primorski uTr Živilska industrija d.d.. Industrijska cesta 21, 6310 Izola APRIL 2001 letoV številka 86 cena 150 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ — —.......--------=g2žiRtA,irA 15. v M]eč§ik: Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc napoveduje nov zakon o pokrajinah, ki naj bi ga na svetlo postavili šele oktobra. Vsebina pomembnejša od števila. Pozabljeni okraji. Vse kaže, da bodo v koprski občini volili po starem že v jeseni 2002, ko bodo redne lokalne volitve in da ne bo prišlo do drobitve občine. Droga odslej pod eno streho Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in predsednik uprave Droge Matjaž Čačovič sta 12. 4. 2001 ob 18.00 uri, ob navzočnosti številnih uglednih gostov in poslovnih partnerjev Droge, slovesno prerezala otvoritveni trak velike nove tovarne, v kateri bo Droga poslej združevala skoraj vse dejavnosti, ki jih je opravljala v piranski občini. Njen nov sedež: Industrijska cesta 21, Izola. Dobrodošlico Drogi v novi občini je izrekla županja Breda Pečan. Delniška družba Droga Portorož je decembra 1999 s podpisi pogodb z SCT d.d., IBL sistemi d.d. in dobavitelji tehnološke opreme oddala v izgradnjo kompleks objektov v industrijski coni Izole, ki je namenjen živilsko predelovalni industriji. Vrednost celotne naložbe znaša 45 milijonov DEM in sodi med največje industrijske naložbe leta 2000 v Sloveniji. Na lokaciji, ki nieri 41.254 m2, je zgrajenih več objektov v skupni površini 17.811 m2. Nedvomno, da si je Droga s selitvijo pod eno streho zagotovila strateške prednosti. Prireditev na otvoritvi je bila zasnovana prijetno, odlično. Nastopili so Anika, Andrej Šifrer in Šavrinke, zvečer pa je bil tudi ognjemet. FOTO:FK-INFORMA Pripravljen scenarij razvoja turizma ^23> ObCina PIRATI COMUNE m Pl RANO Županja in Občinski svet Občine Piran ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, ter ob pravniku dela, i. maju, iskreno estitamo vsem občankam in občanom ter delavcem piranske občine in prno lepo praznovanje. In occasione della Giornata di Insurrezione contro Poccupatore, 27 aprile, e della Festa di Lavoro, l maggio, il Sindaco e il Consiglio comunale di Pirano formulano sincere felicitazioni a tutti i cittadini e lavoratori del nostro Comune, con 1'augurio di trascorrere serenamente le Feste. Občinski svet Občine Piran U Consiglio comunale di Pirano Županja Občine Piran H Sindaco de! Comune di Pirano Vojka Štular, prof. -........... —fr ŽIVLJENJSKI KROG zavarovalnica triglav P ^ IZOLA EXPRESS OPTIKA Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 -otARSKeo* H m v. Y 'r w, O tel 0771T#*' n 0 $ Posebna darila iz keramike za vse pri/cinosti * Solinarke 'Nakit * Podstavki za miia •Vaze * Darilne košarice... in še mnogo lepega Atelje Sneti te Krajnc. Ljubljanska 3 hala Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 Prvi digitalni laboratorij na Obali - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media/ Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir 4^ Manjšini naj bolj sodelujeta Italijanska skupnost v Sloveniji in slovenska v Italiji bi lahko našli veliko skupnih točk Skrb za življenje in delovanje manjšine naj prevzame predvsem država v kateri manjšina živi, nedvomno pa je potrebno imeti več stikov med slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Sloveniji. Morda za začetek na športnem področju, izmenjavi informacij, izdajanju skupnega dvojezičnega biltena, so menili na srečanju obeh manjšin, ki je bilo v petek, 16. marca v Tartinijevi hiši v Piranu. Rudi Pavšič, ki smo mu na koncu srečanja postavili tudi nekaj vprašanj, je govoril zlasti o prednostnih sprejetega zakona o zaščiti slovenske skupnosti v Italiji, kar je velik dosežek, saj so se Slovenci v Italiji zanj borili desetletja, vendar so proti-slovensko nastrojene sile vedno znova našle argumente in preprečile sprejetje zakona. Ta je sedaj tu in odpira pot k sodelovanju tako na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Žal še ni zaslediti skupnih investicijskih aktivnosti manjšinskega gospodarstva. Rudi Pavšič: »Zakon spoštuje subjektiviteto manjšine« Rudi Pavšič, povedali ste, da je - ftczrlttjnrrjff) '{jfifilitznn hdeu "Norme per 1» tutcla delt# minurun/a linguatiea dovciui della reekme 1'riuli -Venezia (tiului" rreii" upprin-aia tn itt dtfinilivB MSeialo tkita Rcp«l>b!ia> !l 2001. ikk wx.r lnf!u:«xa dova* preMKe retie province d, Triole. Gorai c Ume. * noreia dej. «uecS 2. } c 6 Jcil‘1 CoKjtunoneedeSrankoto • Jviij kgge cftttkuaorade JI smnjio 1965, n' I, recanre tpprovMJune ddk> Smtuto ječale del:« re^one fnob-Veaejj« Giuli*. h coetomu « principi KC(!C«1. dd! nrdtnaroerJo cd m piiaapi pccdbnuii neiU DkUtnccoc urivetMle dei dtritd dd! ^9100, ndk sonvenioni iaemsrionili e nci tram:, »ontucrilii tia! Gvnemo :iiJ.*no Zakon pa ima člen, ki spodbuja čezmejno sodelovanje. Skratka, nekako »nagovarja« tri države; Slovenijo, Italijo in Hrvaško, da poiščejo primerne instrumente, kako manjšinam dovoliti, da pospešijo sodelovanje«. Mislimo, da se lahko vsak ntanjšinec svobodno vključi v vsako investicijo. Zakaj ste govorili o nekakšnih ovirah na tem področju? »Načelo svobodnega trga vsekakor obstaja. To vemo. Ta zakon pa predvideva neke vrste popravek krivic za Slovence z Videmske pokrajine. V njem je člen, ki predvideva določene vsote denarja, ki naj bi šle namensko za gospodarsko rast Slovencev v Benečiji. Prav na tem manjšinskem solidarnosti Jugoslavije in Slovenije. Zelo malo pa je bilo finančne pomoči Republike Italije«. Mislimo, da sodelovanje med italijansko in slovensko manjšino vendarle ni tako tesno? »To sodelovanje je bilo nekako zamrznjeno leta 1992, ko ni prišlo do podpisa trilateralne pogodbe, dokumenta med Italijo, Slovenijo in Hrvaško glede vrste problemov, med katerimi je bilo tudi vprašanje varstva manjšin. Takrat smo Slovenci v Italiji (ne zato, ker bi hoteli s tem preprečiti italijanski manjšini razvoj, amapak zaradi nas samih, ker v tem dokumentu pač ni bilo dovolj garancij za našo manjšino v Italiji) rekli, da ne moremo sprejemati takšnega zgodovino«. So propad banke »skuhale« kakšne neznane sile? »Mislim, da je obstajala zunaj nas določena režije, ki nas je hotela postaviti v položaj ekonomske šibkosti, kajti vedeli so, daje močna ekonomska manjšina, avtonomna manjšina« Ste imeli kaj denarja na tej banki? »Seveda, nekaj sem ga žal tudi izgubil«. Mislimo, da je položaj italijanske manjšine v Sloveniji tudi politično gledano boljši. Manjšina ima svoje prostore za kulturna in druga srečanja, kot je na primer zgradba Tartini, zagotovljene vrtce, šole, v občinskih svetih in v Džavncm svetu pa Na sliki: Pogovor predstavnikov italijanske in slovenske skupnosti v Tartinijevi hiši v Piranu Ali italijanska manjšina v Sloveniji živi solidno, bogato, a nekako »zaprto« življenje v svojem etničnem krogu, bi sc lahko vprašali po debatnem srečanju v Piranu, ki ga je povezoval sodelavec TV Capodistria Stefane Luša iz Lucije. Srečanje je nosilo naslov: Italijanska manjšina - slovenska manjšina v luči sprejetega zakona o zaščiti slovenske skupnosti v Italiji. V razpravi so sodelovali Maurizio Tremul, predsednik Izvršnega odbora Unije italijanov, Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze (SKGZ) v Trstu, Roberto Battelli, poslanec italijanske manjšine v DZ Slovenije ter nekateri drugi povabljeni visoki gosti, med katerimi sta bila tudi italijanska konzulka v Kopru Rosa Maria Chiccho Ferraro in podžupan Občine Piran Drago Žerjal. Na srečanje je prišel tudi profesor Samo Pahor, ki pa se tokrat ni oglasil. financiranje manjšine, ki temelji na sprejetem zakonu, sedaj urejeno. »Zakonsko je urejeno, vendar ni tekočih prilivov, torej denarja torej še ni. Za delovanje slovenske skupnosti v Italiji je za leto 2001 predvidenih 5 milijard lir, za leto 2002 pa 10 milijard lir«. Ali je ta manjšinski zakon poveza! organizacije znotraj slovenske skupnosti? Vemo da to ni bilo najboljše - in ali ta zakon vpliva na večje sodelovanje med italijansko in slovensko manjšino? »Ta zakon spoštuje subjektiviteto manjšine. Ne usmerja manjšine v eno ali drugo izbiro kar zadeva notranjo organiziranost. To je predpogoj in tudi logika zakona, da manjšini ne sme vsiliti organiziranosti ampak mora spoštovati manjšinske odločitve (izbire) glede tega. Torej tudi v odnosu do italijanske manjšine v Istri. območju so Slovenci doživeli nejvečjo asimilacijo. To je neke vrste reparacija, bi lahko rekli«. Zdi se nam da italijanska manjšina v Sloveniji, živi bolj varno in uživa lepše čase kot slovenska v Italiji? » Strinjam se, čeprav vem, da predstavniki italijanske manjšine zagotavljajo, da marsikaj ne gre. Priznati je treba, da je Slovenija, še prej Jugoslavija, iz zakonsko-varstvenega vidika boljše poskrbela za svoje manjšine. Mi smo imeli veliko več težav. Dejstvo, da smo komaj letos, po 55 letih, odkar je bila sprejeta nova italijanska ustava dobili zakon, pove vse. Ustava namreč v 6. členu jasno govori o zaščiti jezikovnih manjšin. Po drugi strani pa je treba priznati, da smo Slovenci v Italiji imeli neke vrste prednost na ekonomskem področju. Situacija oziroma družbeni red ni dovoljeval, da bi v Jugoslaviji imli tržno gospodarstvo. Pri nas v Italiji smo to možnost imeli. Ker smo imeli tudi gospodarsko moč, smo se tam lahko tudi močno organizirali kot manjšina. To kar imamo danes je sad našega dela in dokumenta. To je pogojevalo odnose, srečevanje med manjšinami. Kot organizacija SKGZ pa smo te odnose vendarle vedno skušali zbliževati«. Ali je propad Tržaške kreditne banke napravi! veliko škodo slovenski manjšini v Italiji? Gospod Pavšič, ali ste tudi vi imeli kaj denarja na tej banki če ste ga kaj izgubili? »Propad banke? Banka predstavlja srce ali pljuča gospodarskega sistema. S tem, ko je banka propadla, oziroma šla iz slovenske uprave, je to posledično pozročilo veliko škodo v slovenskih podjetjih v Italiji. Treba je tudi upoštevati dejstvo, da se je v tem času spremenila politična slika v Jugoslaviji. Jugoslavije ni več. So nove države. Določene gospodarske logike, ki je takrat vladala, ni več. Namreč veliko našega gospodarskega potenciala je slonelo na tako imenovanem »import -export« s finančnimi transakcijami prek te banke. To je šlo v zagotovljena mesta, vi pa se zanje morate ša kako potruditi. »Glede zajamčenega zastopstva v parlamentu? Glede tega načelno nimam pripomb. Vem pa, da to nc reši vrste vprašanj. Y parlamentarnih dinamikah se zakoni sprejemajo z večino glasov. En sam človek v parlamenti nikoli ne bo ničesar spremenil. Nevarnost pa jOj da se lahko zgodi, če imaš zajamčenega zastopnika, da je vsa problematika, ki zadeva manjšino, zaupana njemu. Ostali pa se distancirajo. Načelo je v glavnem pravilno, ampak mi v SKGZ zagovarjamo načelo prepričevanja čim večje skupine parlamentarcev-Lep primer imamo sedaj s sprejetjem manjšinskega zakona, ko seje večina parlamentarcev, zlasti levih, odločila vztrajati do konca! Slovenci v Italiji smo do danes vedno imeli Slovenca v parlamentu. Imam0 ga še. To je Dimitrij Volčič. Imam0 slovenskega kandidata, ki ima vclikc možnosti, da bo izvoljen na državnih volitvah 13. maja 2001«. Franc Kr(tjhL ■ ^ primorski uVp O pokrajinah šele jeseni Mestna občina Koper na lokalnih volitvah po starem? Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc napoveduje nov zakon o pokrajinah, ki naj bi ga na svetlo postavili šele oktobra. Vsebina pomembnejša od števila. Pozabljeni okraji. Vse kaže, da bodo v koprski občini volili po starem že v jeseni 2002, ko bodo redne lokalne volitve in da ne bo prišlo do drobitve občine. Zakon o upravi je eden od temeljnih zakonov, ki bo prispeval k racionalizaciji dela državne uprave in k njeni spremenjeni teritorialni ureditvi. Ugotavlja se šibka koordinacija in sodelovanje med ministrstvi in upravnimi enotami, neuravnotežena pa je tudi teritorialna ureditev uprave. Dovolj znakov torej, ki nakazujejo, daje v državni upravi končno treba nekaj postoriti. Ena od možnosti je vsekakor tudi prestrukturiranje in v končni fazi tudi zmanjšanje števila organov v njeni sestavi, zmanjšanje števila sedanjih uradov, posebnih služb (okrog 58) na čelu katerih so politični funkcionarji in čimveč tega spraviti pod okrilje odgovornosti ministrstev. V končni fazi naj bi šlo tudi za zmanjševanje števila državnih uradnikov. Hrbtenico državnosti naj bi držali generalštab, policija, carinska uprava, davčna uprava, organi kazenskih sankcij in uprava za zaščito in reševanje. Poslej naj bi vlada imela pooblastilo, da določa delovna področja ministrstev, direktorji organov bodo imeli status uradnika, javnega uslužbenca in s tem je povezan način imenovanja in odpoklica. To je ena od pomembnih novosti, saj bodo tako lahko opravili razmejitev med političnimi funkcionarji in uradniki oziroma upravnimi managerji z vidika njihovega imenovanja in njihove zamenljivosti v primeru nastopa nove politične nomenklature po volitvah. Na podlagi teh sprememb naj bi se število funkcionarjev s 146 zmanjšalo na 50 do 60. Pomembno je pri tem to, da se le politični funkcionarji umaknejo v primeru nastopa nove oblasti. Uradniki pa še naprej ostajajo na svojih mestih. Nekaj podobnega je v Italiji, kjer vlade padajo kot zrele hruške, a država vseeno funkcionira naprej. Eden od pomembnih predpisov reforme državne uprave je zakon o javnih agencijah. »Del državnih funkcij želimo prenesti zunaj države, na samostojne, neodvisne institucije, kar bo po eni strani zmanjšalo obseg državnih nalog«. Cela vrsta novosti se načrtuje na področju teritorialne organizacije uprave, je povedal dr. Rado Bohinc. Omenil je že dolgo pričakovan zakon o pokrajinah, ki bo prišel v vladno proceduro jeseni. Največ strokovne podpore ima zaenkrat predlog, da bi pokrajine bile na eni strani institucije lokalne samouprave institucionaliziranega medobčinskega sodelovanja z visoko stopnjo finančne in siceršnje samostojnosti, na drugi strani pa bi bile pokrajine instrument decentralizacije oblasti, kar pomeni, da bi se nanje prenašale upravne naloge z nekaterih ministrstev. Zelo pomemben kriterij pri pokrajinah je vprašanje kakšne so njihove funkcije in povezanost pokrajin z ekonomsko podlago oziroma močjo regij, ki se bodo potegovale za status pokrajin. Strokovne podlage o pokrajinah se že oblikujejo. Pred stroko je seveda še vedno cela vrsta odprtih vprašanj, da jih razreši, nekje na jesen pa se bo verjetno začela siceršnja razprava o tej pomembni spremembi v naši teritorialni ureditvi, ki bo zagotovo imela tudi politični prizvok. Na vprašanje Primorskega utripa, ali že vedo koliko pokrajin naj bi bilo v Sloveniji nam je dr. Rado Bohinc povedal, da o številu sploh ne govorijo, kajti najprej je treba izluščiti in določiti vsebino dela in prenesenih pooblastil z države na pokrajino. Torej je brezpredmetno govoriti o 24., 12. ali 8. pokrajinah. To kar je bistveno se zdi, da je treba najprej spremeniti člen ustave, ki govori o svobodnem povezovanju občin v pokrajine, ne govori pa o prenosu pooblastil z države, iz česar doslej ni bilo nič. Morda ni novost, ali pa tudi, da v Sloveniji ne razmišljamo več o tako imenovanih okrajih. Teh ne bo! Tako imenovane evro in še kakšne regije (istrska na primer) pa tako ali tako sedaj še nimajo zakonske podlage. In kaj bo s koprsko občino? Ali se bodo njeni občani lahko udeležili rednih lokalnih volitev jeseni prihodnje leto? Dr. Rado Bohinc nam je povedal, da v pristojnem ministrstvu za notranje zadeve ne razmišljajo o alternativah. Razumeti je torej, da bodo v Mestni občini Koper redne lokalne volitve jeseni leta 2000, tako kot bodo povsod drugod po Sloveniji in da občine še ne kaže drobiti. Ali bo Koper v bližnji bodočnosti središče nove primorske pokrajine še tudi ni popolnoma znano. Omeniti je treba še Zakon o javnih uslužbencih, zajeten predpis, ki šteje preko 200 členov in ki ima za cilj opredeliti pojem javnega uslužbenca in zagotoviti politično nevtralnost uprave in kadrovanje po strokovnih referencah. Torej upravno neodvisnost od zamenjav vsakokratne politike. Jesen bo torej še vroča. Tokrat nekoliko bolj za javno upravo. Franc Krajnc Izola: Predavanje o auri Kaj je aura, od kod izvira, kakšne so njene značilnosti ter kako se v njej zrcalita bolezen in zdravje, boste lahko slišali na predavanju z naslovom Človekova aura, njen pomen in poti do njenega zaznavanja, ki ga organizira CDK Obala. Predavanje bo v četrtek. 