m domači so na* gotov način pritisnili, da bi deklico prepričali: in mladi too! je bil vtboreo člo- vek, kar se dofaodfcorv tiSe; in fco-n<» Y*m t*S* *» fe& da ga j* poznala srečnega trenutka do konca svojega življenja. To prerokovanje je bilo točno Pliil jc prejel to pismo, in se mu je zazdelo, da se mu krivica godi. To je bilo dve leti po njegovem prihodu v Indijo. Toda ker je sedaj neprestano mislil na Lai ter in gledal njeno sliko ter si zatrjeval, da je naj.stanovitnejši ljubimec v zgodovini, si je resnično domišljeval, da se z njim pretrdo postopa, Sedel je in pisal poslovilno pismo — prav patetično "do konca sveta, amen"-pismo; razlagal je. kakor hoče ostati zvest do večnosti, in da so vse ženske popolnoma enake, in da hoče skriti svoje strto srce. itd. itd.; toda če kdaj v prihodnje itd. itd., da lahko mirno čaka it ri. itd., ncizpreinenjeno nagne-nje itd. itd., povrne k svoji stari ljubezni itd., itd., — osem tesno pisanih strani. Z umetniškega stališča je bilo prav lepo delo, toda navaden zemljan, ki bi poznal prave Philove občutke— ne tistih, ki si jih je izsilil pri pisanju — hi imenoval to pismo skozi in skozi nizkotno in sebično delo skori in skozi nizkotnega in sebičnega, .slabotnega človeka. Toda ta obsodba t A bila nepravilna. Phil je plačal poštnino in je čutil vsako besedo, ki jo je pisal, vsaj dva dni in pol. To je bilo zadnje vzpl a polanje, preden. je luč ugasnila. To pismo je napravita Agneso Laiterjevo zelo nesrečno, jokal.i je in ga je zaklenila v svojo mi nico, ter postala Mrs. Kdoržebodi na čast svoji robini. To je prva dolžnost vsake krščanske; deklice. — Phil je hodil po svojih potih in ni mislil več na pismo, razen kakor umetnik misli na posrečeno skico. Njegova pota niso bila slaba. pa tudi ne posebno dobra, dokler ga niso pripeljala v dotik > z Dunmavo. hčerjo nekega Radž-pnta. ex-sabadar-majorja naše do-mačinske vojske. Dekle je imelo precej gorske krvi v sebi. Kje jo je Phil srečal, ali kje jc slišal o nji ni važno. Bila je dobro ddkle in lepo in na svoj način pripravno in bistroumno, dasi seveda un koliko trdo. Pripomniti je treba, da je Phil živel jako udobno, odrekel se ni malemu razkošju, nikoli dan na stran nobenega vinarja, je bil jako zadovoljen s samim seboj in s svojimi dobrimi nameni, je opustil vse svoje zveze z Angleži drugo za drugim iu začel bolj in bolj smatrati to deželo za svojo domovino. Dosl i ljudi zaide na ta porta, a ti potem niso za nobeno rabo. Podnebje je bilo tam, kjer je bil nameščen dobro, in zato prav za prav ni u-videl, kaj naj bi ga gnalo v domovino. Storil je. kar je storilo dosti plantažnikov pred njim — to se pravi; sklenil je poročiti kako gorjansko deklico in sc stalno na« seliti. Imel je teda dvajset in sedem let in dolgo življenje pred seboj, »toda ne dovolj duševno moči, da bi ga dovršil. Poročil je torej Dunmavo po obredu angleške cerkve in nekateri so-naselni-ki so rekli, da je norec, nekateri po, da je. moder mož. Dunmaya je bila vrlo dekle in je imela kljub spoštljivosti pred Angležem precej razumno sodbo o slar bostih svojega moža. Vodila ga je nežno in je postfala prej noga v enem letu dosti dobra imitacija angleške lady v obleki in v obnašanju. Dunmava se je oblačila najrajši v črno in rumeno in sq ji je lepo podalo. Medtem je ležalo pismo v Agne-smu m izniči, in tu pa tam je mislila Agnesa na ubogega, odloč-iega Phila med darjilinškimi tigri in koferomi, iki se za«ttonj trapi z upaijem, da bi se kdaj vrnila k njemu, Njeo mož je bil vreden desetih Philov, da ni imel srčnga revmatizma. Tri leta pe poroki in potem, ko je bil poskusil Nico in Alzerijo aa svojo bolezen, je šel v Bombay, kjer je umri m ostavil Agueso prompt. njegovi 'smrti in v kraju smrti posredovanje božje previdnosti, in ko si je opomogla oii udarca, je izvle&la in čitala Philiovo pismo z "itd. itd.", s klicaji in po-mišljaji in ga večkrat poljubila. Nikdo je ni poznal v Bombayu. Imela je premoženje svojega moža. ki jc bilo veliko, in Phil je bil blizu. Seveda je bilo neprav in nedostojno, toda sklenila jc, kakor delajo junakinje v romanih, poiskati si svojega starega ljubega, ponuditi mu svojo roko in denar in preživeti >. njim ostanek svojega življenja v kakemu kraju, daleč, od zoprnih ljudi. Dva meseca je sama stanovala v Wat-sonovem hotelu, obdelovala svoj sklpe. in slika je bila blesteča. 