Naročnina mesečno 25 Din, za înozein-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din f ■ = Uredništvo je v Kopitarjevi ui. 6/111 Telefoni nredništva: dnevna elnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2059 ček. račun: Ljnb- Ijana it. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, ïagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2993 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ogenj preizkušnje Miinchen, 27. aprila 1933. »Germania« je 16. aprila začela objavljati •krajno zanimiva poročila svojega posebnega poročevalca dr. Meier-Miillerja, ki potuje po Mehiki in študira posledice preganjanja katoliške cerkve, ki je divjalo več kot pa dve leti in ki še danes ni ponehalo. Brez dvoma bo Vaše bralce zanimalo, kaj ta očividec pripoveduje o svojih vtisih. Evo Vam najznačilnejše misli v posnetku: 70 odstotkov mehikanskega ljudstva je še danes nepismenega, čeravno se je revolucija potrudila, da v naglici zgradi nekaj šol. Mehika leži danes ie v somraku kulture in komaj prvi žarki civilizacije so začeli prodirati vanj. Mesto da bi država videla svojo poglavitno vlogo v prosvetnem delu in vzgoji naroda, se je vrgla na katoliško cerkev. Mesto najhujšega kulturnega napora najbolj divji kulturni boj. Protikatoliški zakoni so bili sklenjeni ie leta 1917, toda šele, ko je nastopila doba Cal-lesovega predsedništva 1. 1926, je izbruhnilo preganjanje in so ti zakoni, pomnoženi s stoterimi samovoljnimi policijskimi odredbami začeli pritiskati z brutalno silo na cerkev in na katolike. Cerkev je izgubila pravno osebnost, ona ni več samostojna, neodvisna organizacija, ampak država p poteguje meje in ji daje smernice. Zato je tudi nemogoče, da bi duhovniki opravljali duhovniško •lužbo brez izrecnega dovoljenja države. Zgodilo a« je, da je moral mehiški nadškof plačati 500 pe-zov (12.000 Din) policijske kazni, ker je v svoji •tolnici brez dovoljenja opravil slovesno božjo službo. Vse cerkveno premoženje je država vzela, cerkve, župnišča, semenišča, cerkvena posestva, nadarbine, cerkvene blagajne in nabiralnike, maš-aa oblačila, svetniške sohe, vse. Redki duhovniki, ki so dobili dovoljenje od države, živijo po zasebnih hišah. Vsa dijaška in bogoslovna semenišča so zaprta. Vsak verski pouk v šolah, od osnovne pa do najvišje, je pod strogo kaznijo prepovedan. Če starši povabijo kakšno tretjo osebo, da bi njihove otroke na domu poučevala, so se pregrešili proti zakonu in zapadejo strogi kazni. Verski pouk se sme dajati samo v cerkvah, ki so za to od države določene in od duhovnikov, ki imajo za to izrecno dovoljenje. Vse zasebne šole so prepovedane. Policaji imajo nalog, da od časa do č^sa zahtevajo izjave od učiteljstva, da ne pripada kakšnemu katoliškemu redu. Tudi inozemske šole stojijo pod strogim nadzorstvom policije, ki vsak čas vdira v zgradbe in preiskuje, če bi se kje ne skrival kakšen oltar, oziroma, če ne visi kje na steni kakšna verska slika. Vsi verski redovi so pod kaznijo prepovedani. Duhovniška obleka je kaznjiva. Noben inozemski duhovnik ne dobi vizuma za vstop v Mehiko. V tem pogledu imajo obmejni oblastni organi zelo bistre oči. Noben kolar in noben brevir jim ne uide. Mnogokrat se pripeti, da zahtevajo na meji prisego, da potnik ne pripada duhovskemu stanu. Po ulicah mesta Mehike torej ne vidiš nobene »črne suknje«. Slika duhovnika je popolnoma izginila iz javnega življenja. Država je cerkev ponižala, kolikor je mogla, hotela je iztrebiti iz dežele ves cerkveni vpliv in brez duhovnikov, brez verskega pouka, brez uporabe nadnaravnih sredstev in brez sodelovanja krščanskega moralnega zakona ustvariti — kaj? Kaj? To je pri mehikanskem kulturnem boju najbolj zanimivo. Ko je država poga-zila cerkev, je zopet mirno prekrižala roke in nima več nobenega programa. Potem je zopet prevladalo etaro načelo mehikanskih Indijancev, da je to, kar se v Evropi imenuje malomarnost in lenoba, v harmoničnem skladu z najvišjimi zakoni narave in predstavlja najsvetejše pravo človeka. Dejansko je slika res tragična. V državi Chiapas, kjer živi nad pol milijona katolikov, sla dovoljena samo dva duhovnika. V državi Guadala-jara ima 700.000 katolikov