10. maia 2001 ob 19. uri v prostorih Rdečega križa v Izoli. Ob starem zidovju 15/a. Predavala bosta Katarina Velikonja dr. med. in Leo Ivandič iz Esscntie. Več o fenomenu psihocncrgijskega polja - auri, v naslednji številki. Tel.:01/5131057, Mobitel: 040/32 19 18. Turistka: podelitev diplom V četrtek, 19. aprila 2001 ob 17.00 uri bo v Grand hotelu Metropol v Portorožu svečana podelitev diplom diplomantom Turistice - Visoke šole za turizem v Portorožu. V študijskem letu 2000/2001 je na Turistici 137 absolventov in 14 diplomantov rednega študija, število absolventov izrednega študija jel22 v Portorožu in 6 v radencih, diplomantov pa 10. Diplomanti pridobijo naziv Diplomirani/na organizator/ka turizma. Za študij, ki traja 3 leta oziroma 6 semestrov je izredno veliko zanimanje. Marina Portorož d.d. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom in bogato turistično ponudbo Tel.: 67 61 100 Fax: 671 61 210 V tipičnem okolju portoroške marine leži Restavracija Marina, kjer bodo ob prvovrstni ponudbi vaša kosila in večerje pravi užitek Tel.: 67 61 317 marina portorož portorose Športna ponudba: Tenis, namizni tenis, košarka, mali nogomet, mini golf Tel.: 67 61 232 Vsem občanom piranske občine, delničar jem,gostom in poslovnim partnerjem VOŠČIMO VESELE IN SPROŠČENE PRVOMAJSKE PRAZNIKE e r n a 6. MEDNARODNI NAVTIČNI SALON INTERNAUTICA 2001 od 8. do 13. maja 2001 MARINA PORTOROŽ VAS VABI K OGLEDU Boris Ugrin urednik Radia Capris »Radiu želim dati novo dimenzijo« Tridesetletni Koprčan Boris Ugrin je iz Primorskih novic, kjer je z novinarskim kolegom Borisom Čibejem, kot del ekipe, pripravil vse potrebno za izhajanje časopisa Sobota, je odšel iz te časopisne hiše na novo delovno mesto. S 1. 3. 2001 seje zaposlil v družbi Protokol na delovnem mestu odgovornega urednika Radia Capris. »Želim dati radiu novo dimenzijo«, nam je povedal na sprejemu, ki sta se ga udeležila tudi koprski župan Dino Pucer in Ksenija Benedetti, protokolarna delavka v vladi Janeza Drnovška. Urednik Boris Ugrin si želi vzpostaviti več sodelovanja z lokalnimi mediji, ki si, kot nam je dejal, ne bi smeli med seboj konkurirati, ampak sodelovati in se dopolnjevati. V vsakdanji program Radia Capris, ki naj bi bil že kmalu najbolj poslušan radio na južnem Primorskem, naj bi po besedah novega urednika vnesli dodatno vsebino s še Na sliki: Župan Mestne občine Koper Dino Pucer čestita novemu uredniku na novem delovnem mestu. kakovostnejšimi in pestrimi ter zanimivimi aktualnimi informacijami. Med novosti naj bi sodila na primer Tema dneva, ki bi v živo povezovala najbolj zainteresirane poslušalce radia. Na Radiu Capris, ki je v lasti zasebne kapitalske družbe Protokol (lastnika Marinko Hrvatin in Vladimir Čok) je trenutno osem zaposlenih, imajo pa tudi 25 zunanjih sodelavcev. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TeliFax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk I*TA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tcl.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Hsk: Tiskarna VEK Koper Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s p. Matična Št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na ftodlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur list RS it 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 % Veslaški klub Piran Organizira tečaj veslanja od 2. 4. 2001 dalie Vpišete se lahko vsi, ki sc želite preizkusiti v veslanju in ste rojeni v letu 1986, 1987, 1988,1989. Vpis je vsak dan v prostorih kluba v Seči - Sečoveljskih solinah. Športni pozdrav! Veslaški klub Piran Trener: Milan Kocjančič Spomladanske akcije: povečave 20X30 900,00 S/T ■ povečave 30X9$ 1 900,00 SIT \ Poslovalnica TPC Lucija, teUfmc 05 6773 296 Poslovalnica Koper, Pristaniška z. td.flS 6278 600, fax: 05 6276 788 Fotografiranje porok ter izdelava poročnih albumov * Fotografije * Ekspresna izdelava barvnih fotografij JjJ J\XlKXUJ3 Droga Portorož že v Izoli Svečana otvoritev nove tovarne v Izoli, kamor se seli tudi uprava, je bila 12. aprila 2001 ob 17.00 uri. Z desne proti levi: Lilijana Ivanek Pečar, poslovna tajnica, Matjaž Čačovič, predsednik uprave Droge Portorož d.d., Vlado Družina, član uprave zadolžen za področje prodaje in vodja marketinga, nabave in logistike, Aleš Škraba, član uprave zadolžen za področje ekonomike, informatike, kakovosti in sodelovanje s Svetom delavcev in sindikatom. To je hkrati tudi tri članska uprava, ki je bila imenovana s 1. 1. 2001 »Vračam se z gradbišča nove tovarne v Izoli in lahko z veseljem ugotovim, da tovarna v proizvodnem delu funkcionira že v celoti, kar pomeni, da dela proizvodnja kave, čajev, mesnih namazov... Nekoliko nam zamuja upravni objekt, za katerega pa računamo, da bo srede aprila tudi vseljiv«, je na začetku novinarske konference (zadnje na stari lokaciji v Portorožu) 20.3. 2001 povedal Matjaž Čačovič, predsednik uprave Droge Portorož d.d. in povabil novinarje na naslednjo novinarsko konferenco 12. 4. 200. Na dan torej, ko je bila napovedana otvoritev nove tovarne. Takrat je uprava seznanila novinarje tudi z vsemi značilnostmi in posebnostmi nove tovarne. Že sedaj pa lahko rečemo, da predstavlja tovarna eno največjih naložb (okrog 4 milijarde SIT) v prehrambno industrijo v Sloveniji in omogoča bistveno lažje delo in tudi povečanje proizvodnje. USPEŠNO POSLOVANJE V LETU 2000 IN DRZNI NAČRTI ZA NAPREJ Celotna prodaja Droginih izdelkov je v letu 2000 izkazala 3-odstotno povečanje. To je seveda relativno malo. Vendar je treba upoštevati dve dejstvi; od poletja 2000 dalje niso distribuirali Nestle izdelkov, potem pa je prišla še mila zima, ki jim ni omogočila prodaje soli. Če bi izločili ta dva dejavnika bi bila dejanska prodaja večja za 9 %, je dejal predsednik uprave Matjaž Čačovič. Med pomembne dosežke štejejo povečanje izvoza za 23 % in to, daje znašala udeležba izvoza v celotni prodaji že 29 %. V strukturi Droginih proizvodov je na domačem trgu glavni nosilni proizvod kava, ki predstavlja 60 % realizacije. Prodajo kave so kljub ostri konkurenci povečali za 5 %. V izvozu daleč prednjači pašteta, ki predstavlja 70 % celotne realizacije. Prodajo paštet so povečali kar za 27 %. 1,504 milijarde SIT čistega dobička, donosnost kapitala 12,7 % Celotna realizacija (vsi prihodki), upoštevajoč uspešne finančne transakcije, je znašala v letu 2000 kar 15, 248 milijarde SIT injebilazač % večja v primerjavi z letom 1999. Dobiček iz poslovanja je bil manjši za 9 %. Čisti dobiček (po odbitku davščin) pa za 31 % večji. Kako gre to skupaj? Omeniti je treba dve pomembni dejstvi; V finančnih prihodkih je izkazano povečanje za približno 300 milijonov SIT na račun zavarovanja pred tveganji valutnih nihanj (terminski nakupi valut s fiksiranim tečajem na določen datum). Zavarovali so namreč dolar. Ker se to veže na nakup surove kave, bi bilo iz vsebinskega zornega kota pravilno, da bi teh 300 milijonov vnesli v znižanje stroškov in dobiček bi bil, namesto nižji 9 %, kar za 10 % višji. To bi bil realni izkaz, je dejal Čačovič. Po nerevidiranih in nekonsolidiranih poslovnih rezultatih je Droga d.d. tako zaključila poslovno leto 2000 s čistim dobičkom v višini 1,504 milijarde SIT, kar je za 31% več kot v predhodnem letu. Povedati je treba, da je bila stopnja obdavčitve za Drogo v letu 2000 izjemno majhna in sicer na račun nove investicije v novo tovarno. Donosnost kapitala je znašala 12,7%, kar postavlja Drogo na najvišjo stopničko na lestvici prehrambne industrije v Sloveniji. Produktivnost se je povečala za 6%, dodana vrednost na zaposlenega pa za 9%, so povedali. Droga bo v Portorožu obdržala Napoleonova skladišča soli in dejavnost pridobivanja soli v Sečoveljskih solinah prek svoje hčerinske firme, ki jo še nekako vzdržuje pri življenju. Obdržala bo tudi vse objekte, kijih ima v najemu na podlagi pogodbe za 99 let z Občino Piran. V nadaljevanju novinarske konference je član uprave Aleš Škraba predstavil strateški poslovni načrt družbe. To je dokument, v katerem si je Droga Portorož zastavila dolgoročno poslovno strategijo in razvojne cilje. Član uprave Vlado Družina pa je predstavil strateške usmeritve poslovnih programov. Kot rečeno, je Droga je v letu 2000 dosegla rekorden dobiček in povečanje izvoza. Izvoz, katerega nosilni izdelek je kokošja pašteta, predstavlja že 29% celotne prodaje. Z ustanovitvijo Droge Priština, dokapitalizacije podjetja Droga Sombor in ustanovitvijo predstavništva v Beogradu je Droga v celoti pokrila trg bivše Jugoslavije s konceptom lastnih distribucijskih podjetij v povezavi z lokalnimi proizvajalci in distributerji. Tudi višek delovne sile Na dan 31. 12. 2000 je bilo zaposlenih v Drogi 619 ljudi, od tega 557 za nedoločen čas in 62 za določen čas. To je 2 % več kot na dan 31. 12. 1999. Povečanje fizične produktivnosti, združitev proizvodnje na eni lokaciji ter posodobitev procesa proizvodnje največkrat potegne za seboj tudi problem z odvečno delovno silo. Tako bodo v Drogi na račun nove tovarne odpustili 28 zaposlenih za nedoločen čas in 24 za določen čas. »Vsi odvečni delavci bodo dobili, kar jim pripada«, je dejal Matjaž Čačovič. To je seveda za vse, ki bodo prejeli kuverte z odpovedjo, ki tudi, kot vsi ostali, kažejo veliko pripadnost firmi, boleč udarec. Stabilne delnice Droga je v preteklem letu prenovila strateški poslovni načrt, v katerem je ponovno opredelila svoje poslanstvo in vizijo, dolgoročne cilje in razvojne strategije. Delnice Droge, ki na borzi kotirajo že od junija 1996, uživajo sloves stabilnih in varnih delnic. To se je potrdilo tudi v lanskem letu, saj je bilo medletno nihanje cene Drogine delnice precej manjše od nihanja vrednosti Slovenskega borznega indeksa (SBI). Trenutna tržna cena Drogine delnice se giblje okoli 33.000 tolarjev, navkljub temu, da se je knjigovodska vrednost delnice v preteklem letu povečala za 19% in sedaj znaša 45.538 SIT na delnico. V Letnem poslovnem načrtu za leto 2001 si je to vodilno slovensko prehrambno podjetje zadalo vrsto zahtevnih poslovnih ciljev: 10% rast izvoza, 50% bruto pokritje na domačem trgu ter 45% bruto pokritje v izvozu, zniževanje stroškov na račun nove tovarne, nakupi in prevzemi podjetji ter zagotavljanje kakovosti preko zadovoljstva zaposlenih, kupcev in dobaviteljev. V Drogi načrtujejo, da bodo v letu 2001 povečali čiste prihodke prodaje v primerjavi z letom 2000 za dobrih 14%, dobiček iz poslovanja pa za 34%, kar nakazuje nadaljnjo rast in izboljšanje ekonomike poslovanja družbe. Lani posodobili certifikat ISO 9001 Tak certifikat ima v Sloveniji že 300 podjetij, vendar so ga v Drogi posodobili tako, da so ga v celoti prenesli na računalniške nosilce. Tako, da je pri tem ugotavljanju bistveno manj papirnate vojne. Lani so se pripravljali tudi na sprejem okoljevarstvenega standarada ISO 14001,vendar nameravajo ta certifikat uvesti v novi tovarni. Kako so poslovala Drogina povezana in nepovezana podjetja? Droga d.o.o. Buje, Droga d.o.o. Sarajevo in Droga d.o.o. Skopje so poslovale pozitivno. Droga na Švedskem je poslovala z izgubo. Hčerinsko podjetje Soline d.o.o. je imelo izgubo 18,7 milijona SIT. S Konzumom d.d. v Sarajevu, ki so ga prevzeli prek hčerinske firme, so imeli velike probleme (zaradi tožb lastnikov), sedaj pa naj bi se to uredili. Izdelali jasno strategijo družbe do leta 2005 Cilj: Največje prehrambno podjetje v Sloveniji Skupni znesek investicij v letu 2000 je znašal 4,2 milijardi SIT. Glavnina se nanaša na novo tovarno. Tudi letošnje leto bo za Drogo naložbeno aktivno, saj bodo predvidena investicijska vlaganja znašala 2,8 milijarde SIT (dokončanje izgradnje nove tovarne in združitev večinskih proizvodnih in kadrovskih resursov na eni lokaciji, nadaljevanje procesa modernizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov, zaključek procesa tehnološke in organizacijske konsolidacije v PC Zlato polje in PC Gosad, zaključek procesa prenove informacijskega sistema ter uresničitev nakupov in prevzemov podjetij). Eden izmed ciljev poslovanja Droge za leto 2001 je tudi nadaljevanje uveljavljanja kakovosti v poslovanju družbe. Zato načrtujejo uvedbo in certificiranje sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001, pričetek vključevanja povezanih podjetji v Drogin sistem kakovosti ter integracijo sistemov kakovosti. Z izgradnjo nove tovarne, katere otvoritev je predvidena 12.4., kjer