1'otem se jc odpravila iskat Phila Garrona, asistenta na neki čajni plantaži z bolj nego po navadi neizrekljivim imenom. Našla ga je. Porabila jc en mesce za to, kajti njegova plantaža nikakor ni bila v darjiiaiskem o-kraju, temveč bližje Kangri. Pliil se jc prav malo izpreincniU iu Dunmaya je bial zelo ljubezniva z njo. Posebno grešno in sramotno pri celi stvari je, da jc Phila, lu re-ni vreden, da bi kdo dvakrat mislil nanj, ljubila in ga še bolj ljubi Dunmava, še bolj ga pa ljubi Agnes, ki ji je očividno uničil vse življenje. Najhujše pa je, da napravlja Dunmava iz njegn dostojnega človeka in pod njenim ravnanjem bo rešen nazadne pogubljenja. To očitno ni lepo. Slepec - pisatelj. Nedavno je umrl sloveči slepec Maurice de La Sizeranne. živ dokaz, kajl zmoreta vztrajne} ft in volja. V detinjstvu sc je učil slikanja; ko pa se je nekoč igral v domačem grajskem parku, mu je priletela puščica v oko, nakar je popolnoma izgubil vid. Maloštevilni mladostni1 vtiski so mu pustili za vselej oster dojeni za vnanjo prirodo in smisel za barvite popise. Svojo vzgojo je nadaljeval po Braillevem sestavu v pariškem zavodu za slepce in dosegel diplomo glasbenega profesorja. Da bi olajšal usodo svojim sotrpinom, slepcem, je obšel vso Evropo posetil vse strokovne šole in delavnice, izumitelje, tiskarne in po svojem povrat-ku napisal brošuro, prožeto z optimizmom in odločnostjo: "Koristni slepci". Sizerannova trudoljubivost nad kriljuje vsaiko domišljijo. ^La-sli po nesrečni francosko-pruski vojni je imel neumorni mož obilega posla: iz njegovih šol za slepce so izhajali,' izučeni ščetarji. maserji organist i, celo duševni delavci. Mfenj znano pa je, da se je početku moral boriti s hudimi gmotnimi ovirami: navezan je bil zgolj na darove. Tako so "Brai-Ievo biblijofceko", ki daxies kroži v kakih ICO,000 izvodili po Franciji, dolgo sami prostovoljci nadaljevali, in sicer na papirju, ki so ga poklonili veliki tvorničarji. Nasprotno pa se je v anglosaksonskih deželah vlada takoj v pričetlcu prijela naloge, kako skrbeti za slepce. La Sizeranne je napisal nekaj sestavkov, ki nudijo ostroumna, nova opazovanja: "Kaj vidi slepec na potovanju". "Slepec o slepcih", "Slepe sestre" in dr. Vsakdo med nami bi se mogel o koristiti s "sluhovnimi, vohov-nimi in tipovnimi dekoracijami" pokrajin 4oda vid ne dela prelc-ne za take potankosti . . . Faw-cett, "postmaster general" Glad-stonovega (ministrstva, Campbell, ki je zlezel na Mont-RIanc, kipar Vid al, to so zgladi dobrotvornib slepcev, ki jih La Sizeranne cesto navaja v izpodbujo svojim učencem. Kdor ga je videl, kako ple-za po lestvah, ko si je gradil svoj zavod, mu je moral verjeti. Med svetovno vojno je bil Si-zeranne precej opešal, letošnja zima pa ga je vzeto. iz rodueg« Iz Jugoslavije* LISTNICA UREDNIŠTVA. F. B,4 Waukegan, I1L — • Od južne železnice se odcepita dve prr-gi proti Madžarski. Prva se 'xleepi pr d Mariborom pi-i Slovenski Bistrici in teče proti Caikoveu Ubežna prijateljica, j Razprava e* je vršila Šele sedaj Zgodilo se je v Beogradu, kjer ■ pred zagrebškim sodiščem, in celo se take reri rade dogajajo. Jzvo- j diižavni pravdtiik je kolakortoliko s,kl seek Aleksander Stankovič, stanu-! opravičeval, oziroma pojasnjeval j v Medjinuu ju. D uga pa od-juc v SlnvnjsVi ulici št. 17. je do-; dejanje, češ, obtožene je bil rojenje^,-, nalilif»:i K ■ lin i-ct^^n a- fn 1-1 ulrHot c-^.i„ o«„ 1—' 1 '»rtiam.t Nt.. eaka Milica. K.; pa je vstopil v to. ki je takrat sploh ni bilo. So-stano vanje. bil želv. iznenaden : d išče je ubsc«lilo orožnika Kraži-Miliee ni bilo nikjer. Tolažil pa >.e «'a na tri mesece zapora, je. da se je deklica kani skrila, da1 ln ga potem tem prijel je izn<>! Razprava proti Oarugi. nadihi. In šel jo j<> >ikat najprej® Sodna preiskava proti Oarugi v omaro. Zdaj im je bil res raz- je v glavnem končana in se b> očaran in izncnadni: omara je bi-J pričela razprava proti njemu š^ la prazna. iz«?Lnila j^ tudi dl-'pted Velik. n,.Č>. Xaipreje se b..-natjev, ki jih je hranil v omari, tlo ie eksliumirala trupla Oaru^i-( !ov< k bi p! aeakoval. da ho švl nib tovarišev, ki jih je dal usmr- Aleksander prav hitro na podajo, liti radi kršenja'discipline.. Na- v^r^L^^^i^ da pi-ijavi stvar in pride morda 2rada za ai-etaciio C'arugre se raz- u^odnosti p^tom razkritja, evrop. do svaiV ill ..........l-i*i l,..........