le tri duhovnike. V Jeliscu sem sam doživel — piše dr. Meier-Miiller — da je policija junaško naskočila hišo, v kateri »o se skrivale redovnice, vlomila v poslopje in po-lovila nekatere, medtem ko so druge zbežale na streho in poskakale na ulice. In uspeh tega preganjanja? Ni res, da bi preganjanje katoliške cerkve v Mehiki ne imelo nobenih posledic. Udarec je bil silen in je padel hudo, toda zadel ni, ker je šel mimo cilja. Mehikanska katoliška cerkev ne bo izginila, tudi takrat ne, če bi se preganjanje zopet krvavo pobarvalo, kot pred nekaj leti. Tukaj so mi izročili — piše nemški publicist — krasno knjigo »Galerie de Martires« (Galerija mučenikov), ki pripoveduje o krvavem preganjanju Callesa. Zdi se mi, kot da bi bral poročila o prvih krščanskih mučenikih. Ponatisnjen )e prvi tajni letak, ki sta ga 1926 izdala dva dijaka, eden 17 drugi 24 let, ter ga na tihem razširjali po vsej katoliški Mehiki. Izdana sta bila od denunci-jantov ter privedena pred sodnijo. Mlajšemu so rezali ušesa in zahtevali, da vpije »Viva Calles« na kar je on vedno odgovarjal »Viva Christo Rey« (Živel Kristus Kralji). Ko so ju gnali na morišče, je starejši zaklical: »Snemimo klobuke, ker takoj bomo stopili v svetišče!« V čast mehikanskemu narodu se mora pripomniti, da se je vlada posluževala pri tem krvavem poslu, ko je katoličane zasliševala in jih potem, ko so bili obsojeni na smrt, počasi do smrti mučila, divjih Indijancev, katerih ni bilo treba le še trenirati, ker so že od doma izvežbani v najbolj rafi-niranih načinih mučenja. »Galerija mučenikov« priča, da preganjanje svojega cilja ni doseglo, kot ga še nikoli v zgodovini ni. Ustvarilo je mučeništvo, vzbudilo tajne sile požrtvovalnosti, rodilo sveto neustrašenost in dvignilo v srcih vseh zaupanje v nezmotljive nauke vere. Bolj ko tlačiš človeka, bolj ga čistiš; čim hujše pritiskaš nanj, bolj mu utrjuješ značaj; čim nasilnejše mu hočeš iztrgati iz srca svetinje, ki jih ljubi, tem bolj jih bo vzljubil in tem bolj bo pripravljen žrtvovati za nje svoje življenje. Stara pesem, ki se v zgodovini ponavlja. Rimsko cesarstvo je ob njenih zvokih razpadlo v nič in v Mehiki se po 1900 letih njena resnica zopet ponavlja. In res, preganjanje je poslalo že tako absurdno neumno, da se že država sama sramuje protiverske zakone uporabljati in katoličani jih pogumno povsod izigravajo, V deželi je torej mnogo več duhovnikov, kot je predpisano, in božja lužba se vrši redno, zakramenti se delijo in verski pouk se vrši na vsem ozemlju, samo s to razliko, da se vse to dela tajno, v ponočnih urah, v skritih bivališčih v Tedni nevarnosti, da policija ne zve za sestanke. Klic po fašistični diktaturi v Bolgariji Generali očitajo parlamentarni vladi nesposobnost - Politiki se z vsemi silami branijo Sofija, 29. aprila. Resolucija rezervnih in upokojenih častnikov, izglasovala na kongresu v Kjustendilu, obmejnem mestu Bolgarije, je zbudila veliko pozornost v vseh političnih krogih. Resolucijo je odobril tudi višji odbor častniške zveze ter so deputacije izrazile svoje zahteve vsem vladnim Činiteljem. Kakor že poročano, se je med drugim zahtevalo razpust komunistične stranke, da se tuko onemogoči propaganda, ki zavzema vedno večji obseg ter je ogrožena že armada in šola, kakor so jasno dokazala poslednja razkritja, n. pr. tatvina 42 pušk v Plovdivu, dijaške stavke in dr. Predsednik častniške zveze, rezervni general Sirmanov je osebno še izrazil zahtevo po nadstrankarski vladi, v kateri se naj zberejo pošteni in umni možje, ki naj bi bili oproščeni vseh spon, ki jih vežejo na njihove politične stranke, ter naj bi delali le v dobrobit države tudi z rizikom, da bi tako izgubili v svoji pripadajoči stranki daljni vpliv. Izjava generala Sirmanova je naletela na hud odpor v vseh političnih krogih, ki smatrajo predlog generala za poizkus uvedbe nekake diktature. Tudi vladni krogi so bili jako neprijetno prizadeti, ker se očita vladi, da ni v stanu izboljšati kritičnega gospodarskega polo-žalja ljudstva. Ministrski predsednik Mušanov sam je odločno zavrnil Sirmanov apel, kakor tudi drugi voditelji političnih strank. Celo v opoziciji se nahajajoči profesor