bodo združeni nosilni programi kava, čaj in mesni program in s tehnološko zaokroženimi programi na ostalih lokacijah ter povezanimi podjetji, vstopa Droga v novo tisočletje z jasno vizijo, poslanstvom in strateškimi cilji. Želi postati največje slovensko prehrambno podjetje v bivši Jugoslaviji, vodilno v kavi, čajih in kokošjih paštetah, z deležem izvoza 40% in več. »V poslovnem letu 2001 bo Droga zaključila večletni proces tehnološke in organizacijske konsolidacije in si tako postavila trdne temelje za nadaljevanje uspešnega poslovanja,« je na tiskovni konferenci poudaril prvi mož Droge, Matjaž Čačovič. Povprečna bruto plača v Drogi jc lani znašala 217.654 SIT in je bila 13 % nad slovenskim povprečjem Kaj bo s solinami? Droga bo po 1. juniju 2001 prepustila hčerinsko firmo Soline d.o.o., pridelava soli tržnim razmeram, kar bi lahko v kasnejši fazi pomenilo tudi stečaj Drogina hčerinska firma Soline, pridelava soli d.o.o je lani pridelala skromne količine (okrog 5 tisoč ton) soli in imela tudi 18,7 milijonov SIT izgube. Z ozirom na izgubo so nastali pogoji za oceno kapitalske ustreznosti podjetja. Droga d.d. je to hčerinsko podjetje že doslej dokapitalizirala v višini 50 milijonov SIT. V Nadzornem svetu Droge so obravnavali tri inačice poslovnega načrta. Ugotovili so, da se v državnem proračunu zagotavlja le 18 milijonov SIT za financiranje podjetja Soline d.o.o. Med tremi inačicami (A,B,C) so izbrali inačico B, ki z zmanjšanjem števila zaposlenih z 20 na 12 in s še minimalno pridelavo soli do 1000 ton, omogoča kolikor toliko še oživetje tega krajinskega parka, s tem, da tak (finančni) načrt izkazuje izgubo 25 milijonov SIT. Odločili so se izgubo tokrat še pokriti (po sistemu dokapitalizacije), državi, ki je lastnica krajinskega parka Sečoveljske soline, oziroma Ministrstvu za okolje in prostor pa so hkrati dali jasno vedeti, da je to zadnje dejanje Droge. Če do 1. junija 2001 ne bo imela jasnih zagotovil glede nadaljnjega financiranja, je zadeva prepuščena poslovnemu toku, kar bi lahko pomenilo stečaj podjetja Soline d.o.o., saj jc že zdavnaj bilo jasno, da družba brez nenehnih subvencij ne bi mogla preživeti. Sedaj je torej zares na vrsti država, ki naj bi pohitela z vladno uredbo in določitvijo koncesionarja, predvsem pa z jasnimi zagotovili sofinanciranja. Izola 3 milijone SIT nepovratnih sredstev za nakup sadik V občini Izola bodo v skladu s politiko ohranjanja in razvoja kmetijstva ter pridobivanja hrane, iz proračuna namenili 3 milijone SIT nepovratnih sredstev za nakup sadik v letu 2001 Natečaj za dodelitev omenjenih sredstev je že objavljen v uradnem glasilu občine, rok za prijavo pa je 30. 4. 2001. Na razpis se lahko prijavijo, oziroma so upravičenci fizične in pravne osebe, ki razpolagajo s kmetijskimi zemljišči oziroma oni, ki opravljajo to dejavnost na območju občine Izola. Prijavitelji, ki bodo uspeli na natečaju lahko računajo na regres pri nakupu sadik in sicer: za oljke največ 30% ali 480 SIT na sadiko, če imajo namen posaditi minimalno površino 0,2 hektara oljčnih sadik. Največ 75 SIT na sadiko trte pri 0,65 hekatarja, kaki in marelice do 30 % vrednosti sadike pri nasajenih 0,2 hektarih, breskve, jablane in hruške do 30% cene sadike pri posajenih minimalno 0,5 hektara in češnje do 30% cene pri 0,1 hektara. Prednosti pri dodelitvi sredstev imajo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, imajo zemljišče na območju občine Izola, imajo primernejšo lego za nasad in da so družinske kmetije in kmetje, katerim predstavlja kmetijstvo edini vir dohodka. O tem, ali bodo dobili sredstva regresa bodo prijavitelji zvedeli v 20 dneh po končanem razpisu. Mag. Marko Voljč novi predsednik slovenskega Združenja manager V Luki Koper bi sežigali odpadke V sežigalnici blizu terminala za les naj bi letno pokurili največ 5000 ton smeti. Je strah pred dodatnim onesnaženjem okolja opravičen? Na jubilejnem občnem zboru Združenja manager v kongresnem centru Grand hotela Emona Bernardin, v četrtek 5. aprila, so za novega predsednika Združenja manager izvolili mag. Marka Voljča, ki že nekaj let uspešno vodi Novo Ljubljansko banko. Mag. Marko Voljč, novi predsednik Združenja manager Priznanje »Ženskam prijazno podjetje 2001« je prejela Probanka d.d. Maribor. Priznanje je prevzela predsednica uprave je mag. Romana Pajenk. Priznanje »Mladi poslovnež 2001« pa je prejel Pavel Demšar, generalni direktor delniške družbe Domel iz Železnikov. Marko Voljč je bil rojen na Jesenicah. Ima diplomo in magisterij iz ekonomije, tekoče govori angleški, španski, nemški in francoski jezik. Od leta 1973 do 1979 je bil direktor sektorja za analize v Narodni banki Slovenije. Od leta 1979 do septembra 1992 je bil zaposlen pri Svetovni banki v Washingtonu. Od septembra 1992 je bil zaposlen v Ljubljanski banki d.d. oziroma od 27. julija 1994 dalje v Novi Ljubljanski banki d.d. kot predsednik Uprave nove Ljubljanske banke d.d. Mag. Marko Voljč si je v svoji bogati karieri nabral veliko znanja in praktične izkušnje na področju mednarodnega gospodarstva in financ. Probanka d.d. Maribor deluje v slovenskem bančnem prostoru od leta 1991 in je 31. januarja 2001 proslavila deseto obletnico poslovanja. Predsednica uprave je mag. Romana Pajenk, član uprave Janez Senica. V Probanki je bilo na začetku leta 2001 178 zaposlenih, od tega kar 111 žensk, od katerih je 35 na vodilnih mestih. Odnos Probanke do ženske delovne sile se kaže tudi v tem, da sprejmejo na delo celo nosečnice! Po bilančni vsoti med 25. slovenskimi bankami je Probanka na 14. mestu, po kapitalski moči pa na 13. mestu. Dosedanji predsednik Združenja manager Bruno Korelič, sicer predsednik uprave Luke Koper, je na novinarski konferenci povedal, da ima združenje že okrog 1000 članov, ki si prizadevajo kar čim bolje opravljati poslovodne naloge. Govoril je tudi o nagrajevanju managerjev. Meni namreč, da na tem področju še vedno niso dosegli optimalnih rešitev. V svojem uvodnem referatu je zapisal, da institucionalni okviri in pogoji gospodarjenja še vedno niso dovolj spodbudni za bolj dinamičen gospodarski napredek. Predvsem bi bilo nujno, da bi politične stranke zmogle toliko moči, da se vendarle dokopljejo do soglasja glede opredelitve vsaj najnujnejših strateških razvojnih interesov Slovenije, kar bi bilo gospodarstvu v veliko oporo. Naštel je tudi nekaj najpomembnejših dosežkov Združenja. S predstavniki delodajalskih organizacij Slovenije so uspeli podpisati aneks s spremembami Kriterijev . Glavni namen: povezati nagrajevanje managementa z s poslovno uspešnostjo podjetij in sicer predvsem na osnovi delniških načrtov in opcijskih shem za nakup delnic. Novi sistem nagrajevanja pa ne more zaživeti, Če bo tudi za nagrajevanje v delnicah in delniških opcijah potrebno plačevati socialne prispevke, kot tu velja za plače. Ugotovil je, da je med članstvom veliko zanimanja za njihova strokovna srečanja in izobraževalne posvete. Posebej je poudaril, daje Združenje manager maja lani postalo kot edina managerska stanovska organizacija iz tranzicijskih držav polnopravni član Evropske konfederacije vodilnih kadrov CEC, ki ima sedež Bruslju. Združenje dobro sodeluje tudi z Avstrijo, Italijo ter deloma tudi s Hrvaško. Poročal je tudi o rezultatih opravljene ankete. Bruno Korelič je ob izteku svojega mandata (funkcijo predsednika Združenja manager je nasledil od predhodnika Jakoba Piskernika) predlagal občnemu zboru naj za predsednika Združenja manager Slovenije izvoli magistra Marka Voljča, kar je bilo tudi sprejeto. Nadzornemu odboru bo predsedovala Romana Pajenk, predsednik častnega razsodišča pa bo še naprej Marjan Krajnc. Članarina Predlog sklepa na Občnem zboru Združenja manager je bil, da znaša članarina v letu 2001 20.000 SIT (lani 15.000). Za upokojene člane pa še naprej velja članarina 5.000 SIT. Italij anske pokojnine Patronat INČA OSO: Ne gre za povišice, ampak za socialni dodatek Zaradi povečanega zanimanja in povpraševanja v zvezi s povišicami italijanskih pokojnin, vse prejemnike italijanskih pokojnin obveščamo, da so povišice dejansko socialni dodatek, njegova višina pa je vezana na prihodek upokojenca oziroma na prihodek družine. Zahtevek za ta socialni dodatek lahko vloži vsak, ki ne presega z italijanskim zakonom določenega cenzusa, in sicer: 1. prihodek upokojenca starega med 65 in 74 letom ne sme presegati: - individualni limit mesečno ITL 898.900, letno ITL 11.685.700 - limit zakoncev mesečno ITL 1.558.550, letno ITL 20.261.150 2. prihodek upokojenca nad 75 letom starosti ne sme presegati: - individualni limit mesečno ITL 918.900, letno 11.945.700 - limit zakoncev mesečno ITL 1.578.550, letno ITL 20.521.150 V cenzus se vštevajo vsi prihodki: slovenska ali hrvaška pokojnina, italijanska pokojnina, dodatek iz premoženja, katastrski prihodek... Na Patronatih INČA smo upokojencem na razpolago, obenem pa naprošamo, da s seboj prinesejo vso potrebno dokumentacijo za uveljavljanje dodatka in sicer: 1. ) Družinski list oziroma potrdilo o skupnem gospodinjstvu (dobijo ga na matičnem uradu); 2. ) Potrdilo o družinskem premoženju oziroma katastrskem prihodku; 3. ) Potrdilo o višini pokojnine, prejete v letu 2000; 4. ) Odrezek letošnje pokojnine; 5. ) MOD. CUD (potrdilo o italijanski pokojnini, ki so ga vsi upokojenci prejeli marca). Upokojencem priporočamo, da pred prihodom na Patronat preverijo vse svoje prihodke. Koper, 10. 4. 2001 Patronat INČA - OSO Verdijeva 711, Koper Tei: 05 627 38 24 Predstavniki Civilne družbe nameravajo obiskati županjo Pirana Joško Joras bo spet izobesil slovensko zastavo Na sliki: Pogovor o aktivnostih Civilne družbe za mejo v Istri Predstavniki Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri so se 17. marca zbrali v prostorih kavarne Palma in nadaljevali pogovore na temo »Skupaj za slovensko Istro«. Sestanek je vodil Danijel Starman, odvetnik iz Kopra, o udeležbi zgodovinarja Vlada Habjana, dr. Duše Krnel Umek, Janka Tedcška, Milana Gregoriča in drugih. Analizirali so rezultate srečanja z zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom in se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih, med katere so uvrstili tudi obiske pri obalnih županih, s poudarkom na obisku pri županji piranske občine Vojki Štular. Razmišljajo pa tudi o velikem protestnem shodu, a niso najbolj prepričani, če bodo uspeli privabiti na shod veliko število ljudi. Nerazumljivo jim je kako to, da se obmejna občina Piran obnaša tako indiferentno do odprtih problemov nerazrešene meje s Hrvaško v Istri in ne stori nič za čimprejšnjo osvetlitev teh vprašanj, tudi glede domnevne podarjene občinske lastnine v Savudriji Občini Piran. Tako imenovana točka 5 na morju pa naj bi bil posmeh strokovnosti. Danijel Starman je na pogovoru povedal, da pristojni organi na Hrvaškem niso upoštevali njegove pritožbe, ki jim jo je poslal kot zastopnik Joška Jorasa. To med drugim tudi pomeni, da bo Joško Joras moral plačati naloženo mu kazen okrog 11 tisoč kun zaradi prenosa pomivalnega stroja in izobešanja državne zastave R Slovenije na svoji hiši v Sečovljah Št.l. Joško Joras nam je povedal, da bo akcijo izobešanja slovenske zastave ponovil 27. aprila oziroma za prvomajske praznike. Tam namerava prirediti tudi piknik in tako še enkrat opozoriti, da njegova hiša stoji na slovenskem ozemlju. Še prej pa bo o tem obvestil naše Ministrstvo za notranje zadeve, ki se bo tako, glede na pravila upravnega postopka, vendarle moralo izreči o pravilnosti ali nepravilnosti njegovega delovanja. Člani Občinskega sveta Mestne občine Koper so na pobudo svetnika Franca Malečkarja, ki jo je dal na seji občinskega sveta že I. marca letos, prejeli na mizo dodatno gradivo oziroma informacijo v zvezi z načrtovano sežigalnico v Luki Koper, o čemer naj bi govorili na seji 12.4. pod točko razno. Sežiganju odpadkov in smeti, pri čemer želijo izkoristiti nekaj toplotne energije, se menda strokovno reče »procesiranje odpadkov z energetskim izkoristkom«. Nekateri člani občinskega sveta pa so menili, da so z nameravano izgradnjo sežigalnice in morebitnih posledicah za okolje premalo seznanjeni. Prav zato sta predstojnica Urada za okolje in prostor mag. Mirjam Požeš in Dušan Ivančič pripravila dodatno informacijo in predložila skorajda celoten projekt in povzetke strokovnega mnenja o sežigalnici. Luka Koper želi v sklopu centra za ravnanje z odpadki uvesti tudi postopek termičnega procesiranja (obdelave) komunalnih odpadkov, ki nastanejo v okviru dejavnosti Luke. Pravijo, daje namen postopka ekološko sprejemljiv način zmanjšati volumen odpadkov za deponiranje in da bodo ob hkratni termični reciklaži odpadkov pridobivali energijo, ki jo bodo koristno uporabili za tehnološke namene in za ogrevanje. Sedanje letne količine odpadkov za termično obdelavo znašajo v Luki Koper okrog 3.300 ton. V strukturi odpadkov je 24,10 % odpadne slame, 1,7 % odpadnega olja, 2,29 % papirja in lepenke, 36,45 % lesnih odpadkov, o,18 % folija in 35,24 % komunalnim podobnih odpadkov. Maksimalna letna zmogljivost peči znaša 4.000 ton odpadkov. Emisije plinov pri izgorevanju naj bi nadziral visoko zmogljiv industrijski računalniški sistem. Strokovno mnenje je podal tudi Inštitut za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo pri Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Ugotavljajo, da dvostopenjski proces zgorevanja, ki ga v Luki načrtujejo v okviru projekta P2, omogoča učinkovit termični razkroj strupenih organskih spojin. Takšna tehnologija zgorevanja odpadkov naj torej ne bi povzročala nezaželenih emisij oziroma spojin v okolje. Provita Inženiring iz Ilirske Bistrice je ocenila, »da bo vpliv na okolje Kako daleč bodo segali plini? Koordinacijski odbor za čisto okolje Krajevnih skupnosti v Mestni občini Koper je drugačnega mnenja. Zofija Paulin, koordinatorka odbora je zapisala, da v svetu ni referenčne sežigalnice s to tehnologijo, po kateri bi se lahko zgledovali. Odpadki, ki naj bi jih sežigali bi vsebovali 65% organskih odpadkov (slama, gnoj, žagovina), 35 % komunalnih in drugih odpadkov in vmes 1,75 % oljne gošče. Podatkov o posledicah kurjenja teh odpadkov jim menda niso posredovali. Sežigalnica nima varnostne komore, ki bi prestrezala izpuhe strupenih plinov v primeru motenj. Slovenska zakonodaja za sežigalnice ni usklajena z novimi evropskimi predpisi, niti ne obstojajo drugi podzakonski akti. Naše pristojno ministrstvo in njegove službe niso dovolj učinkovite in ne zagotavljajo doslednega izvajanja zakonodaje. Zakaj sežiganje odpadkov, ki bi jih lahko kompostirali? Kaj bo z ostanki, kje bo deponija, žlindre, pepela...? Ne glede na zagotovila, da bo vse v zakonsko določenih mejah menijo, da sežig takih snovi ni tako nedolžen. Tak objekt ne sodi v bližino šol, stanovanj, turizma in kmetijstva, pravijo. V naravi se nič ne ustvari, nič ne uniči, vse se le spreminja in kroži. To spreminjanje pa mora spoštovati naravne zakone, sicer se nam poleg norih krav, zastrupljanja hrane, lahko zgodi tudi opustošeno okolje. Portoroški Kaštel letos ne bo več obratoval Novinarka Dnevnika Danica Cmrečnjak je na nedavnem pogovoru turističnih strokovnjakov o dolgoročni strategiji razvoja Portoroža 2005-2025 v hotelu Slovenija upravičeno vprašala prisotne kako si nekateri, ki sanjajo o lepem privlačnem in bogatem Portorožu, predstavljajo ta turistični kraj in predvsem, kaj si o njem lahko mislijo turisti, ko na eni strani zagledajo »ciganski« šotor (beri Kaštel) na drugi pa razpadajočo zgradbo - hotel Palače. Županja Vojka Štular se je s pripombo Cmrečnjakove kar strinjala. Takrat je še menila, da Kaštela, s katerim sedaj upravlja JP Okolje, le še ne kaže odstraniti, na pogovoru s turističnimi delavci o pripravah na letošnjo turistično sezono v Beli dvorani Avditorija (11.4.) pa je dejala, da kaštel v letošnjem letu ne bo več odprt. Palače hotel pa bo, če bo šlo vse po sreči - in Če bo višje sodišče potrdilo stečajni postopek, v slabih štirih letih doživel svojo slavnostno reinkarnacijo. Konkrcktnih projektov za ta zgodovinski podvig še ni, so pa inačice, kar je tudi že nekaj. 