________ T, ' stevnika. Mnn^ Mardol Laboratory. < 1° sv°je obleke in svojega denar- deli tako-le: nartdnik Stjepan Ba-ja. ki mu je posebno K žal iki s-rcuj lalmae prejme 2'J,0(>0 JDin, deset-Ali Aloksantler je človek svojo nik D'mttar .Milovič 21 (KM) Din. vrste; čakal je še ctlih 12 dni. da narednik Josip Dronjak 17.000 sc mu M-fiica skesana vnte v na- Din in <,4aii (»rožniki Dlesk, Pjc-r«.-r-je. Ko j,- veudar nt bilo. je vac,C Kuprešanin in Pouipa ter slednjič « jo v neki ma-i!b.,irski gostilni zasačili v družbi V » i ... . . _ ------------o"^«-""1 ^.M.fi. in » ui u/.ui -Na zekziiLsk. progi -proti Garcs- tatov, katerih r-a ona ni poznala, mci pri lijelovai-u so našli mrtve-1 Pi-eti obsodbi je vložil njen za-ga gozdarja Josapa Cerkvenaca. ^topnik ni-iariv, kateremu je sedaj ,ak mn zr,rr4,):1 l^anjo in zlo- stol sedmerice v Zagrebu u-odil mil obe m g!. Ne ve se, da-li se je ;„ Marijo Cafuta onrostfl. zgodila nesreča ali je Cerkvenac' u.vrša samomor, j Razžalienje financarja. JM-i Prijedorju v Bosni ie vlak' r,-, . . , , -1 , 11 , zidarski poniozm delavec Fran ^ovozil seijalca \ ula Kovačeviča. T>„t, - {-i nn c mi i i i• .i i. , , . . » 1 J< '»'i P« ^ 104 kaz. zakona Ker jc «Iodnji triu h. je verietno ' . ,. , - , J • na 14dtio\-ni zapor, ker je v mesecu avgustu 1923 v Št. IIju na j-iu.-.beno vprašanje finančnega I ■ tražnika Mihaela Soba. ali ima da ni čul prihoda vlaka. Strašen samomor. V Osijoku je dne 26. iebruarja| ^J^i; ta^ij^a^Ifa™"odvr- L-1V1 I , _ ______4 1 * C' ~ jzvi-šil \irokojeii! redar Ada nil: "Kaj vas to briga?" in se . . . ^ ..... 11.CI.I I l-> lil 1"! Munk strjen samomor. Sel je na Sitho UuVl ^misko lotil jiot^ajo ni je položil svojo glavo' . fed .HibijaC-e vagonov. Vlak je| GcIjnllja in tatyina. nnel ba^ odpeljati, ni kn ie privo- T> , * , , . žila lokomotiva, ki s. ie imela' ^vka Klobučar, vlaku priklopifi. so odbijači vago-! f™*™ n™Uuc:il iz Zagreba, .te zadnji eas bivala v Mariboru. Bila je brez po^la in menjavala stanovanje za stanovanjem. Sivo ji zadnji gospodinji Luciji Orni je odnesla pri selitvi več perila in »a mvrtdila. Pc leg tega je tudi v nek nov naravno nesrečnežu popolnoma zmečkali g!-ivo Vzrok tega gmznega tlejanja ni znan. Morilec Zlatka Araolda obsojen. Ivalkor .je znano, je tako.i po' uejtilm opustila plaVdo cene." Za prevratu v nekem železnfekem sv. je delikte je bila Slavka Klo- vlaku, kjer »o hrvatski frankovci l.učar pri okr. sodišču v Mariboru strahovito udrihali po državi, neki obsojena na 14 dni stro?e«ra zai>o-, oif*žnik Kružič, rddom h Črne go- ra. Klobučar pa ni bila zadovolj-1 re, ustrelil najbolj kričečega liuj- na. proti obsodbi je prijavna skača Zlatka Araolda iz Zagreba, vzklik. Če*, da se ne čuti krivo •Street, Cleveland, Ohio, ter nam sporoči svoj sedanji naslov. Poročati mu imamo srledč nekega de- Sakser State Bank, New York. X. V. GOLŠA now Golše vseh oblik se ?e«aj uspeSno r.dra- ali ne znan- ,----------------. . odobre no po največjih svetovnih zdravnikih. Na stotine zahvalnih pisem dnevno. Ne izfpi bite upanja, če f?«> s<- vsa zdravila izjalo vila. pišite pa l>rezp!a.čno knjižico, ki v.is bo poučila o vsaki obliki golše in tisp»>-?n» m zdravljenju. Stalo vas nt- bo nič. l*i-Site dan<-s — r-ukati nevarno. MAR DO L. LABORATORY, Dept. 1181 1723 N. Kedzie Ave., Chicago, III. Kaj je absurdno? Ce grajski čuvaj brez izgleda ljubi kuharico, ki se od jeze kuha. HARMONIKE, najboljše na Fvc-tu. Deset let garantirane. Xafe cene bo nižje kot drugih izdelovalcev. Rr^zplačen pouk v igranju kupcem. Pigite po BREZPLAČNI cenik. RUATTA SEHENCLLI A. CO. 17 Bule Island Ave. Dept. 43. Chicago, ill. Pozor čitatelji. Opozorite trgovc« t& e. brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ate i njih postrežbo it dovolj A da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boate ustregli ▼sem Upr&Tt "GHaa Naroda" POSOJILA NA NEPOKRETNINE Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi -mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynu. FRANK SAKSER STATE 82 Cortlandt Street New York BANK Velika noč — velik praznik krščanskega sveta se približuje. Star in lep običaj našega izseljenega naroda je, da se o priliki tega praznika spominja svojih v stari domovini z manjšim ali večjim denarnim darom. Mi se potrudimo, da pridejo denarne pošiljat ve, namenjene za Velikonočna darila, pravočasno v roke dotičnikov. VELIKONOČNE DENARNE POŠHJATVE bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in točnostjo našega zavoda. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAVNQ ZASTOPSTVO JADR AXSKE BANKE 33 KRASNIH DARIL ZASTONJ. 21 KAMENSKA POZLAČENA URA samo pl va« nisi, plačajte samo »13.96 in vk bo vaše. t«. ILyn^J°„G£RAN!,RA?e'ZA 30 LET !n tekom ^ iIh popravljamo ** drUf® br«plaeno. 3 to aaio nenavadno veliko ponudbo bočemo uvesU našo 21-kamenčke 14 karatno pozlačeno uro v vsakem mestu. V^odtoTne ^^L "Z^^rl^L™0'- PtoveJte tudi ^ojim prijateljem glede te^Uke ponudbe. V slučaju nezadovoljstva se vam bo vrnil denar. Napifite avoie ime in naslov razločno. Počljite naročilo na: ^ inae itt IWON MAIL ORDER CO, «9 Eight Ave,. Dept. «€5, Milwaukee, Wis. I^JLJL™ Mi gr m*-;. ■ •. * . ■ OTiAS X AH OD A 21 MARCA 1024 ^ t, Nadaljevanje.) Teta je ofcs*nIa kot v tJa v kovana, ."Jezno je pogledala in namr-šila ohrvi. da se je lantieek stresel. — .Seina! Kdo je govoril o sliki? — Co>podična Margareta — je zajeeal ter pristavil; — Pa je rekla tiho. C-i.-t o t!ho. Odgrni zaveso, teta! Prosim te. pokaži mi mater. - Orlova gn je jia prijela za rame ter ga pahnila skozi vrata. — .\'e, iist;i ženska, ki jo slika predstavlja, je mrtva in pozabljen;:. Xie ne sme motiti ujenega grobnega mirn. Ti imaš mater. Jaz M>nt tvoja mati. Ali te nisem dobro vzgojila? Jaz bom tvoja mati. .sobena draga ... "" Otrok je malo zajokal, toda njegovo srce je naglas kričalo : 4 Ti me nimaš rada, in vsleil tega ne moreš biti moja mati**. Zamolklo je zaškripal ključ v ključavnici. Orofiea Orlova je prijela fanta za roko ter ga odvedla v svojo sobo. Tedaj je p;i Danijel nt kaj storil, česar ni bil storil še nikdan v svojem življenju. Xi ostal v predsobi, kot mu je bila teta zapovedana, ampak se je splazil po mehkih preprogah, do njene spalnice, hotce izvedeti kam bo spravila ključ. Položila ga je v malo skrinjico na polici nad njenim vzglavjem. Naslednjega dne je teta spodila nemško govern an to. Domačemu učitelju je pa povedala, tla se za na prej ne bodo več čitale maše zadušnice v sobi. kjer je knez umrl, pae pa v grajski kapeli. * Krog stolpov stare graščine je pihal mrzel jc>enski veter. Vzhodno morje je burno butalo svoje valove ob breg. Sipe v oknih so žveuketale. Ob petih popoldne je bila že noč. Po hodnikih so švigali služabniki hi služabnice. Navidez so imeli ecz glavo dela, pa so se kljub temu ustavljali po temnih ovinkih ter skrivnostno šepetali. Grofica Orlova je bila nenadoma zbolela. Zdravnik je skomigni z rameni, nevdcVoč, kako bi pomagal bolnici, ki je v mrzlici govorila o vsem mogočem. Proti veeeru se je nekoliko pomirila, začela je pravilneje dihati. njene zbledene oči so se končno zaprle. Služabniki so zagrnili okna, privili luč ter odšli v predsobo. Vse po gradu se je oddahnilo. Vsakomur je bilo lahko pri srcu. ker se je zavedal, da bo ostala stara sit niča najmanj par dni v postelji. Odšli so. vsak po svojih potih, hoteč izkoristiti svojo prostost. Tudi Danijela ni-o tako strogo nadzorovali kot ponavadi. Nova francoska vzgojiteljica je odšla v temno, viharno noč na sestanek s Pavlom Fedorovnm, učiteljica angleškega jezika Miss Jane, se je zatopila v svoj roman, nemški kandidat, ki je nadomestil odpuščeno nemško vzgojiteljico, se je pa zaklenil v svojo sobo ter začel polglasno prepevati študentovske pesmi. Miss Jane bi morala nadzorovati Danijela. Pa zakaj? Fantiček je bil tako tih in miren, da bi človek lahko brez skrbi po cele dni prespal, dočim bi pazil nanj. ML* dane ni slišala, kako je Danijel zdrknil s stola, dospel do vrat ter izginil na hodnik. Hodnik je bil razsvetljen, pa ni bilo nikjer nobenega človeka. Viatn v tetin salon so bila priprta. Danijel se je previdno splazil v spalnico. Tet;i jc spala in globoko dihala. Stopil je na stol ter previdno odprl Škatljo. Otipal je dolg in drbei ključ. Samo enkrat ga je videl, pa ga je dobro poznal. V predsobi je gorela na mramornatem umivalniku sveča. Vzel jo je s tresočo roko ter se odpravil v pritličje. Topot ni pož-nal nobenega strahu. Lica so mu žarela, ko je vtaknil ključ v ključavnico. In \ se svoje nežne, slabotne moči je moral napeti, da je zavrtel ključ in odprl vrata. Hrepenenje, da bo videl sliko matere, se je bližalo v resnici. Zamikal je. mižal dolgo časa — zatem je pogledal isn vstopil. V. V tem trenutku se ni spominjal strašnega prizora, ki ga je videl nekoč v t«>j sobi. Njegovo oko je stremelo po sliki, in njegova edina želja je bila. dvigniti temno zaveso icr se naužitti ob pogledu na tisto, ki je bi i a osvojila vse njegovo srce. Zunaj je divjal vihar, strahovito pretresal okniee. v kaminu je žvižgalo, /n lesenimi opaži so se podile miši. Danijel se pa ni za nič brigal. H slabotno roko je odgrnil vol-nr.sto zavest o. Zagledal je košček pozlačenega okvira, temačno ozadje ter del belkastega oblačila. Skušal je odgrniti vso sliko, pa je bil revček prešla^. Skušal je primakniti velik izrezljan stol. ^astonj — ni bilo toliko močan. V-e žile so se mu napele, pot mu je curkoma curljal po licu. toda njegova moč je biia preslaba. Končno je pa privlekel pod sliko majhen trinožen stoliček. Splezal je nanj. V desnici je držal svečo, z levico je pa odgrnil težko zaveso. Kot začaran se je zazrl v sliko lepe žene. Torej to je bila njegova mati, po kateri je tako dolgo hrepenel. Globoko je sopel. Prevelika je bila nežnost, da bi jo mogel poj mit i. * Kako lepa je bila, kako mila. kako prijazno se mu je smelilia-la! Nalik svetniškemu siju so* obrobljali njeni zlati lasje deviški obraz. Zdelo se niu je. kot da hoče izpregovoriti nejna slika na ti->.oe? prijaznih besed, katerih je revise tako grozno potrebovalo. Zdelo se mu je, da je slika oživela in da mu neslišno govori: Prav nepa hvala, fant moj, da si prišei mater pogledat. Danijel ni prezrl nobene slikarjeve poteze, njegov pogled se je vedno in vedno vračal k ljubemu obrazu, njegovo sree je hrepenelo po objemu Ijivbe matere. Poljubiti je hotel dragi obraz, samo enkrat poljubiti, kot drugi poljubljajo svoje matere. _ Ko je pritisnit ustnicc na mrzlo platno, ga je nekaj čudežnega izpreletelo. Zdelo se mu je, da ni več sam in osamljen, ampak da je našel ono, po čemur je hrepenel. — Draga mati, — je vzklikni fer razkril roke. Vsled nagle kretnje se je pa stol pod njim zazibal, podplati so mu zdrseli po baržu-nastti blazini, omahnil je ter težko padel na trda tla. Svečnik mu je zletel iz roke, v sobi je zaviadafla tema. Kako so klonili tilniki. Ivan Matičič. IIHij. prim^ia.); / J - | la kmalu preneha tak-šuo surovo žaljenje iLprodne*ra Čata zavednih ljudi, in fo tembolj, ker nemškega vpitja nismo bdi vajeni niti ob najhujšem pritisku avstrijske ger-Bilo je v tistih razžganih dneh. od mene. poznal sem njih laž in j maniznt-je v preteki« sti. ko so se ukrivili, tilniki, zašibib- še bolj glasno sem jim govoril ■ 1 1 " ■■ ■■■ ■ noge, ko so omahaaile. obstale za- resnico, ki jih je bila po rlavi - i ne upamo s. 1 bojimo, pogledati v oči. Če si že črhni.ti ne upamo, če nas je strah že last- 24015 nega glasu.xvsaj v oči si poglej-' 24001 mo. bratje po duhu in krvi. p>-» vejmo si s poigh-dom. da sn naše misli čiste-in .složne. Ne glejmo; se Črno. ne zavijamo pogledov !**! "'Rekel si. tla sva sama. tla se nama ni treba bati nikogar. Kak > 24002 £4007 24&>S 1 »It. .75 si drzen! Ne zaupaj danes niko-j mu. niti svojim best dam. rmil svojemu srcu. ki je prepošteno in j te izda. Te mize se boj. tebi tihih I -len se boj — danes je vse vo—j hunskn. odpovsod prežijo nate; dobri kremplji, da se ti zapičijo v tilnik. — Pssst! * * J KVARTET ro.IE GLASHEXi > UUKUA.VE: (Ciganska sirota, (.Slanca — (Pod cknom, (Pri zibeit — (Naš maček. (Po četi vasi lučke ni — (Jadransko morje, (Cc-lničkii — (Si a bo sveča Je brlela. (OJ ta soldaški boben — .75 (Pr.iv lepo mi poje črni kos. (Ko pricem na sred vasi — .75 (Pogled v nedolžno oko. (Raztanak Hraboslav — .75 .75 .75 1 24009 1-5016 24014 AT0143 D Ta hip pri-,topi k mizi neznane«- a^oo^o in reče hlarlno in resno : A10093 "Prosim, legitimirajte :e {Pozdr.-iv iz Gorenjskega, Val.. (Mariborski valesr, Val.'»'k — itliidba) ...................75 (Mirsmarska, Xiazarka. (Ohioska krasotica. Marš. — ««!••"««!> ...................75 (Bleski valčki. Vah.lt. t Slovenska četvot ka. Marš, — ■Oodbn) ...................75 (Josefina polka. Omllwi. (Štaberle polka. Couba, — .75 (Ne zapusti. Vair-ek. (Vesela Tirolka. Valrok. — .75 (Vedno sveža. Šot i š, (Lepa Alfi. VuhVk. — .75 Slovenski rudarji nemSkutarijo. I/. T. boveij p -ročajo: Zadnje t-ase j, <1> plačilnih dnevih p » go- ; -i.i-hia.il '.n trznili z:tbiiv. h -i!".