22. april- dan zemlje Povsod po svetu bodo na različne načine zabeležili pomemben 22. april - dan zemlje. Človek se ob tem nehote zamisli nad usodo našega planeta in se lahko vpraša, kaj bo čez 1000 let? Bomo našo edino veliko in nenadomestljivo Zemljo res tako obremenili in onesnažili, da na njej ne bo več mogoče spodobno živeti. Svetovna statistika govori, da nas je že 6 milijard, skorajda dnevno prihajajo informacije o vse večjih razlikah med revnimi in bogatimi, novih boleznih, zastrupljanju narave in hrane. In kaj lahko ob vsem tem stori en sam človek, posameznik? raililORK* TRSTELJ 67 KANAL ®@(L£gGm Informativno razvedrilni časopis ^Brezplačni mali oglasi Tel.&fax: 05/626 11 66, E-pošta: info@primorski-sejem.si Pripravi j en scenarij dolgoročnega razvoja turizma Mednarodni inštitut pri Nacionalnem turističnem združenju je po naročilu institucionalnih lastnikov pripravil projekt vizije in strateškega razvoja vodilnega slovenskega turističnega centra Portoroža od leta 2005 do 2025 in glavne zamisli predstavil naročnikom. Veliko več postelj in kar 100 milijard SIT za naložbe. mmm Na sliki: Udeleženci razprave o dolgoročnem razvoju turizma v Portorožu O prvih otipljivejših rezultatih študije, ki nosi naslov PORTOROŽ 2005/2025, so razpravljali turistični delavci v četrtek, 29. marca v prostorih Hotelov Morje v Portorožu. Uvodno poročilo o do sedaj opravljenem delu na tem projektu je podal vodja projekta mag. Janez Širše, predsednik Nacionalnega turističnega združenja. Svoja videnja o pozitivnem prispevku Občine Piran pa so izrazili županja Občine Piran Vojka Štular, predstojnik Urada za okolje in prostor Boris Kočevar in predstojnik Urada za gospodarstvo (in turizem) Ljubo Bertok. Občina Piran je v tej zvezi sprejela že kar nekaj ukrepov, kar je bilo sprejeto z odobravanjem. Že maja bo dokument o viziji in strategiji portoroškega turizma na seji piranskega občinskega sveta, občinske strokovne službe bodo pripravile spremembe družbenega in prostorskega načrta, urad za gospodarstvo se bo preoblikoval v urad za gospodarstvo in turizem, v Sečoveljski dolini so že določili zemljišče za golf z 18 luknjami, do leta 2004 pa naj bi tudi prenovili stari hotel Palače in tako odpravili eno od največjih sramot portoroškega turizma. Morda pa bodo našli tudi ustreznega strateškega partnerja za letališče Portorož v Sečovljah, ki se otepa z večletno zaporedno izgubo. V razpravi so sodelovali predstavniki institucionalnih lastnikov (kapitalske družbe in skladi), ki sta jim Bog in Država podarila skoraj 30 % turističnega družbenega kapitala na Obali ter direktorji oziroma predsedniki uprav (managerji) gostinsko-turističnih podjetij v piranski občini; Enes Lojo (Marina Portorož), Danilo Daneu (Hoteli Palače), Čedomii Vojnič (Hoteli Bernardin), Marino Antolovič ( Hoteli Morje), predsednik uprave Metropol Group Zorko Žerjal, predsednik uprave Casino Portorož Aldo Babič in predsednik uprave Banke Koper d.d. Vojko Čok ter drugi. Pogovora seje udeležil tudi Ivan Silič, direktor Lokalne turistične organizacije G.I.Z Občine Piran. Žal v Portorož niso povabili predstavnikov vladnih organov -Ministrstva za gospodarstvo v sklopu katerega deluje sektor za turizem in predstavnika Nacionalne turistične organizacije, kar je vneslo nekoliko dvoma o tem, ali se država za to »strategijo« sploh zanima in jo misli finančno podpreti . Med pomembnejša vprašanja projekta bi lahko uvrstili naslednja: kakšne so razvojne in naložbene možnosti Portoroža do leta 2025, kakšne so njegove konkurenčne prednosti kako bolje uveljaviti in tržiti blagovno znamko tega kraja, kakšna naj bo vloga lastnikov in managerjev pri uresničevanju razvojne vizije, kakšna naj bo pri tem vloga lokalne skupnosti - Občine Piran in kaj prinaša vse to slovenskemu turizmu? Prostorsko je projekt omejen na lokacije Portorož, mesto Piran, Lucijo in Sečo. Mag. Janez Širše Portorož naj postane vodilni mediteranski turistični center v Srednji Evropi »Želja vseh, na eni strani Občine Piran in Županje, tudi lastnikov in direktorjev ter tudi mene kot nosilca - izvajalca študije je, da se nekateri predlogi in programi iz te vizije realizirajo, pomanjkljivosti dorečejo in da na koncu Portorož postane vodilni mediteranski turistični center za Srednjo Evropo. Na državni ravni se pripravlja strategija razvoja slovenskega turizma, v katero je treba vključiti tudi programe, ki so zapisani v tej študiji zato, da pride do realizacije te vizije. Tako bo seveda v tem programu tudi država videla svojo vlogo ter začela vajeti v pomen in razvoj, ki ga dejavnost turizma lahko ima. Prepričani smo, da lahko s kakovostnimi in realnimi programi kandidiramo pri sredstvih, ki bi jih ponudila država ali mednarodna skupnost. S takšnimi programi pa bomo zagotovo tudi prispevali k pozitivnemu razmišljanju o turizmu v tem okolju in pritegnili prebivalce, brez katerih si ne moremo zamišljati uspešnega turizma. Pomembno vlogo pri tem imajo lastniki in občina«, je poudaril mag. Janez Širše. Mag. Širše je povedal, daje slovenski turizem v letu 2000 dosegel približno 22,16 milijarde tolarjev za reprodukcijo oziroma razvoj. 730 milijonov tolarjev predstavlja turistična taksa, ki je sistemski namenski vir za financiranje določenih aktivnosti v turističnem kraju. V letu 2000 je bilo vplačanih 6,760 milijarde tolaijev koncesijskih davkov od iger na srečo. V zakonu o posebnih igrah na srečo piše, da se polovica teh sredstev vrača občinam, kjer je turizem, z namenom, da se razvijajo turistični programi. Druga polovica tako zbranih koncesijskih dajatev od igralništva ostaja državi, vedoč, da 4 % poniknejo v nekih fondacijah. Tudi na državni ravni naj bi se iz teh virov financirali razvojni projekti oziroma pospeševanje določenih investicij, aktivnosti marketinške slovenske nacionalne turistične organizacije... V letu 1999 naj bi bilo na voljo za turistični razvoj iz amortizacije in deleža čistega dobička 14, 670 milijarde tolarjev. Gre za hotelirski, igralniški in agencijski dobiček in amortizacijo. Praktično to pomeni, daje to 22 milijard SIT, kar preračunano pomeni 4.000 turističnih ležišč letno. Glede na to, da bi Portorož nekako v sedmih ali desetih letih moral realizirati svojo razvojno vizijo, najbrž ni utopična ideja govoriti o omenjenih sredstvih, da bi bil turizem deležen razvojnih spodbud, saj bo tako ali drugače državi vračal - neposredno in posredno. Ukrepi na ravni Občine Piran morajo iti v dve smeri Ena je vzpostavljanje osnovne prostorske in komunalne infrastrukture, da pride podjetniški kapital, da lahko realizira svoje »poslanstvo« ali bolje rečeno poslovne interese. Druga je ta, da Občina Piran sodeluje z različnimi »odpustki« ali so vlagateljskimi deleži v naravi. Širše je prepričan, daje poleg treba ustvariti med prebivalci ustrezno klimo, ki bo usmerjena razvojno in ki bo sprejemalo turizem kot nekaj svojega in z njim tudi živelo. Kako bo ukrepala država? »O ukrepih države ne bi govoril. Tudi mi smo nameravali povabiti na to prvo širše javno srečanje v občini predstavnike države, pa do tega ni prišlo. Prišli so predstavniki lastnikov«. Trije scenariji razvoja turizma do leta 2025 Prvi scenarij - Razvoj brez kakršne koli intervencije ali korakov naprej bi imel za posledico dezinvestiranje, devalvacijo okolja, upadanja poprečno realiziranih cen, odliv povpraševanja kakovostnih gostov, zmanjšanja programov, ki jih sodobni turizem mora imeti in jih turisti tudi potrebujejo. Tako stanje ne bi omogočalo kakovostnega razvoja in rasti hotelirstva, iz teh prihodkov pa tudi ne bi bilo dovolj sredstev za razvoj splošne kulturne, komunalne in komunikacijske infrastrukture. Zmanjšalo bi se tudi število delovnih mest. Drugi scenarij - bi bil nekje vmes. Kaj bi se zgodilo na primer, če bi ob teh zmogljivostih in ob obstoječi strukturi ponudbe poskušali reševati problematiko, s katero se turizem srečuje vsako leto pred glavno turistično sezono; Na primer, kje najti parkirni prostor... Realizacija iz prihodkov od turizma po tem scenariju ne bi mogla pokriti stroškov komunalne infrastrukture, ki jih ima občnina ali potencialni investitor. V tej strukturi je namreč več kot polovica gostov takih, ki potrošijo dnevno 30 mark (59 Evrov) Tretji scenarij - govori o intenzivnem in koordiniranem razvoju. Sedanji prihodki v občini od turizma, ki dosegajo nekaj manj kot 30 % vseh prihodkov podjetij, bi se povečali na 46 milijard tolarjev. Število turistični prenočitev bi se povečalo od sedanjih 1,1 milijona na okoli 2, 3 milijona, poprečna poraba gostov od 59 Evrov na več kot 100. Poveča se število kakovostnih hotelskih ležišč od sedanjih 4.100 na na okrog 8.500. Poveča se skupno število turističnih ležišč od 10.700 na 12. 700. Število zaposlenih bi se povečalo od sedanjih 2018 na 3.780. Tudi bruto sredstva v celotnem prihodku podjetij bi se povečala od sedanjih 21 na 25 milijard tolaijev. Do leta 2025 kar 100 milijard SIT za naložbe V projektu so navedene tudi investicije v programe kot je kongresni center, Acqua party, golf v Sečoveljskih solinah, povečanje igralniške dejavnosti, različne animacije, plaže brez »barier«, komunalna in siceršnja infrastruktura, tudi s pomolom za večje ladje... Vse tc naložbe so vredne med 85 in 100 milijardami SIT. V strukturi pomeni to okrog 40 % investicij v hotele, 30 % v turistične programe povečanja zunajpenzionske ponudbe, 20 % za infrastrukturne objekte in opremo in 10 % za projekte usposabljanja kadrov in za marketing. To so ogromna sredstva. Le odkod jih dobiti, so se spraševali. Predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok je dejal, da pri posojilih za kakovostne programe ne bi smelo biti težav. Županja Vojka Štular Največ, kar turistično gospodarstvo pričakuje od občine je to, da s prostorskimi akti omogoča hitrejši razvoj, zato se v občini Piran že pripravljamo na začetek sprememb prostorskega plana. »Posebej sem počaščena in vesela, da lahko tako pomembni in neodvisni skupini strokovnjakov posredujem nekaj mnenj oziroma ugotovitev, naših razmišljanj, kako bi sc Občina Piran vključevala v priprave po nastanku projekta Portorož 2005 - 2025. Predvsem vidimo poslanstvo Občine Piran v tem, da želimo aktivno sodelovati in omogočiti nadaljnji turistični razvoj v občini Piran oziroma v Portorožu, tej blagovni znamki, oziroma turističnemu gospodarstvu v najširšem smislu. Želela bi posredovati informacijo, kaj je bilo konkretno narejeno v prvi fazi in tudi pozneje, kar pa zahteva nekoliko več časa. Portorož -in s tem piranska občina - je večji razvoj doživel že pred več kot četrt stoletjem. Zdi se mi prav, da sledimo izzivom novega časa in to tudi vnesemo v naše dokumente. Prav pred kratkim smo spremenili odlok o organizaciji in delu občinske uprave in zavestno vnesli v naše programe pomemben segment, naloge s področja turizma. Tako sc urad za gospodarstvo odslej imenuje urad za gospodarstvo in turizem. Po dolgem času smo organizirali lokalno turistično organizacijo s pomembno nalogo. V letošnjem letu smo zagotovili sredstva za pripravo tega posebnega dokumenta Portorož 2005 - 2025, ki ga bo, upam, občinski svet obravnaval že na svoji majski seji. Ta naj bi bila ena od strategij, ki naj bi zavezovala našo lokalno skupnost - Občino Piran. V zadnjih dveh letih sta se za dolgoročni razvoj Portoroža zgodile še dve stvari; Hotel Palače, simbol Portoroža, je zaradi, kar 99-letnc pogodbe o zakupu, že skoraj več kot 7 let propadal in Portorož 2005 - 2025 izgubljal na pomenu in veljavi. Če bo višje sodišče odločilo enako kot je sodišče na prvi stopnji, bomo v- zvezi s tem hotelom v drugi polovici leta 2001 začeli z novimi razgovori, ki bodo omogočali poiskati možnost prenove. Upam si napovedati drzne napovedi, da bi v letošnjem letu uspeli stvari urediti in pridobiti nove strateške partnerje, ki bi uspeli prenoviti hotel. V letu 2002 bi pridobili ustrezno dokumentacijo, v letu 2003 bi začeli s prenovo, ki bi bila v letu 2004 zaključena. V Sečovljah smo rezervirali del zemljišča za golf igrišče. Ta predel se trenutno nahaja na kmetijskem območju, vendar mislim, da bomo to vprašanje uredili. Idejna skica golfa bo predstavljena v teh dneh. V Občinskem svetu smo spremenili status letališča kot javnega podjetja v gospodarsko družbo, ki pa je že vedno v 100-odstotni lasti občine. Predvidevamo, da bo tako hitreje prišlo do dokapitalizacije tega letališča, morda že letos? Tako bi letališče s 1. 1. 2002 registrirali na novo in vzpostavili nova lastniška razmerja. Prav pred dvemi meseci smo na občinskem svetu sprejeli odlok, ki omogoča, da se garaže, ki se gradijo na območju Občine Piran in ki imajo več kot 50 mest, od tega 60 % za javno uporabo, imenujejo javne in Občina se v celoti odreka komunalnemu prispevku. Upam, da bo na tej podlagi zrasla še kakšna garažna hiša. Prva, ki bo zgrajena po takem principu, torej z oprostitvijo plačila komunalnega prispevka, bo garažna hiša investitorja Hotelov Palače pri hotelu Mirna v Portorožu, ki ima 55 parkirnih mest. V okviru programa celostnega razvoja vasi (CRPOV) se razvija tudi zaledje piranske občine. Občina Piran se tudi zelo smelo vključuje v promocijo. Izdali smo tudi (ali pomagali pri izdaji) nekaj brošur. Zadnja takšna je monografija Pirana -Piran na prelomu stoletja.« Mag. Branko Pavlin Predsednik uprave KBM Infond, družbe za upravljanje d.o.o.: »Ocenjujem, da je odnos države do •urizma v tem trenutku preveč statičen. To dokazuje tudi ukinitev ministrstva za turizem in malo gospodarstvo ter tudi to, se država ne pojavlja na takih sestankih kot je danes. Predvideli smo, da bi se v strategijo Portorož 2005-2025 vključil eden od aktivnih lastnikov Term Uatež na tem območju, ki ima ambicijo širitve svojega poslovanja na tem območju in precej južneje od Portoroža, "ii kot sorazmerno veliki lastniki V Purističnem podjetju Portorož in v Marini d.d. Portorož smo z gospodarjenjem zadovoljni, upam pa si trditi, da institucionalni lastniki na tem območju niso zadovoljni.« Aldo Babič Predsednik uprave družbe Casino’ Portorož o zahtevah gospodarstva: »Mislim, da je nujno potrebna ureditev Portoroža, izgradnja golf igrišča, Posodobitev plaž oziroma pokopališč, izgradnja večnamenskega poslovno-sportnega središča, ureditev določene infrastrukture iz pomorskega -Prometnega vidika, ureditev kanala Jernej, vztrajanje oziroma izvajanje Pritiskana državo za dokončanje obalne ceste, tudi zahteve po primernem vzdrževanju regionalnih cest, uresničiti Program posodobitve letališča v Sečovljah in program morskih povezav, k' seje sicer v lanskem letu že začel«. Marino Antolovič Predsednik uprave in direktor, Hoteli Morje d.d. Portorož: » Slovenija že deset let živi v neki zgodovinski iluziji, da sc bo lahko še naprej delalo tako kot seje, po nekih negospodarskih kriterijih usmerjalo nacionalno bogastvo, posnelo čimveč v državne okvire in vračalo pa čim manj. Sedaj prihaja druga faza Prestrukturiranja gospodarstva in mislim, a bodo začele padati nekatere »svete rave«.V svoji karieri sem velikokrat Sedel na takšnih srečanjih, na katerih se Je razpravljalo o razvoju turizma. Razšli smo se, vse pa seje vedno uresničilo le v 0 ,W podjetniških projektov, ki so imeli rep in glavo. Mislim, da se oblast nikoli ni povsem zavedala, kako pomemben je kruh, ki ga ustvarja dejavnost turizma. Bal sem se vprašanja, kdo v piranski občini bo sploh še skrbel za ustvarjanje novega bogastva? Ne pričakujemo, da bi se nam gledalo skozi prste, ampak s strani občinske uprave pragmatičen pristop do razvojnih strategij. Prvič slišim, da ima občinska oblast za povedati nekaj konkretnega, kar je bilo narejenega. Verjetno je to posledica političnega realizma in morda tudi gospodarskega strahu. Če je omenjeni projekt začetek nekega novega obdobja, vam moram čestitati! Turizem je dokazal, ne samo, da je sposoben začeti fazo prestrukturiranja, sposoben je preživeti tudi najhujše krize in prinašati kvaliteten denar. Pomemben je prispevek turizma v narodnem dohodku. Vprašal pa bi se o prostorskih možnostih , kje naj vse načrtovano gradimo?« Čedomil Vojnič Predsednik uprave, Hoteli Bernardin d.d.: »Pred dobrim letom dni smo direktorji turističnih podjetij iz Portoroža pripravili predlog in odprli vprašanje, kako odpraviti ovire hitrejšega in ustreznejšega razvoja turizma v občini Piran. Ugotavljali smo, da obstajajo resne ovire v sferi lokalne in državne politike. Na primer pri nas smo rabili kar tri leta za pridobitev uporabnega dovoljenja za Laguno morski park, eno leto rabimo za vsako priglasitev del. Gospod Jankovič (Mercator op. p. ) pa dobi vsa potrebna dovoljenja veliko prej celo v tujini. Poudarjam, da brez rehabilitacije oziroma sanacije starega hotela Palače in središča Portoroža tega kraja ni mogoče spremeniti v turistično destinacijo višjega kakovostnega in cenovnega razreda. Prvič slišim od županje, daje nekaj v zvezi z golfom že pripravljeno. Kaj me pri tem projektu moti, z ozirom da sem eksakten manager, nisem politik. Moti mc, da ni korakov, ni faze, ni nosilca, ni investitorja. Na primer, kdaj bomo imeli golf na napovedani lokaciji. Lahko, da nas bo kakšna Severna liga ali še kdo, ki gradi v sosednji Savudriji, prehitel. Verjamem v to, da bo naš finančni potencial omogočil prenovo starega Palače hotela do leta 2004« Enes Loj o Predsednik uprave in direktor delniške družbe Marina Portorož. Spomnil je na dejstvo, daje portoroška Igralnica pred leti ogromno sredstev vlagala v turistično infrastrukturo in takorekoč postavila temelje razvoja sodobnega turizma. Glede problematike starega Palače hotela pa, da je to objekt nacionalnega pomena, za prenovo katerega pa žal ni prave ekonomske računice. Prav zato so že leta 1993 so tukajšnji predstavniki turističnih podjetij pripravili pismo o nameri, da bi se davek od iger na srečo preusmeril v take projekte. Opozoril je tudi na potrebo po večji ekološki osveščenosti na območju, kjer želimo razvijati turizem. Franc Krajnc L&i IJllIS p/ AA0DRI Nova oglaševalska revija Radio Tartini R i n a n (Q) t 05 6730 081 £J 05 6730 085 radio-tartini@siol.com; Izola - Palača Besenghi - Upravni postopek še poteka Kdo bo nacionalizacijski upravičenec Občina Izola ali Cerkev? Izolski baročni biser Palača Besenghi (legli Vghi Stavba je delo arhitekta Filippa Dongettija. Gradili so jo kar šest let, od leta 1775 do 1781. Kamniti lev na vogalu palače je iz 13. stoletja. Županja Breda Pečan: »Strokovni delavci na različnih inštitucijah v Izoli, Kopru in Piranu se trudijo, da bilo zbrali čimveč različne dokumentacije o primeru palače Bcsenhgi degli Ughi v Izoli, iščemo dokazila o tem kakšen je bil status Mansioneric (Nadarbine). Mi želimo namreč dokazati, da je bila Mansioneria pravna oseba. In če je to bila in je bila lastnica teh nepremičnin, ki jih je zadnji Besenghi podaril, oziroma prenesel na to Mansionerio, potem pomeni, da cerkev po zakonu o denacionalizaciji ni upravičena do tega premoženja. Če nam tega ne bo uspelo dokazati, torej, če Mansioneria ne predstavlja pravnega subjekta. Zbiramo tudi dokaze o tem, da naj bi bila Občina Izola, ali druga oseba javnega prava, tedanja država Jugoslavija ali Občina Izola vložila v to palačo toliko sredstev za njeno revitalizacijo, rekonstrokcijo in restavracijo, da to daleč presega mejni odstotek denacionalizacijskega upravičenca za vrnitev teh nepremičnin v naravi. Sedaj dokazujemo (imamo pisne dokaze) da je bila palača Besenghi februarja 1945 v tako slabem stanju, da jo je bilo treba nujno sploh spraviti v uporabno stanje ter da so za ta poseg bila vložena velika sredstva. V petdesetih letih je bila nato v to palačo preseljena glasbena šola in Italijanska skupnost. Občina Izola je izolski Župniji plačala odškodnino okrog 3 milijone takratnih dinarjev, kot del vrednosti objekta in ker neposrednih dokazov o nakazilu tega denarja verjetno ne bo mogoče dobiti, bomo posredno dokazovali, da je bil ta denar vložen v usposodobitev takratnega skladišča v sedanje župnišče. Imamo tudi tretji dokaz, ki smo ga že dostavili na Ministrstvo za kulturo (organ, ki odloča v tem upravnem postopku) to je, da je Občina v osemdesetih letih vložila veliko sredstev v obnovo in restavriranje palače. Mislim, da vsa našteta vlaganja Občine Izola predstavljajo več kot pa je mejni odstotek (60%?) vrednosti objekta takrat, ko je bil nacionaliziran. Župnik, gospod Srebrnič jc prosil Škofijo, da pristane na obnovo objekta na Trgu Sv. Mavra, kjer je sedaj župnišče (da bi bilo župnišče bliže cerkve). Tudi sam takrat ugotavlja, da je Besenghijeva palača v obupnem stanju ter, da bi oni sami zelo težko zagotovili denar za obnovo ter za izselitev italijanske skupnosti in glasbene šole iz tega objekta. Dalo se je razumeti, da je bil gospod župnik na nek način celo zadovoljen, da se preseli bliže cerkvi. Denar za te namene je bil vsekakor zagotovljen iz občinskega proračuna. Kulturno-zgodovinski biser naj ostane v javni lasti Če v Izoli ne bomo uspeli dokazati, da Cerkev sploh ni denacionalizacijski upravičenec, bomo v upravnem postopku dokazovali, da ni upravičenec za vrnitev (palače) v naravi. Namreč nam ni pomembno to, če bo treba Cerkvi na primer izplačati še kaj odškodnine, za razliko med takratno vrednostjo in vloženimi sredstvi. Prepričani smo, da je interes Občine Izola kot lokalne samoupravne skupnosti, da tak objekt kot je ta baročna palača, ki predstavlja biser v našem mestu, ostane v javni lasti. Za zdaj za obstoječe namene, pozneje, ko se bo Samoupravna italijanska narodna skupnost izselila v palačo Manzioli, pa bi bilo treba tej palači dati tudi določeno vsebino, ki je združljiva s kulturnim spomenikom. Piran Palača Trevisini prodana. Bo sledila pritožba? Občinski svet Piran je v četrtek, 22.3. 2001 na svoji 20. redni seji, na predlog županje Vojke Štular, kot najugodnejšega ponudnika izbral delniško družbo Gea College iz Ljubljane, čeprav je drugi ponudnik Gasspar invest ponudil višjo odkupno ceno. Postopek pisne dražbe seje pričel že 22.2. 2001. Petčlanska komisija, ki jo je imenovala županja, je 22. 3. odprla ponudbe in ugotovila, da sta se za odkup palače prijavila dva ponudnika: Gasspar invest d.o.o. Piran in Gea College d.d. Ljubljana. Izklicna cena je bila 113.054.372,70 SIT. Čeprav je Gasspar invest ponudil 3 milijone SIT več, je občina palačo Trevisini prodala družbi Gea College, ker je komisija upoštevala kriterije in boljši program, vezan na razpisne pogoje. Gea College je poleg Obrtne zbornice Slovenije ustanoviteljica Visoke šole za podjetništvo, ki ima svoje prostore v portoroškem Avditoriju. V pisni ponudbi je zagotovila, da bo v palači, ki jo je seveda treba temeljiti obnoviti, organizirala visokošolske študije. Podjetje Gasspar pa je nameravalo tam organizirati mednarodni kultumo-izobraževalni center in na enem mestu združiti vse piranske kulturne ustanove in društva. Kot smo izvedeli se namerava podjetje Gasspar pritožiti. Izola Turistični nagelj RTV za Hotel Delfin in še posebna zahvala Občine Izola Izolska družba z omejeno odgovornostjo, ki je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije je med letošnjimi dobitniki turističnega nageljna, lovorike s priznanjem, ki ga vsako leto podeljuje RTV Slovenija za posebne dosežke. Hotel Delfin je lovoriko prejel predvsem zaradi odlične zasedenosti nastanitvenih zmogljivosti, urejenega okolja in skrbi za goste. To je že drugi nagelj, ki ga je prejelo podjetje v 19 letih obstoja. Ob tej priložnosti je bila pred nedavnim v palači Besenghi v W±*!& r i ; 3,‘f ’ '' * ? feSliferf 'sf • IHi limfen fll Breda Pečan izroča direktorju Branku Simonoviču občinsko zahvalo ;; Izoli krajša svečanost, na kateri je izolska županja Breda Pečan direktorju družbe Branku Simonoviču izročila posebno zahvalo in poudarila pomen uspešnega dela podjetja za ugled izolskega turizma in celotnega kraja. Prireditev so popestrili s krajšim kulturnim programom, v katerem so nastopili Lee Labjan (kitara), Luka Lovrečič (trobenta) in Zarja Vatovec (klavir). Branko Simonovič je ob prejemu zahvale menil, da gre priznanje celotnemu kolektivu, ki se trudi zadovoljiti slehernega njihovega gosta. P rogra m sko-volil n a konferenca OO ZLSD Piran Vojka Štular še naprej predsednica V torek, 17. aprila 2001 ob 18.00 uri bo v sejni dvorani hotela Slovenija v Portorožu volilno-programska konferenca OO Združene liste socialnih demokratov Piran. Predsednica OO ZLSD Piran Vojka Štular je predlagala 10 točk dnevnega reda, med katerimi je tudi sprejem predloga sprememb Statutarnega sklepa o organiziranosti OO ZLSD Piran, poročilo predsednice OO ZLSD Piran o delovanju stranke v preteklem mandatnem obdobju. Določili bodo predlog kandidatne liste za volitve organov stranke ter 3 delegate za 4. kongres ZLSD. Sledile bodo volitve in razglasitev rezultatov volitev. Glede na pozitivno stanje v ZLSD Piran je za pričakovati, da bo Vojka Štular dobila dovolj podpore in bila ponovno izvoljena za predsednico OO ZLSD Piran. GEN VERDE prihaja v Portorož Koncert mednarodne glasbene skupine GEN VERDE bo v soboto, 21. aprila 2001 ob 20.00 uri v portoroškem Avditoriju. Mednarodna glasbena skupina Gen verde prihaja iz Loppiana blizu Firenc v Italiji. Letos aprila ponovno gostuje v Sloveniji, kjer bo imela dva koncerta. Prvi bo 19. aprila v Ljubljani, v dvorani Slovan na Kodeljevem, drugi pa 21. aprila 2001 ob 20.00 uri v Avditoriju v Portorožu. Skupina je že leta 1991 uspešno gostovala v Ljubljani. Sestavlja jo 25 umetnic z vsega sveta, ki so v 35 letih delovanja, čeprav generacijsko dopolnjene, imele približno 1500 koncertov. Zadnji koncert Gen verde »Prime pagine« - Prve strani, predstavlja novo etapo v glasbenem izražanju. To je musical, kjer se recital prepleta z glasbo različnih zvrsti in modernim plesom. Cena vstopnice v Avditoriju je 1500 SIT Bogat občinski praznik Mestne občine Koper Za občinski praznik 15. maj bodo v soboto, 12. maja dopoldne odprli prenovljeno Pretorsko palačo V počastitev 15. maja, praznika Mestne občine Koper bodo odprli Pretorsko palačo, v Marezigah pa bodo proslavili 80. letnico marežganskega upora. Med visokimi gosti v Kopru in Marezigah tudi predsednik republike Milan Kučan. Pretorska palača, enkraten zgodovinski spomenik, v prenovo katere je koprska občina, tudi s pomočjo sredstev PHARE, vložila veliko denarja, bo torej po 15. maju spet zaživela v svojem sijaju. Nekoč je palača služila kot sedež koprskemu podestatu, poslej bo pa kar večnamenska. Najlepša sobana je kot nalašč za protokolarne sprejeme. Prireditve ob koprskem občinskem prazniku se bodo začele tudi že pred 15. majem. V petek zvečer bodo na Titovem trgu nastopili metalci zastav, ki se bodo sprehodili po mestu skupaj z bobnarji in nosilci bakel. Okrog 20.ure bodo trg zatemnili, nakar naj bi se začelo postopno osvetljevanje pročelja Pretorske palače. Slovesna otvoritev Pretorske palače bo v soboto, 12. maja dopoldne. Najprej bo v novi sejni dvorani slavnostna seja s kulturnim programom, potem pa bodo odprli razstavo o prenovi Pretorske palače. Nastopila bosta tudi komorni orkester Koper in mešani pevski zbor Obala. Na proslavi pričakujejo tudi visokega gosta, predsednika Milana Kučana, ki bo tudi slavnostni govornik v Marezigah. Slovesno nadaljevanje praznika bo popoldne v Marezigah, kjer bodo ob 80 - letnici marežganskega upora v sodelovanju z vsemi južnoprimor-skimi občinami in organizacijami Zveze združenj borcev počastili še 60. obletnico OF, 60 obletnico drugega tržaškega procesa in 10. obletnico osamosvojitve. Slavnostni govornik v Marezigah bo, kot so napovedali, predsednik države Milan Kučan. V kulturnem programu bodo nastopili primorski pevski zbori ob spremljavi pihalnih orkestrov Koper in Rokava Marezige. V Kopru pa naj bi ob 10. obletnici, v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije postavili tudi spomenik. V Izoli so že predstavili program 41 prireditev Medtem ko se v nekaterih najbolj turističnih občinah v Sloveniji šele dogovarjajo (in usklajujejo) kako in kaj s prireditvami, se v Izoli že postavili na svetlo seznam in datume 41 pomembnejših prireditev, s katerimi želijo popestriti turistično sezono. Med zanimivejše vsekakor sodijo Spring Cup - jadralna regata (8. do 15. april), Slovenija Open -plesno tekmovanje (5. do 6. maj), Istrska veslaška regata (27. maj, 10. mednarodno srečanje Buggvjev (srečanje vozil v San Simonu (2. do 3. junij), oljkarski dnevi (2. in 3. junij), 5. rally Oldtimerjev na Velikem trgu (16. junij), nastop pevskega zbora iz Moskve (29. junij), Eurofest -rokometni festival (L do 6. julij), prireditve ob občinskem prazniku (7. do 8. julij), poletna plesna šola (13. julij), otroški najstniški festival Melodije morja in sonca (17. julij), WIMME, koncert Mediteran festival (Finska) (28. julij), ribiški praznik (24. do 26. avgust), mednarodni turnir v mini rokometu (oktober), oljka županov (november). Na podlagi sklepa županje občine Piran št.: 41404-18/2000 z dne, 23.3.2001 lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v občini Piran (LAS Piran) objavlja POZIVNI NATEČAJ za enkratno sofinanciranje programov in akcij na področju preventive odvisnosti od drog v piranski občini za leto 2001 1. Naročnik: Občina Piran .upanja - lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v občini Piran (LAS Piran), Tartinijev trg 2, 6330 Piran. 2. Predmet pozivnega natečaja ie sofinanciranje programov in izobraževanj, ki so v skladu s cilji programa LAS Piran v letu 2001, to je: 1. programov in akcij za osnovnošolce, mladino in predšolske otroke iz piranske občine; 2. programov za delo s starši; 3. tematskih izobraževanj učiteljev, vzgojiteljev in svetovalnih delavcev za izvajanje programov na področju preventive odvisnosti od drog. 3. Na natečaj se lahko prijavijo: - vse pravne in fizične osebe (društva in druga združenja, posamezniki in javni zavodi), ki so registrirane za izvajanje dejavnosti v Republiki Sloveniji. 4. Pogoji za sodelovanje : - sofinanciranje programa iz neproračunskih virov ali državnega proračuna; - ustrezne strokovne kvalifikacije, izkušnje na področju dela z otroci in mladino; (priložiti dokazila: usposobljenost, predhodne izkušnje, reference); - možnost vrednotenja programa po izvedbi; - inovativna in izvirna programska izhodišča, ki pri načrtovanju vključujejo uporabnike. 5. Prednost bodo imeli programi: ki vključujejo razvijanje pozitivne samopodobe, učenje socialnih veščin in učinkovito obvladovanje stresa ter usposabljanje izvajalcev preventivnih programov katerih organizatorji in izvajalci so mladi (koncerti in prireditve za mlade). Zaželjeni so stalni programi na tem področju. 6. Podlaga za prijavo na natečaj je izpolnjen prijavni obrazec z natančno vsebino programa. Prijavne obrazce in dodatne informacije v zvezi s prijavo dobite v uradu za dru,bene dejavnosti uprave občine Piran (IILnadstr. v zgradbi uprave občine Piran), tel.: 05 671 03 55, pri Ingrid Ličen. 8. Ponudbo je potrebno oddati oziroma poslati na naslov: Občina Piran - LAS Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran. 10. Pozivni natečaj je odprt do 30. septembra 2001. 11. Za ponudbe, ki bodo prispele do 15. maja 2001 bo izbor opravljen do 10. junija 2001. Pozivafflg vas, da obstoječe in planirane programe prijavite do tetra datuma zaradi lažjega celoletnega planiranja in izvedbe programov. Prijavite lahko tudi programe, ki že potekajo. O izboru bodo pisno obveščeni vsi ponudniki programov. Z izbranimi izvajalci programov in akcij bodo sklenjene pogodbe. ************************************************************************************ Vse, ki ste pripravljeni, lahko vaše prostovoljne prispevke za izvajanje preventivnih programov za otroke in mladino na področju preprečevanja zlorabe drog v občini Piran nakažete na: Posebni račun občine Piran-LAS Piran št.: 51410-789-20631. April 2001 primorski u¥p stran 9 KRONIKA BNim IN N90II *Ki®NlKA DNEVA IN NOČI *KRO Izola Frane Goljevšček kliče državljane na pomoč Koordinator Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri prof. Frane Goljevšček si je s svojim nekajletnim, sicer umirjenim delovanjem, predvsem zaradi izrečenih besed razžalitve, nakopal tudi kar deset tožb -in kot kaže, vse po vrsti tudi izgubil. Zaradi sodne izvršbe pred nedavnim je bil ob precejšen del pokojnine. Sedaj poziva tisoč Slovencev in državljanov naj zberejo pogum in prispevajo po tisoč tolarjev na njegov račun - za demokracijo. Milanu Kučanu pa namerava predati še zadnjih zbranih 7.000 podpisov Peticije za mejo v Istri, na dan praznovanja obletnice rojstnega dne pokojnega generala Rudolfa Maistra 31. 3. 2001 pa namerava v Vačah organizirati praznovanje. Kako daleč so s svojimi aktivnostmi Prispeli pobudniki Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri najbolje pove ugotovitev, da se je takoj po ustanovitvi civilne družbe v hotelu Marina v Izoli 22. 1. 1999 že začel njen razkroj, pravo frakcionaštvo. Del članstva se je Potihoma (brez pisnih izjav) oddaljil in sc vključil v Civilno družbo z istim imenom, v kateri prizadevno deluje tudi koprski odvetnik Danijel Starman, za koordinacijo pa skrbi znani borec za mejo v Istri Joško Joras, ki pa je tudi že bil kaznovan zaradi (za Hrvate) spornih aktivnosti na kontrolni točki, kot on pravi mej_i na Dragonji. Ta druga civilna družba se je pred nekaj dnevi sestala v Luciji (sestanek je vodil Danijel Starman) in sprejela sklep o obisku njene delegacije pri obalnih županih, zlasti pri županji Občine Piran, saj to občino meja s Hrvaško najbolj zadeva. V primeru, če bodo odslovljeni in se bodo znašli pred zaprtimi vrati županje Vojke Štular, bodo organizirali javni shod in tudi tako opozorili na skrajno nezainteresiranost »Pristojnih« oziroma na zavlačevanje reševanja mejne problematike v Istri. Sicer pa je v tej zvezi res vse bliže arbitraža? Zdi se, da so vsi klici omenjenih dveh civilnih družb za čimprejšnjo Pravično rešitev mejnega vprašanja Slovenije s Hrvaško v Istri, zaman. Zmeda je tako popolna. Nekateri se sprašujcjo, kaj sploh lahko stori oivilna dražba, razen tega, da se njeni clani redno sestajajo in ugotavljajo Zgodovinske napake ter zgodovinska dejstva v prid Slovenije? Tako eni Lot drugi sklicujejo novinarske konference in prek medijev pozivajo Uudi naj se vendarle zganejo. Istrani Pa nič. Čisto odkrito dvomimo, da bi da civilna dražba sposobna spraviti na cesto vsaj 200 ljudi. Govori se o Pekredibilnosti in nepooblaščenosti Posameznikov ter tudi o tem , kdo in v kakšnih primerih lahko govori ali se skriva za civilno družbo.. rane Goljevšček je na novinarski diferenci 21. 3. v Izoli povedal, da je » krožno sodišče iz Kopra že deset dni po Ustanovitvi sprožilo zoper njega iz Prejšnjih let nabrane in na primeren čas akajočc tožbe«. »Na začetku tranzicije je v Izoli zgodila kraja družbenega Premoženja in nezakonita gradnja t j'r'ne«. Posebej poudarja, da je bila I rat v to zadevo vpletena takratna udajoča politična garnitura. »Kot predsednik Zelenih Izole sem se, kar je tudi naš program, javno upiral temu pojavu in ga v medijih kritično izpostavljal. Združba meje hotela utišati s tožbami. Tako se je v treh letih nabralo 10 tožb, ki so od daleč ves ta Čas grozile kot tempirana zadeva. Združba se ni odzivala s protidokazi, ampak, tipično stalini-stično, s tožbo za žalitev časti in dobrega imena. Začele so se glavne obravnave, do konca septembra lani jih je bilo šest - in vse po vrsti sem izgubljal, ne glede na trdnost ali netrdnost protidokazov«. V tem času je bil prof. Frane Goljevšček obsojen na več kot pol leta pogojnega zapora za dobo štirih let in na zanj visoko denarno kazen. Milijon tolarjev kazni zaradi razžalitve in poziv državljanom 17. januarja letos, dva dni po občnem zboru Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri, na katerem so sklenili, da se Civilna družba registrira kot društvo (to ji zaradi pritožbe drage Civilne družbe še vedno ni uspelo) je sodišče izdalo sklep o izvršbi kazni ene od glavnih sodb v zvezi z izolsko marino v višini odvzema nekajkrat po 2/3 moje pokojnine, za vsoto skoraj milijon tolarjev, ki bi se mesečno povečevala zaradi zakonskih zamudnih obresti, če je ne bi v celoti izplačal. Frane Goljevšček: »Postavljam retorično vprašanje; Kako naj imenujemo državo, ki poskuša z represijo sodišča, s stalinistično metodo, utišati civilno družbo, ker zahteva od nje, da zaščiti nacionalni interes in ki zahteva od politikov državotvorno zavest? Moj upor za ta primer, usmerjen k utrjevanju pravne države, najpomembnejše sestavine demokracije, pa je sledeč: Pozivam 1000 državljanov in Slovencev, naj zberejo pogum in s podpisom potrdijo, da so prispevali 1000 SIT na moj račun, kar pomeni simbolični prispevek v boju za demokracijo, za pravno državo in za odpravljanje politične represije. Podpise bom objavil in jih tudi primerno posredoval Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije. Vse, ki bodo nakazali denar na moj tekoči račun : 51400-620-63-91630205-732800 Banka Koper, PE Izola z oznako »za pravno državo«, bom vpisal v posebno evidenčno knjigo. Če bo poslano presegalo milijon tolarjev, bom presežek nakazal humanitarnim ustanovam«, je povedal Frane Goljevšček, ki bo te dni predsedniku Milanu Kučanu predal še zadnjih 7000 (od skupaj 21.000) podpisov Peticije za mejo v Istri, s čimer naj bi Civilna družba tudi formalno končala poleti 1999. leta v Piranu začeto akcijo podpisovanja. plftAN popila v tuje stanov tam pretepala I ' niarca ob 22. uri je v st; ne Pirančanke vstopila nez Nje prosila, če lahko pri r v *°ža. Čez pol ure je v žen°P'l še neznani moški, ki sko zmerjal s kurbo i Neznanca sta se v stanovanju zadrževala vse do 4.30 zjutraj, med hranjenjem in prepiranjem pa je moški žensko tudi večkrat udaril. Po njunem odhodu je Pirančanaka ugotovila, da ji je iz denarnice zmanjkalo 3000 SIT. UmMAM Več vlomov v vikende 2. aprila dopoldne so kar štirje lastniki Piran Kaj storiti z oddajnikom na Belem križu? Že nekaj let se vrstijo polemike o tem, ali RTV srednjevalovni oddajnik na Belem križi nad Piranom res nevarno seva in povzroča celo raka pri tamkajšnjih krajanih? Znanstvenih dokazov o tem ni, res pa je, da so mnogi prepričani, da sevanje oddajnika, poleg tega da je moteče, škoduje tudi zdravju. O oddajniku kroži več resnic; ena teh je da so ga postavili, ko daleč naokoli ni bilo še nobene hiše, potem pa so naenkrat okrog njega začele rasti kot gobe po dežju. Le kdo je izdajal gradbena dovoljenja? O tej problematiki so razpravljali tudi v KS Portorož ter na zadnji seji občinskega sveta Občine Piran in pooblastili županjo Vojko Štular, da stori vse potrebno, da se pri pristojnem ministrstvu sproži ustrezen upravni postopek za izdajo odločbe - dovoljenja k obratovanju tega srednjevalovnega oddajnika, pri čemer bi Občina Piran sodelovala kot stranka ali udeleženka. S tem bi Občina Piran tudi formalno dobila besedo in bila upravičena do izdaje soglasja k izdaji takega dovoljenja. Za izdajanje obratovalnega dovoljenja oddajnika je pristojno Ministrstvo za promet in zveze oziroma Urad za telekomunikacije. Ker obratovalno dovoljenje poteče 12. 5. 20001 in ga RTV zagotovo želi podaljšati, je seveda spet postalo vroče. Na občini so mnenja, da je treba srednjevalovni RTV oddajnik preprosto odstraniti in ga postaviti na drugi primernejši lokaciji. Razbit portoroški infomat V neposredni bližini Krajevne skupnosti Portorož, na pokritem platoju dotrajane in nefunkcionalne vremenske hišice, so 25. oktobra 2000 v prisotnosti županje Vojke Štular in predsednice Turističnega društva Portorož, Andreje Humar Fatorič svečano proslavili novo pridobitev Portoroža - prvi turistični infomat, medij na prostem za dostop do informacij v turističnem kraju. Investicija je bila vredna kar 4 milijone tolarjev, vendar se kot kaže ni uspela poplačati, saj je ncznaec že pred dobrim mesecem dni razbil ekran in povzročil precejšnjo škodo. Kaže, da nočno huliganstvo res ne pozna meja, saj so ponekod do dobra »obdelane« tudi razne informacijske table in podobni predmeti javnega pomena. pomožnih objektov v Lirmnjanu nad Lucijo razočarani ugotovili, da je neznanec vlomil v njihove pomožne objekte. Ni se kaj prida okoristil. Ukradel je le nekaj hrane in pijače, v zidanem objektu mobitel, v lesenem pomožnem objektu trenirko. Vrata je odpiral s silo telesa in lastnikom napravil kar precej škode. Izola Občina in policija dobro sodelujeta Komandir Policijske postaje Izola Stanislav Kofalt je na seji Občinskega sveta Občine Izola ( 15. 