-:>t!j prepevanje n.-io^krb ;>i—-!t»kalnu- * I>'Utsehind iibf.;- Alles", **.Mel:i! -chiine-; U>-,t erre'eh itd. I' .i-\i*>: jr!} s:b»vcn.ski »iularji. ki <» pi-*š:i, »)•> v 1 > vi \/. r. t ic.sk I h krajev, k icr T" J ' kraju. jSAMncfEVI VA T..lt;!U_7AN'SKE OPERF.: 24005 (Sezidal sem si vinski hram, (Pode k niča. — .75 2-icOG (O te ženske. (Ljubljanski portre&ctk. — .75 24010 (Oj 2-ata vinska kaplja ti, (Izbrlširr.o to. — .75 Ki »MU 'KH riMI'OVEDKE: 24C01 (Kako je krjavelj hudiča presekal (Krjavell n.i slemenicah, — .7Z 24011 24012 .75 (Leginarji (Leg;onarii. — (Osel in boq, (Jože s Fo!a.i za pričo not dan. .75 pjifS« t» r.o n:ir't:i;-»-m v . .1. '-'"j"- •-■■» jako irlnsne in jih mor.-t.- i^.a- OIU'SCA S.ve ti na vsakem pramofnmi. Zalogo imam ^ se navzu; znano vzsroje. l"»olžn -st tii>oveilis,ke«2ra za-iveliko Ur jitl e°silj:i,n n;1 vs^ kraj- Zdru-, , , , , , ifnih držav. C«-na komsdn "c-. Poštnino Vt".me;ra (iua^.-tva l:nj*čtitje ne^ VICTOR NAVINSHEK ■anio v njihovo s: aT>i'-to, ampak | 331 Greeve St, Conemangh, Pa Upamo, i _______ tudi ostalemu delavstvu. Nenavadne razprodaje -- — sama dva meseca. tuLalon. S6.75 W. Rofers ksibiucijika p is »da za sladkor z 12 čajaJmi žlicami Dve kram" popotni zaveti :a dve vkai Bančna ara z V« ra palo-> i ico ceno samo . . •*' 'r njice na poljiu ko>ci v tra-vL ko : Nisem pijaiu bolan sem in strah j^j JJ[| IMATE^ je obstalo vse delo. Pastir je pa- me prešinja. ko v.dim povsod ?,a-{ 1 bejrnil od črede na pa«L gospodar me slabiče. Kako smo -slabi mi vsi.' MilyC pCVnOflC je zapuščal-svoj dom. delavec bfc-jdruprea I IIU f U III.IWIIU1« žal iz tovarne, poslavljal se od svoje družine. Ves narod je vzrre-petaL V kavarno je prišel velik fant, pijan i ni vroč. Srdito je jrledal okrog sebe. ' pristopil 1» družbi znancev in udaril ob kamenito mizo: "Kaj me gledate tako črno? Me mar ne poznate?" "Pameten bodi. Groznnk!"' "Kako naj bom pameten v teh zločinskih dneli!*' "Pssst!" "Ste tudi vi strahotfepeiKako "hinavsko zavijat oči!" "Xria-Jš, Groznaik!" "Na jaz, državniki norijo!" "Molči in sedi!" "Zapojmo! Kdo nam kaj mo re!" Razprostrl jo roke in pričel peti -s hreščečlm in trdim plasom : "licj SloA-eni. naša reč —'' "P.ssst!" "Bodi vendar pameten!" "Orožnik, lepo te prosim!" "— slovenska živo klije —" "Moči!" '; Norce !" "V nesrečo rineš!" "— dokler na.še vern sree —" *1 Pssst!" "Saj je blazen!" "— za naš narod bije!" Po kavarni je zaŽumelo. Vse je postalo nemirno, vse vstajalo, klicalo natakarja, v naglici plačevalo. mašilo ušesa., zapuščalo lokal , . . '— Živi, živi. duh slovenski —' Prihiteli so natakarji in se zaznali vanj: "Ali ste blazen? Vso ka varna opravite v nesrečo! Vse goste ste nam izgnali!" "— bodi živ na veke!" "Zo božjo voljo, človek!" ~" — Grom in peklo —'' "Spravite se ven! Mi nismo irivi, če pride nesreča!" "Hahaha! Le bežite, strahopetci! Vsi bežite, hinavci! ltesni-vje se bojite, ^trah vas je vesti! vTaš strah je lažnjiv. lažnjiv v;ls beg!" y Zdaj se obrnil do mladega vo-jaika, ki je edini še ostal: "No, kako pa ti. fant, ne be--žiš. te ni strah pred mano?" "Nikogar se ne bojim, lahko :apojeva še eno!" "Prav imaš. Natakar, p rine* i nama kave, črne, strupene, da :amori vse slabosti v nas! Vidiš, £ant, kako je vse bežalo! Odkritosrčnega človeka se danes vse ogiba kakor gobavca, vse beži pred resnico v teh dneh. Sami seje varajo, sami sebi lažejo, pljujejo si v duše, a oči povešajo v tla in se bojijo svojih lastnih nii—^ d i, sramujejo se "lastne besede. Glej, fant, te oborožene trume! Kam gredo? Ali veš, kam jih ženejo? Te trume, oborožene, a vendar vklenjene. Te trume sužnjev, ki jih je vklenila njih last-»a nemoč, lej, te zasužnjene slabiče; vsi so ene misli, vsi mislijo eno, vsem vnta v srcu ena želja, a vendar ravnajo drugače. Pokonci korakajo, v rokah tiščijo orožje, s katerim, gredo da pobijejo to svojo edino misel in zamo rijo to edino željo. Kdo žene te dabiče; Nihče, sami sebe ženejo. Ti me razumeš, saj sva sama, ne !x>jiva se nikogar". "Ko si tako krepko pfel tisto nevarno himno, je vse bežalo od tebe in tudi jaz sem nameraval pobegniti, a sem se sramoval pljuniti v svojo lastno dušo, — zato setra. ostal. Slutim strašno trpljenje, ki Has