3.) poročal o varnostnih razmerah v Izoli. Dejal je, da je stanje v Izoli, kljub porastu nekaterih vrst kaznivih dejanj, zadovoljivo. Županja Breda Pečan pa je poudarila, da Občina in Policija zgledno sodelujeta na različnih področjih. Kljub zamenjavi komandirja in pomočnika komandirja in ob upoštevanju dejstev, daje nastopilo pred sezono novih osem policistov in so izredno mlad, homogen kolektiv, so varnostne razmere dobre. Usposobljenost, znanje, strokovnost, učinkovitost, zakonitost, profesionalnost, vljudnost, prijaznost, odprtost do javnosti, so le temelji na katerih deluje policija. Njihovo delo temelji na pozitivni zakonodaji, ciljih in usmeritvah Generalne policijske uprave, Policijske uprave v Kopru, MNZ, in njihovem letnem planu PP Izola. V Izoli so izboljšali: prometno varnost, stanje na področju javnega reda in miru, dobro je stanje po mejnih zadevah in tudi glede tujcev. Poslabšalo pa se jim je stanje na področju kriminalitete, izboljšali so sodelovanje z lokalnimi organi. KRIMINALITETA V času od 1.1. do 31.12.2000 so obravnavali 749 kazenskih dejanj (lani 563), kar pomeni, da je kriminaliteta v porastu za 186 kaznivih dejanj in sicer največ zoper premoženje (575). Bilo je 130 kaznivih dejanj velikih tatvin (lani 145), 295 kaznivih dejanj tatvin (lani 197) in 97 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari (lani le 38). Komandir PP Izola Stanislav Kofalt je opozoril na nizko raven samozaščitnega ravnanja ljudi, ko gre za varovanje svoje lastnine. Povedal je primer, kako si je kopalec na plažo prinesel kar celo plačo. Ko seje odšel kopat je denar spravil pod obleko . Nekdo gaje opazoval in plača je šla v neznane roke. V Izoli so zabeležili le eno posilstvo, en umor, štiri poskuse umora, enkrat hudo telesno poškodbo, 14 kaznivih dejanj z lahko telesno poškodbo. Vsa hujša kazniva dejanja so bila odkrita, storilci prijeti in ovadeni. Bilo je tudi 17 kaznivih dejanj zoper človekove pravice. 42 kaznivih dejanj je bilo zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Zoper gospodarstvo je bilo 21 kaznivih dejanj, od tega 18 primerov ponarejanja denarja. Me odmevna kazniva dejanje štejejo štirje poskusi umora, umor, nekemu izolanu so zasegli avtomatsko puško in pištolo ter 500 nabojev, obravnavali so poskus ropa v AB Marketu, rop pred ambasado Gavioli (diskoteka), rop pred lokali pod stadionom ter vlom v elektro trgovino na Sončnem obrežju. JAVNI RED IN MIR Obravnavali so 426 kršitev (485 lani), 12% manj kršitev. PROMETNA VARNOST V letu 2000 je bilo 345 prometnih nesreč ali 4% manj kot leto poprej. Poglavitni vzroki nesreč so nepravilni premik z vozilom, nepravilna stran oz. smer vožnje, neupoštevanje prednosti, varnostna razdalja, hitrost...Z organiziranim, načrtovanim in usmerjenim delom jim je uspelo doseči, da je na njihovem območju kar nekaj manj tistih voznikov, povzročiteljev prometnih nesreč, ki so vozili pod vplivom alkohola. Takšnih je bilo 6, 21 % (lani 6,38 %). Med kontroliranimi vozniki je bilo 83 % privezanih, kar je za 8 % več kot leta 2000. Komandir Policijske posta je Izola Stanislav Kofalt ocenjuje, daje prometna varnost na območju občine Izola dobra. Glede tujcev, ki živijo in delajo v Izoli, zlasti v ladjedelnici, ni bilo večjih težav. Zabeležili so 22 kršitev zakona o tujcih, kar je v primerjavi z letom 2000 precej manj, ko so obravnavali 63 kršitev. V izolski občini je bilo v preteklem letu 31 požarov. Bile so tri delovne nesreče in ena utopitev. Mazači na delu Takole izgleda obcestna tabla, ko seje lotijo mazači, ki ne pomislijo na to, da je čiščenje ali celo zamenjava obcestnih i drugih oznak javnega pomena zelo draga stvar, ki jo moramo plačati državljani. Tale tabla na sliki stoji na avtobusnem postajališču na Belvederju nad Izolo. Lokalna policija je pred nekaj dnevi na izolskem občinskem svetu poročala o kar nekaj primerih razgrajaštva, mazaštva in oškodovanj družbenega premoženja. W 4.U. m> i lifte L A?.? * tj* LUCIJA ki naj bi pokazala vzrok smrti. Našli moško truplo 10. 4. ob 11.40 je občan na svoji parceli ob Senčni poti v Luciji našel moško truplo pokrito s cerado z bližnjega čolna. Policisti so pri ogledu ugotovili, da je to bil 60-lctni brezdomec A.M. iz okolice Lucije. Na truplu ni bilo znakov nasilja. Odrejena pa je bila sanitarna obdukcija. PCIRTCKCŽ Kradel starine iz starega hotela Palače Policisti so vzeli prostost 40-letncmu N.B. iz okolice Izole, ki je osumljen tatvin sttarin iz starega hotela Palače v Portorožu. Mita in Aleksander Ipavec iz Lucije sta posvojila dve dekletci, dvojčka Tanjo in Anjo, ki ju je leta 1997 v Skopju zapustila brezbrižna 17-letna mati. Mladi par si jc svoje gnezdece začel graditi v Izoli, na Livadah, kjer sta si v stolpiču kupila stanovanje, vendar se tega dogodka nerada spominjata. Leta 1989 je zaradi uhajanja plina v njunem stanovanju prišlo do strahovite eksplozije. Žena Mita je dobila hude opekline, sin pa jo je odnesel brez vidnih poškodb. Zadeva v zvezi z odgovornostjo za nastalo eksplozijo oziroma odškodnino sc vleče že 11 let. Prav zato sta nad vsem v naši državi nekoliko razočarana. Mita je nekoč delala v Hotelu Riviera v Portorožu, Aleksander pa je bil vajenec v Hotelih Palače. Oba že vrsto let delata v Švici, v mestecu Thun blizu Berna. V Luciji pa imata stanovanje. Usoda je hotela, da sta pred leti v Švici izgubila 20-letnega sina Aljošo, žena pa zaradi bolezni ni mogla imeti več otrok, zato sta se odločila za posvojitev. Dolgo sta iskala in povpraševala. Pri tem jima je , kot pravita, pomagala tudi bivša veleposlanica Slovenije v Avstriji dr. Katja Boh. Za drobceni deklici dvojčici Tanjo in Anjo, ki sta sedaj stari že 3 leta in pol, sta izvedela prek Unicefa Anglija. Posvojena otroka sta navajena skromnega življenja ter jima prinašata srečo in zadovoljstvo. Super alfa romeo 156 Na sedežu prometne policije v Kopru so v ponedeljek, 10. aprila novinarjem predstavili super opremljeno alfo romeo 156 z vgrajenim najsodobnejšim video nadzornim sistemom Provida 2000. S kamero bodo že na daleč lahko opazili, videli, predvsem pa zabeležili voznike, ki radi vozijo prehitro in tako morda spravljajo v nesrečo tudi druge udeležence v cestnem prometu. Deset milijonov dolarjev vredna opremljena Alfa romeo 156 na ogled Alfa romeo 156 ima kar 200 konjskih moči, hitrost od nič do 100 km/h pospeši v pičlih 7 sekundah, naj večja hitrost vozila pa je 230 km/h. Policijski inšpektor Miloš Žulovec in komandir Postaje prometne policije Koper Leon Godejša sta med drugim povedala, da jc neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok za nesreče. Prav zato so na Koprskem že leta 1988 vpeljali nadzor prometa s policijskimi patruljami. Belo modra vozila pa je ponavadi bilo mogoče videti že od daleč in mnogi, ki sicer radi pritisnejo na pedal, so lahko še pravočasno zmanjšali hitrost in se tako izognili kazni. Velikokrat pomaga »solidarnost« z utripanjem luči, včasih pa seje bilo treba celo preprirati z voznikom, ki seje sprenevedal, češ, nisem vozil tako hitro. Sedaj bo drugače. Civilno vozilo, čeprav bo v njem sedel uniformirani prometni policist, bo manj opazno in nikoli se ne bo vedelo, Če za vami morda ni kakšna temno modra alfa romeo 156. Kot je povedal Leon Godejša, bodo največkrat nadzorovali promet na 33 km avtoceste, pa tudi v drugih krajih, na hitri cesti od ankaranskega križišča do Kopra, na Šmarski cesti, na odseku med Kozino in Obrovom... Že prve informacije o vse vidni super alfi so menda vplivale na splošno zmanjšanje hitrosti vozil na cesti. Lani so policisti izrekli 3.825 ukrepov zaradi prekoračitve hitrosti, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa samo na avtocesti 779 ukrepov. V prvem trimesečju 2001 seje na območju PU Koper pripetilo 488 prometnih nesreč, oziroma 78 manj kot v istem času lani. V stilih prometnih nesrečah jc umrlo 5 oseb, v 68. je bilo huje poškodovanih 21 oseb in lažje poškodovanih 78 oseb. Največ nesreč seje pripetilo na glavnih cestah 1. reda. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so neprilagojena hitrost. Na drugem mestu sta neustrezna stran in smer vožnje ter vožnja na prekratki varnostni razdalji. Pogoste so tudi kršitve neuporabe varnostnih pasov med vožnjo in vožnja pod vplivom alkohola. V prvih treh mesecih letos so prometni policisti ugotovili alkoholiziranost pri 133 voznikih in neuporabo varnostnega pasu med vožnjo kar pri 712 voznikih. V soboto, 31.3. 2001 sta si v piranski poročni dvorani izrekla svoj DA za skupno življenje Violeta Trajkovič in Senad Jusič. Spoznala sta se poleti 1993 in med njima seje že takoj vnela ljubezen ter želja po skupni življenski poti. Pred tremi leti sta si uredila stanovanjc v Prisojah, kamor sta potem šla skupaj živet. Vileta in Senad že nestrpno pričakujeta naraščaj in se pogovarjata o imenu novorojenčka. Četstitkam se pridružujemo tudi mi v uredništvu Primorskega utripa. Koper: Kdo so občinski nagrajenci? Na 14. seji Občinskega sveta Mestne občine Koper, ki je napovedana za četrtek, 12. april, naj bi potrdili predlog župana Dina Pucerja o podelitvi naziva Častni občan Mestne občine Koper Mariu Abramu iz Ankarana in dr. Branku Šalamunu iz Kopra. Komisija za priznanja in nagrade pa predlaga občinskemu svetu podelitev »Priznanja 15. maj« za leto 2001 Mariji Jereb, prof. Nadii Vidovich in Danilu Ivančiču. Priznanja jim bodo podeljena na svečani seji predvidoma 12. maja ob praznovanju občinskega praznika in otvoritvi Pretorske palače. Odlok o priznanjih in nagrada! Mestne občine Koper določa, d; naziv Častni občan Mestne občini Koper podeljuje Občinski svet m predlog župana osebam, ki imajt za občino izjemne zasluge na vsel področjih družbenega življenja posebej osebam, ki so s svojin javnim delovanjem pripomogle 1 mirnemu sobivanju ljudi it tvornemu sodelovanju med narod in državami. Izoblikovano je bih stališče, da se letos podeli nazh Častni občan Mestne občini Koper dvema osebama; Marit Abramu (prvič izvoljen zi predsednika leta 1973) it primariju dr. Branku Šalamunu primariju in pediatru ., prvemt direktorju Splošne bolnišnici Koper. PRIREDITVE * RAZSTAVE * KINO AVDITORIJ PORTOROŽ Nedelja, 15.4., ob 20.30, Avditorij Portorož VELIKONOČNI KONCERT Nastop legendarne hrvaške pevke RADOJKE ŠVERKO. Spremljava:All stars band (prof. Vladimir Babin - klavir/orgle, Ratko Divjak - bobni, Aleš Avbelj -bas kitara) in 60-članski MPZ »Zvijezda Danica« iz Kraljeviče, dirigent Ivica Frleta. Program: A. Vivaldi, W.A. Mozart, F. Schubert, G.Verdi in črnske duhovne, pesmi iz muziklov in filmov ter popularne popevke. Vstopnina: 2000 SIT Cza študente in upokojence 1500 SITI Sreda, 18.4., ob 18.00, Avditorij Portorož OBMOČNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN Nastopile bodo plesne skupine iz Pirana, Izole, Kopra, Postojne, Ilirske Bistrice in Sežane. V sodelovanju s SLKD Območna izpostava Piran. Vstopnina: 500 SIT Petek, 20.4., ob 20.00, Gledališče Tartini Piran PRIMORSKA POJE 2001 Nastopili bodo: MPZ Društva upokojencev in MPZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, MPZ Primorje iz Ajdovščine in MPZ Ciril Silič iz Vrtojbe, Ženska vokalna skupina Breginj in Oktet Godovič. V sodelovanju s SLKD Območna izpostava Piran. Vstopnina: 500 SIT Sobota, 21.4., ob 20.30, Gledališče Tartini Piran SMEŠNA DRAMA ENODEJANKA Riccardo Bacchelli: NOČ NEKEGA ŽIVČNEŽA Direktor: Paolo Arrivabeni. Režija: Giulio Ciabatti. Igrajo: Luciano di Pasquale, Donato Di Gioia, Stcfano Consolini, Gabriella Costa, Carlos Cosias V sodelovanju z: IU-TLU, Fundacijo Liričnega gledališča »Giuseppe Verdi« iz Trsta in Italijansko samoupravno narodno skupnostjo Piran. Vstop prost Sobota, 21.4., ob 20.30, Amfiteater Avditorija Portorož GLASBENO PLESNA PREDSTAVA v dveh dejanjih PRVE STRANI s skupino Gen Verde Vstopnina: 1500 SIT Ponedeljek, 23.4., ob 19.00, Avditorij Portorož VEČER Z GOSTI »ISTRA V XXI. STOLETJU - Posvet o čezmejnem sodelovanju lokalnih skupnosti«. Z izbranimi gosti se bo pogovarjal Sebastjan Šik. Prost vstop Sreda, 25.4., ob 20.00, Gledališče Tartini Piran KONCERT in OSREDNJA SLOVESNOST Ob 45. obletnici Glasbene šole Piran Nastopili bodo GOJENCI GŠ PIRAN V sodelovanju z Glasbeno šolo Piran. Prost vstop Četrtek, 26.4., ob 20.30., Avditorij Portorož GLEDALIŠKA PREDSTAVA za abonma in izven Primorsko dramsko gledališče Ciril Kosmač - Srečko Fišer: TISTEGA LEPEGA DNE R: Boris Kobal. I: Radoš Bolčina, Iztok Mlakar, Janez Starina.. Vstopnina: 1800 SIT (za študente in upokojence 1500 SIT) Nedelja, 29.4., ob 20.00, Avditorij Portorož KONCERT Nastopil bo MLADINSKI PIHALNI ORKESTER PIRAN V sodelovanju z Glasbeno šolo Piran. Prost vstop RAZSTAVE Od petka, 20.4., do nedelje, 2.5., Avditorij Portorož V preddverju bodo na ogled dela Mirne Požarac, mlade reške slikarke, kije na lanskem Ex temporu v Piranu prejela nagrado »Mladi avtor«. KINO Torek, 17.4., ob 20.30 PREJEMNIK 5 OSKARJEV 2000 Epski spektakel GLADIATOR (The Gladiator) R: Ridley Scott. I: Russell Crowe, Joaquin Phoenix Petek, 20.4., ob 18.00 in 20.30 Komedija ZADNJA VEČERJA R: Vojko Anzeljc. I: Matjaž Javšnik, Drago Milinovič Nedelja, 22.4., ob 18.00 in 20.30 Drama 3 NOMINACIJE ZA OSKARJE 2000 BILLV ELIOT (Billy Eliot) R: Stephen Daldry. I: Julic Walters, Jamie Bell Torek, 24.4., ob 20.30 VEČER UMETNIŠKEGA FILMA Romantična komedija HITRA HRANA, HITRE ŽENSKE (Fast Food, Fast Women) R: Amos Kollek. I: Anna Thomson, Robert Modica Petek, 27.4., ob 20.30 in Sobota, 28.4., ob 18.00 in 20.30 3 NOMINACIJE ZA OSKARJE Erotična drama ŠKANDALOZNO PERO (Quills) R: Philip Kaufman. I: Geoffrey Rush, Kate Winslet Vstopnice lahko kupite vsak delavnik med 8.00 in 18.00 uro na recepciji Avditorija ali dve uri pred predstavo pri blagajni Avditorija. Cena vstopnice za filmske predstave ob 18.00 je 600 SIT in ob 20.30 700 SIT. Cena abonmaja za vse Jilmske predstave ob 20.30je 5. 000 SIT in za nedeljski predstavi oh 20.30 I. 000 SIT Informacije: tel.: 05 / 67 66 700, fax: 05/67 66 718 DOGODKI V IZOLI Akcija čiščenja slovenske obale Med Svetovnim dnevom voda (22. marec in Svetovnim dnevom Zemlje 22. april) bo v organizaciji občine Izola in Piran akcija »čiščenje slovenske obale«. Akcije bodo poleg delavcev občinskih uprav, turističnih delavcev, aktivistov krajevnih skupnosti, prisostvovali še minister za okolje in prostor minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano gospod Kopač in gospod But in predsednik turistične zveze Slovenije gospod Rožič. Akcija bo začela 7. aprila ob 10.00 z Izolske strani in Simonovega zaliva, iz Piranske pa s plaže Strunjanu. Skupini pa se bosta srečali ob 12.00 uri na Belih skalah, kjer bo tudi priložnost za pogovor s predstavniki sredstev javnega obveščanja. Proslava ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije Bo v četrtek 26. aprila ob 20.00 uri v Kulturnem domu Izola. Nastopil bo Moški komorni zbor (prejemnik srebrne plakete mesta Maribor 2001). Slavnostni govornik bo Vinko Gobec, predsednik ZDUS. PRIREDITVE V KOPRU Koncert V dvorani KS Šmarje bo 20. 4. ob 20. n11 instrumentalni nastop učenccv Umetniške šole iz Martina (Slovaška); Uvodoma bo nastopil tudi Mecšan' pevski zbor Šmarje. Revija ortoških pevskih zborov Medobmočna revija otroških 'J mladinskih pevskih zborov bo Gledališču Koper 24. 4. ob 18. uri. . w primorski u^jp Po sledeh filmskega festivala Nagrade le najboljšim Badjurova nagrada režiserju Matjažu Klopčiču za življensko delo bo še dolgo ostala v lepem spominu mnogih udeležencev otvoritvene slovesnosti letošnjega 4. filmskega festivala v Portorožu Slovenci sedaj že lahko rečemo, da gledamo obrtniško nekoliko bolj »izpiljene« filme. Oda o Prešernu (režija: Martin Srebotnjak), ki jo je nagradila publika, bo še polnila dvorane. danes je zame posebno lep dan, ker se ti lahko v imenu vseh, ki imajo radi umetnost in ki imajo radi film, zahvalim. Kajti ti si ustvarjalec, kjer je umetnost z veliko začetnico in film z veliko začetnico. Hvala ti Matjaž za celo vrsto lepih, resničnih, bogatih vlog. Hvala ti, ker si za večno zapisal na filmski trak neko pomembno obdobje mojega življenja. Filmska ekipa, ki si jo zbiral ob sebi nismo bili le ekipa sodelavcev, bili smo ekipa prijateljev. Doživljali smo celo vrsto lepih trenutkov, ki jih ne bom nikoli Filski kozmos Matjaža Klopčiča je slovenski film obogatil z galerijo izjemnih ženskih likov. Povezovalcu na slovesni otvoritvi festivala je bilo še v posebno veselje seznaniti publiko, da sta med udeleženci bili dve igralki, ki sta vsaka svoj igralski opus gradili tudi v Klopčičevih filmih; Milena Zupančič in Milena Dravič. Milena Dravič: » Zahvaljujem se vsem filmskim delavcem Slovenije, ki so mi izrazili čast in me povabili v goste slovenskega nacionalnega filmskega festivala v Portorožu. Nekoč sem bila tudi vaša igralka, del vaše kinematografije. Dokazi, ntislim, da sc boste s tem strinjali, obstajajo (velik aplavz). Eden teh dokazov je vsekakor sodelovanje z režiserjem gospodom Matjažem Klopčičem, zaradi katerega smo nocoj vsi tukaj v Avditoriju in zaradi katerega sem jaz pripotovala, da mu 'zkažem zahvalo za vse lepe vloge, k> mi jih je zaupal v njegovih filmih >n katere so veliko pomenile v moji filmski karieri. To so filmi Sedmina, Strah, Zgodba, ki je ni. Drago mi je, da lahko čestitam gospodu Matjažu Klopčiču za nagrado, ki jo je prejel za življensko delo«. Milena Zupančič:«Dragi Matjaž, pozabila. Ko sem delala s tabo, sem doživela tisoče trenutkov, ki so večni«. (Dolg aplavz v Avditoriju, ob tihi melodiji iz filma Cvetje v jeseni). Matjažu Klopčiču so .v Avditoriju čestitali tudi člani mlajše generacije filmskih ustvarjalcev. Vaše večno mlade filmske podobe pogosto ostajajo pred našimi očmi kot navdih ali kažipot. Za zmeraj smo si zapomnili vašo priljubljeno misel, ki ste jo našli nad vrati pariške kinoteke: »Sem grobnica ali zakladnica? Odvisno od tistega, ki vstopa«, je dejala mlada filmska ustvarjalka in profesorju Matjažu Klopčiču izročila šopek cvetja. Kulturna ministrica o veliki investiciji Otvoritveni trak 4. slovenskega filmskega festivala v Portorožu je svečano prežala ministrica za kulturo Andreja Rihter. Takole je dejala o denarju za kulturo: »Ni me sram priznati da iščem, ker sem doslej še vedno našla. In ob javnih polemikah o višini oziroma zmanjšanju sredstev za film moram javno povedati, da bo leto 2001 zagotovo prelomno, saj ministrstvo prav v tem letu izgradnji Viba filma namenja skoraj 500 milijonov tolarjev, kar je naša letošnja največja investicija. In ta investicija bo prav gotovo izboljšala vaše delovne pogoje. V državnem proračunu za leto 2001 je tako za domačo filmsko produkcijo predvideno 1,180 milijarde tolarje, kar je 4,5 % državnega proračuna za kulturo oziroma 30 % več kot lani. Od vodstva Filmskega sklada pričakujem, da bo poslovalo pravno in finančno korektno«. AvPorizdelm horoskopa: Ste/, 090 -44-2? OVEN 21.3.-20.4, Zdravje: Ne pretiravajte z gibanjem. Pazite na sklepe in mišice, da se enakomerno razgibljejo. Ljubezen: Zaljubljeni boste. Morda bo kaj več. Vas mika? Posel: Investirajte v pravo stvar. Dobiček zagotovljen. BIN 21.4.-21.5. Zdravje: Ne čakajte na to, da vam vse servirajo. Sami postorite. Ljubezen: Tako kot se boste odločili, tako bo. Odločitev je vaša. Posel: Mehka in udobna postelja ni vedno najboljša. DVOJČKA 22.5,21.6. Zdravje: Glavobolov že dolgo nimate več, če vas zaboli, zamahnite z roko, bo že minil. Ljubezen: Več potrpežljivosti, vztrajnosti bi vam zelo pomagalo. Osvojite že osvojeno, a tega vi ne veste. Posel: Pred vami je megalomanski projekt, ki ga boste z užitkom in dobro izpeljali. Popolni uspeh v 6 mesecih. KAK 22.6.-22.7. Zdravje: Zdravje solidno, živci malce načeti, želodec načet. Več sprehodov, miru, pijte blažilne zdravilne čaje. Ljubezen: Veza bo, a kakšna? Kakšno si sploh vi želite, resno ali občasno srečanje. Posel: Zagnani ste, pravilno reagirate, le zakaj imate tako dolgi obraz, brez razloga. LEV 25.7-22.3. Zdravje: Le popazite na svoje zdravje. Trebušček vas bo malo opomnil, da ga še imate. Nič resnega. Ljubezen: V poslu še vedno žanjete neverjetni uspeh, kar vpliva tudi na področje v ljubezni. Posel: Vzemite si nekaj uric počitka izključno zase. Prijalo vam bo. Nabrali si boste energije in moči. STRELEC 22.li, -21.12. Zdravje: Malo bolj popazite, ni vsak sončni žarek poletje. Prehladi niso izključeni. Ljubezen: Ljubezen je potrebno deliti ne pa skrivati. Dajte strelci, pridite na plan. Zvezde so naklonjene vam. Posel: Sodelovanje vam prinaša koristi.Dorasli ste poslu v katerega se spuščate. DE VLCA 23.3. - 22.9. KOZOROLj 22.12,20.1. 0 Zdravje: Prijetni občutek v želodcu bo stranski učinek ljubezni, prijetno razpoloženje. Ljubezen: S strastjo ljubite, živite polno, le tako naprej. Posel: Uspešni ste, le kako vam to uspeva? 1EL4TNLCA 23.9.-22.10. 11 Zdravje: Presenečenje za vas bo nekaj povsem novega, kaj se dogaja z vami. Kondicija na konju. Ljubezen: Včasih si morate vzeti čas in se umakniti, da lahko kasneje napredujete. Posel: Naklonjenost do vaših idej bo narasla. Pozornost. Zdravje: Pedantni ste, tudi pri zdravju, le včasih morate najprej poskrbeti za svoje energije, svoje sile, potem pa za zdravje in dobro počutje dragih. Ljubezen: Ljubite potovanja. Zakaj se ne odločite za pot v dvoje na morsko obalo. Odprta širjava morja. Posel: Sonce-denar, obojega je dovolj, le pravi odnos moramo imeti do njega. VODNAR 21.1,20.1. £ Zdravje: Zdravi ste kot ribica. Čemu skrbi? Dodajte k temu kakšno intenzivno srečno aktivnost. Ljubezen: Prava ljubezen ne pozna ovir. Ne izgovarjajte se, prvi korak je vaš. Posel: Kaj vam je? Ste v stresu? Nehajte z neumnostjo, sposobni ste, a si ne zaupate. Nehajte! SKORR/JON 23.10,21.11. K/3/19.2,20.3. Zdravje: Posvarilo! Kdaj | ste storili kaj zase, dobro si poglejte sebe v ogledalu. Kaj vidite? Ste srečni? Ljubezen: Spoznali boste, kaj pomeni biti strasten, srečen, zadovoljen v partnerskem odnosu. Posel: Vi ste pravi strup v poslu. V kaj se zapičite tam žanjete uspehe. Srečneži. & Zdravje: Zdrav duh v zdravem telesu. Čudovita forma. Ljubezen: Končno ste na cilju. Osvojili ste ljubljeno srce. Posel: Tudi za vas sije sonce, blago stanje. Iztegnite roke, prosite, uslišani boste. Zeliščar Rizvič Moč narave - Škrlati balzam Za gastritis, atrozo, vensko trombozo, osteoporozo, prostato in hemeroide. Kapljice, krema, čaji. NON STOP Tei: 041/886 345_____________ Iščem finančne vlagatelje - posojilo - v donosni posel. Resne ponudbe na tel. št. 031/823 - 187 in 02/829 - 0- 488. Vedeževalka Luca vam odgovori na vsa vprašanja s pomočjo kart in intuicije. Zaupajte vprašanje in odgovor dobite po pošti. Eno vprašanje je 1.000,00 SIT + poštnina . S-MC d.o.o., p.p. 1, 2319 Poljčane Podjetje za proizvodnjo in prodajo tesnil išče zastopnika na področju Primorske. Tel.: (062) 782 136 Celovito urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic,žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Informacije in naročila na telefon 066 - 527- 828 od 08 ,00 do 12,00 in od 14 ,00 do!8,00 ure Prodam mladiče škotskih ovčarjev - Lesi, edina dvakratna slovenska šampijonka. Cepljeni z rodovnikom. Tel.: 03 491 99 00 ali 041/ 60 00 16 Oddamo poslovni prostor V centru Lucije (nadpošto) oddamo v najem poslovni prostor (20 m2). Informacije na tel. št.: 6778 - 750 V Luciji ugodno prodam staro pohištvo za dnevno sobo. Tel.: 040/291 425 Rogla in Terme Zreče Oddam vikend in nove apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 Celovito urejanje okolice, vrtov, zelenic, žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Naročila tel. 041-789-413 ^ Nova rubrika ^ ^VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. ------------------------- - n primorski uVp I Brezplačno vam odgovarja I vedeževalka LUCA S - MC d.o.o., Slovenska Bistrica | Vprašanje: 1 Ime: Rojstni datum: Šifra: I____ Klub študentov išče sobodajalce Klub študentov občine Piran nujno išče sobodajalce, ki bi oddajali sobe študentom v času študijskega leta 2001 in 2002, ali preko celega leta. Lokacija ni pomembna. Zainteresirane prosimo, če nas pokličete na tel.: 05 67 100 22, e-pošta: info@ksop-cscp.si med 9 in 14 uro ali nam pustite sporočilo na odzivniku. Podatke bomo objavili v našem arhivu, na oglasnih deskah ter na internetu. Klub študentov občine Piran Slobodan Simič -Sime Piran lahko le ljubiš ali sovražiš Malo od nas se bo zgodovina spominjala po prispevkih, delovanju in vizionarstvu. Slobodan Simič - Sime si je svoje mesto v zgodovini že zagotovil. Njegovo delo na področju publicistike šteje nad 30 različnih enot, nekaj deset člankov, itd. Odličen predavatelj, fotograf,... na kratko povedano svetovljan, ki življenje zajema s polno žlico, njegova doživetja in želje do doživljanja razkriva s stvaritvami, ki znova in znova presenečajo javnost. Znano je njegovo najnovejše delo -knjiga Na robovih stoletja. Vemo, da ti je Piran zelo pometen, vendar ali bi kaj spremenil v Piranu ? Preden bi karkoli spremenil, bi najprej naredil premišljen in temeljit strateški plan o tem, kaj sploh želimo od našega mesta in kaj objektivno lahko naredimo. Vse, kar bi temu sledilo so operativne aktivnosti, ki jih dogovorjeni cilji pogojujejo. Pri strateškem planu pa nikakor ne smemo biti majhni. V zgodovinsko velikem mestu kot je Piran mora biti tudi upravljanje velikopotezno. Vendar pa te poteze morajo imeti jasno razvidne posledice in morajo za meščane mesta biti transparentne ter podprte z njihove strani. Ko bo ta strateški cilj premišljen in se bo vedelo kaj želimo (intelektualno stičišče, turistična destinacija, počitniški raj za petičneže itd.), bomo veliko lažje in bolj razumno sprejemali različne konkretne posege v mesto, ki so potrebni za kakovostno doseganje naše skupne opredelitve. Seveda pa po mojem le-ta na noben način ne sme posegati v arhitekturno in estetsko razpoznavnost mesta. Druga pomembna podmena, ki gradi moj odnos do mesta je prepričanje, da Pirana niso ustvarili marsovci pač pa ljudje. Ravno tako vse spremembe in posege v mesto izvajajo ljudje. Torej so le-ti ključnega pomena. In če meščani v mestu živijo, ne da bi z mestom živeli, potem je po mojem pametno nekaj narediti v tej smeri. Od tu se mi je rodila ideja o projektu “popirančevanja”. Piran za svoje nadaljnjo kvalitetno in razpoznavno vsebino potrebuje kar se da razgledane in razumevajoče občane, ki jim je mar za svoje bivalno okolje. Brez njih, njihovega poznavanja, njihove kritičnosti, ki iz tega znanja izhaja, so manipulacije (strokovne, politične, interesne itd. ) zelo preproste in dvomljivih posegov v mesto ne manjka. K “popirančevanju” pa lahko največ pripomoremo Pirančani. In to vsi Pirančani, tisti bolj in tisti manj piranski. Gostilniško razlaganje, da so za te in one neprijetnosti krivi “forešti”, občina in pomanjkanje ta najbolj pravih Pirančanov, zagotovo ne bo nobene stvari spreobrnilo na bolje. S sedenjem v fotelju in stalnim pljuvanjem po vsem okoli sebe in z odrivanjem nepiranskih Pirančanov na družbeni rob, da bi lahko za vsako reč na njih kazali s prstom, bi morali pomesti pod preprogo. Stvari se pač neprestano spreminjajo in sedaj so v mestu novi Pirančani. In naj ga le-ti sprejmejo ter začnejo z njim živeti. Od tega bomo imeli vsi korist. V tako majhnem mestu nam ne sme biti vseeno za someščana ncglede na to kdo in kaj je. Mene najbolj boli mladinska problematika. Akcijam, ki so namenjene spreminjanju, ne pa blatenju. In ni je sile, ki lahko ustavi iskreno, pošteno in premišljeno hotenje meščanov. Načrti za prihodnost ? Pri meni večjih sprememb ne bo. Do smrti, mogoče tudi dalje, če bo zdravje omogočalo, bom ustvarjal. Konkretno so za obdobje naslednjih štirih do petih let na področju ustvarjanja za Slovensko Istro in Piran razpoznavni obrisi projektov kot so: -Konstituiranje majšega prirodoslovnega muzeja na naši Obali -Velika monografija o lesenjačah Slovenske Obale -Katalog naravnih (mogoče tudi kulturnih) značilnosti Slovenske Istre -Fotomonografija, kjer bi 3-4 fotografi iz tega prostora naredili monografijo z najlepšimi fotografijami na področju Slovenske Istre -Postavil bom kakšno fotografsko razstavo in verjetno se bo še kaj našlo Marian Maslo Mesečev zaliv je bil kar precej nastlan -'••-iTjr Županja Pirana Vojka Štular in županja Izole Breda Pečan sta v soboto, 7. 4. organizirali in povabili na čistilno akcijo vzdolž skoraj 8 km dolge obale med Strunjanom in Izolo tudi ministra za okolje in prostor Janeza Kopača in ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ribištvo Franca Buta. Na izolski strani je pomagal pobirati smeti tudi Marjan Rožič, predsednik TZS. Skupini, ki sta začeli s čiščenjem vsaka na svoji strani, sta se srečali na nesporni mejni točki med občinama in skupaj nabrali 57 vreč smeti. Večjih odpadkov (gume, kašete, ostanki bark, železje, deli pločevine...) sploh niso mogli pobrati. Vladimir Knez je pokazal tudi ostanke nerazgradljivih mrež za školjke. Veliko lesa, ki ga je naplavilo morje, so že pred tem pobrali komunalni in delavci Službe za varstvo obalnega morja pri koprskem Hidru. Dež in plima sta nekoliko motila, a akcija je kljub temu uspela. Okrog 57 udeležencev čistilne akcije z obeh strani si je na koncu na Belvederju prislužila odlično toplo mineštro. Županji sta ministru Butu izročili priložnostni darili, minister Janez Kopač pa je medtem v drugi sobi imel sestanek s svojimi strankarskimi kolegi. Združena Usta socialnih demokratov Območna organizacija Piran Lista unita dei socialdemocratici Pirano ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov LISTA UNITA dei socialdemocratici Ob 27. aprilu, dnevu upora in 1. maju, prazniku dela ČESTITA vsem občankam in občanom občine Piran i! . Želite kupiti al i • ^ i prodati vredn _ j. 9TC1S J.