čaka in ki ne bo nikomur prizaneslo. In ee bomo varali sami sebe- pobijali resnico, ki jo občutimo z vsakim ntripoan — tedaj našemu gorju ne bo mej£. Kani gredo te trume sužnjev, praviš? Do spoznanja resnice gredo, ~do spoznanja samega sebe. same vase gredo." "Ko sem pel, so kričali, da sem pijan, da blaznim, pa sem jim videl prav v dušo, ko so bežali C .. . . - m . __i_ Mi nudimo nenavadno razprodajo skoraj za polovično ceno—samo tek<>m dveh mesecev. \V. Rogers srebrna krasna posoda za sladkor—krasne iipknste zavese in bunf-na ura z nihal. m. Vse tr, prodajamo brez dolm-ka, ker hočemo več pri štora za blago, katero smo ravnokar dobili iz tovarne ur ga moramo takoj spraviti. Ta krasna 4 krat posrebrn^na \V. lingers srebrna posoda za sladkor ima krop s. h.- prostora za 12 žlic. Xa vrhu ima krasnega izrezanega ptička. Vanjo gre dva funta sladkorja. Napravljeno je tako umetniško, da ho okras ln va.š dom ter jo bo vsakdo občudoval. I»ve | opolni krasni čipkasti zavesi za dvoje oken. roi'-no delo v krasnem stilu in vzorcu iz dobrega blaga in jako motno. t~'e jih obesite na va>a oki>.', bodo < ikra sile ves vas dom. < u-e ft. kj »od i nje, ki so jih že kupile od nas nam pisarijo zahvalna pisma ter plavijo, da se ."rdijo njihovi izdeljavl in izgledu. Rančna ura z r.ihalom je jako lepa in uporabna. Za te- predmete bi morali plafati v drupi trgovini najmanj $15 00: dočim jih dobite od nas ti kom teh dveh mesecev razprodaje za samo SO.75. Vsaka gospodinja ki želi kaj 1-pega za svoj dom, naj bi kupila posodo za sladkor. 2 popolni zavesi za d\oje oken. in mi smo prepričani, da bo ponosna na ta nakup. Prepričani smo. da vam bodo vasi prijatelji zavidali, kakorhitro bodo videli. Izkoristite to ponudbo dokler je čas in pošljite z vašim naročilom £5c v znamkah ali srebrn. Ostanek boste plačali ol> sprejemu. Zadovoljstvo garantirano ali j a denar naznj. I'iSite na: UNION TRADING CO„ 1029 Mitchell St., Dept. 20. Milwaukee. \V?s *t. marca: Bremen. Brtmaa. IT. marca: Dollo, Guoa, SI. marca; La S&voia. Havre: Prea. Hardin«. Chr» oourr; Orca, Cherbourg. Hamburg; Anda-ftta, Cherbourg. 2. aprila: Eer^nparia, Cherbourg; Parts. Havre. 3. aprila: AP .-i t P^Ulin, Hamburg. 5. aprila: Majestic, Cherbourg; Tvrrhenia. Chcr-lourg: Oorge Washington. Cbt-rbourg. 9. aprila: Manretania. Cherbourg. *2. aprda: Leviathan. Cherbourg; Olympic. Charon rg. Veend.tm, CherfTourg. 16. npri'a: Aquitania, Cherbourg; Chicago. Havre 19. aprila: Ilomri sc. Cherbourg: Aus».nia. Cher- ourg; Pres. ItooseVi-it. Cherbourg; New Ha , 3. maja: I l.tviathan, Cherbourg: Olympic, Cher-jNjurg: Pie.««. Wilson. Trst; Havre; Orbita. Che-rbourjj. 7. maja: Atiiit.ir.ki, Cherhours:; Delgenlan.!, Cherbourg. 10. maja: Homeric. Cherbourg; America, Cherbourg. 14. maja: I'ar s, Havre: Martha Washington, Trst; t'-erei.gariu. Cherbourg. 15. maja: Albrrt Pnllin. Ch- rlvourg in Hamburg; Stuttgart. Itreinen. 16. maja: Majestic. Olierboiirg: Oi'ca, Ch. rbourg; Wgrnlani, lu-lt^r-.^. IT.s. Roosev«*lt. Ihe-nir!>. 21. maja: Fiaiu-e, II:i\r.-: Mauritania. Oljor-bt.urg. 24. maja: I.' viuthan. Cli.-rbonrg; • dympic. Cher- i\ i.. L:iaii. . r..-r!" • i ™: i uympic. < ner-lsterdarn. Rotterdam; Ro. ham beau. I hour«: T\n!;.-ni;i, fii.-rl«.urg C.-l.-mbo vre. M :-tn>a. 23. aprila: ' ZT. maja: Paris. Havre; nerengarta. Cherbourg. | ft«-liar;.-e. Cherbourg in llamburf 2fi. aprila: j York. Uremen. Majestic. Cherbourg: Albania. Cher- j 28 maja: !.„urg: 1 'rep. Ifar l.ng. fherl ourg; Or.htnrt,! Atiuitania. PherV-^urg. Cht-rb Airg: Cleveland, Ihimhmg. 23. aprila: Republic, Cherbourg. 0. aprila: >•>•11 u-^ tan la. Cherbfinr*. 30. maja: America, G.-noa. 31. maja: 1 !o:n.-ri<\ Cherbourg: Conte Verde. C«-i «:,: Harding, Cherbourg. Veliki izlet v JUGOSLAVIJO na svetovno znanem 'AQU1TANIA' 45. 64Z Ton ODPLUJE IZ NEW YORKA 7. MAJA -ntiuci > (.MiKiir-ufUi; l're..i\ite t; za' aviPh dr.i na m .rja .tli Tiianj kot i. dni od X. w Votka »lodoina. !^l«-tnik.- 1..1 » ..ili! st. M. Vuk.ivič. 1.,-a.ii ik Cunafil » rte v NVw V..r!:n. ! i j.- t-,' pr.-j tiv.i.lnik >:>>Konzulata \* New *Ycrku. <;. VI'MOV!'"' i «> za.-no :• izb ;niki potoval Zagret a, skrbe! za vsak. ga polnil i in s»!—1:!!. o:- |..> kolikor mogoč-- ugodno potoval. CIX.MU • «'!1T\ j-.- i»o v.-.i-tn ?i\.-tu v>l. d svoj,- t;.-ti::. Ikri! jiv- p.istr.-ilu- in iZM:ii-.- k::biiije. >e 4 '>iinli|v t.- d; ag.'i-.-n.- i>ri- I \ lik« ter p.»s. ti;.- 1' liiovino. '/.a imdaljtu navodila vprašajt.- najbbžj.-iia . 'i;i::it dov.-g i aguist.s. \ v..A.-i:i m«-stu Mti pa naravnost pri CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YORK HITRA POTNIŠKA SLUŽBA od NEW YORKA. do TRSTA (prako Genov«) Najbolj*« in naj kraji« pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parniki DU1LIO____27. marca: 1. maja; 17. juni. COLOMBO .. 16. aprila: 21. maja; 1. j-.ilija TAORMINA ____ 25. junija; ____ 4. avg. GIULIO CESARE S juti.; 16 avg.; 13 sept. •Največji in nsjhitrejSi parn:k na olje za Sredozemsko morje. Udobna kabine tretjega r&xred* a t. 4 Ir. c posteljami za družine ln ženske. Pri okusnih obedih je vino brezplačno. Za podrobnosti vpraSaJte nafi^ga agenta v vašem mestu ali pa. naravnost pri nmmi ceskals mm Italta-Amerlca Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Nail Eaatopnlkl v Jugoslaviji: Jadranske Banka, Belgrad le njene podružnica Osmerokotna glisfca. Viktor iluirn. poleg skla-j datelja Gonnnila prvičniei (premieri1) "SVajriier.jpvc;ra "I.o--hensrrina". se olirni* k -lavnr-ntn umetniku: "Kako so vam 7.:Ii ta pfodba?*' — **jZo- j vedati", dostavi Iluiro. r - - New York. Plymouth, Havre, Paris PARIS ...................... 2. aprila New York. Havre. Paris LA SAVO IE................29. marca CHICAQO .................. 16. aprila ROCHAMEEAU ........... 19. aprila New York, Vigo [SpainJ. Bordeaux ROUSi LLO N .............. 25. marca pilite u urodili lokata -EU atesta ali aa fUrai araJ: 19 STATE STREET. NEW YOR n Potrebna knjiga za pravilno priučen je angleikega jezika, z nasveti kako pastati ameriški dr-žavljan. Slov.-Angleška Slovnica Obseg« dedafe; Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOyjB, Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<3LEgEI BESEDNJAK, fcesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI kater« mora znati vsakdo pri nabavi držav* ljanskega papirja. • Vse angleške besede bo navedene, kako se pile-Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz t# knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. « Je trdo Tesana, vsebuje 260 strani, V | 50 cena a poštnina V ■■ Slo venic Publishing Company |fl Cortlandt Street tfew Tack. V. J Kako se potuje v| starikraj in nazaj v Ameriko. T^ DOB 5« namenjen potovati > ^ stari kraj, je potrebno, da Jt natančno poučen o potnih llstLb prtljagi in druglta etvareb. Pojasnila, ki vam Jib aamoremr dati vsled n&5e dolgoletne izknSnJe Vam bodo gotovo r korist; t ud* priporočamo vedno le prvovrstn* narnlke, ki imajo kabine tndl v HI razreda. Tudi oni ki 8e niso amerUki dr SavIJanl, morejo potovati ▼ starf kraj na obisk, toda potrebno Je. ds ■e povrnejo tekom šestih mesecev in •o pripuSčenl bres vsake neprillk« t to deielo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdsr ieU dobiti serodnlka aU ps svojea is rtarega kraja, naj nam piSe sa pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota anafia 642f novib prtseljocev. Za potne strofike lsplačuje pe na-Sem naročilu JADRANSKA BAJV KA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank K Cortlandt Street New Yerfc Glavno zastopstva Jatfranaka banke. Vnk fmo bi morml la*« DOTO iadajo MFBRlf ATtTCA OLAZBBNB MATICI'1 Zm Štiri moik« giiaoT« Uredil Mfttej EibU Knjig* ima 29% strani, ter raebr 5« 108 najboljiUi in najnovejii) peni a notami 82 Oortlaadt SL. M*m York. II j Potovanje v Jugoslavijo. Kilnr namerava potovati to sxx>m. Lad v stari kraj na obisk ali za stalno, i>riiK>ročamo, da se otH-xi '.a parnik "PARIS", največji in naj-aovej^i parnik francoske parobrod-ne družbe, ki odpluje iz New Turka 14. MAJA 1924. • Železniška zveza preko Francije švire in Avstrije je za Jugoslovan* najbolj pripravna po francoski pro zlasti pa še s parnikom 'PARIS* in se pride v devetih dneh v Ljubljano; oni pa, ki jkitujejo v zase> lno ozemlje, se |x-ljejo iz Pariza naravnost v Trst. S tem parnikom potuje tedaj tud naš uradnik, ki ho spremljal i>otni-'te do Ljubljane, in bo pazil tudi na ortlja^o. da bo sla naprej vedno z stim vlakom, kut potniki. Vsi potniki III. razreda so na-dan jen i na tem parniku v kabinat po 2-4-6 v eni kabini; kdor želi po -ovati takrat na tem parniku, na. nam dopo.šlje čim prej $10.00 are z: fll. razre