Cankov, bivši ministrski predsednik, čigar dobri stiki z armado so obče znani, je izjavil, da je napačna pot, katero si je izbral višji vojni svet zveze rezervnih častnikov. Istega mnenja je tudi tajnik vladne narodne liberalne stranke Vrbenov. Socialnodemokratski voditelj Pastuhov podtika resoluciji namero, da se pokoplje parlamentarni sistem v Bolgariji ter uvede diktatura in razpusti parlament. Svari narod, naj ne nasede tem limancam, češ da bi z uvedbo od generala Sirmanova predloženega režima bila postavljena bolgarska država na isto stališče, kakor Nemčija s Hitlerjem, ki je popolnoma izolirana od drugih evropskih držav in se sedaj nahaja v takem položaju kot b''a 19!', ko je cel svet bil proti njej. Voditelj opozicionalnih nacionalnih liberalcev Bojan Smilov pa izrablja resolucijo, da očita vladi njeno nezmožnost v upravljanju države. Kar pa najbolj preseneča, je dejstvo, da je zveza rezervnih podčastnikov zavrnila resolucijo častniške zveze, dasi je z njo v federaciji. Podčastniška zveza poudarja svoje politično nad^rankarstvo in pravi, da ima vsak njen član osebno pravico, da pripada v političnem oziru katerikoli politični stranki. Zveza odklanja vsak politični prevrat in vsako diktaturo v katerikoli bilo formi. Iz tega vzroka odklanja tudi od častniške zveze predlagano resolucijo za izvenstrankarski kabinet. Ker je naletel na vseh straneh na tak odpor. je podal Sirmanov novo deklaracijo, da ni zamišljena nikaka diktatura, sicer pa brani svojo tezo r>o nadstrankarski u'nravi države še dalje. Zaenkrat se more še reči, da je nevarnost diktature odstranjena. S tem pa seveda še ni rečeno, da presenečenja niso mogoča, zlasti če se gospodarski položaj naroda poslabša. Kir. Vs? komunistični vod'tel*i zaneti Sofija, 29 aprila, ž. Ker je policija zvedela, da komunisti pripravljajo za 1. maj kljub prepovedi velike demonstracije in manifestacije, je zaprla vse strankine voditelje, kakor tudi funkcionarje strokovnih organizacij. Samo v Sofiji je bilo zaprtih 78 oseb, med njimi nekoliko narodnih poslancev komunistične stranke, ki je, kakor znano, bila pred kratkim izključena iz sobranja. „Mi potrebujemo notranjega in zunanjega miru" , Izjava bolgarskih ministrov na poti skozi Belgrad Bclgrad, 29. apr. 1. S snočnjim ekspresnim brzovlakoni, ki je prispel v Belgrad ob 8.30, so potovali v Ženevo predsednik bolgarske vlade Mušanov, trgovinski minister Gičev, finančni minister Štefanov in ravnatelj državnih dolgov dr. Momčilov, ki bodo zastopali Bolgarijo na sejah finančnega odbora Zveze narodov. Kakor znano, bo finančni odbor Zveze narodov vzel v pretres vprašanja o stanju Bolgarije na podlagi poročila od- bora, ki je v tej smeri izvršil posebno anketo v Bolgariji. Ministri so se v času, ko je ekspresni vlak stal na belgrajski postaji, nahajali baš pri večerji v jedilnem vagonu, vendar so vseeno sprejeli nekatere belgrajske časnikarje, katerim je dal minister Gičev krajšo izjavo o razmerah v zemljedel-ski zvezi ter je posebno poudarjal, da o kakem razcepu med zemljedelci ne more biti govora. Glcdo bolgarske zunanje politike je izjavil, da je vlada sledila in šo vedno sledi korakom pokojnega Stambolijskcga, ki je iclel mir in prijateljstvo z vsemi. Mi smo tudi premajhni, jc nadaljeval Gičev, da bi imeli ambicijo za reševanje velikih sporov. Mi imamo sedaj samo eno veliko nalogo: zboljšanje gospodarskega stanja naše države, in za lo nam jc predvsem potreben notranji iu zunanjepolitični mir. Dr. Maček obsojen na tri leta Belgrad, 29. aprila. 1. Danes ob pol U je bila pred sodiščem za zaščito države prečitana obsodba dr. Vladimirja Mačka. Malo pj-ed pol 11 je vstopil v dvorano državni pravd',k dr. Marokino, kmalu za njim pa tudi ostali senat s predsednikom senata Vaso Petrovičem na čelu. Kakor znano, je senat sestavljen takole: dr. Margetič, Trajko Sta-menkevič, dr. Bubanj, dr. Alojzij Gradnik, dr. Anton Štuhec in dr. Arnerič. Predsednik senata je takoj povzel besedo ter pričel s čitanjem obsodbe, ki se glasi: Dr. Vlad'mir Maček je kriv, ker je od 5. do vključno 7. novembra 1932 v Zagrebu sodeloval pri pismeni sestavi in izdaji resolucije, katero je tudi podpisal in je soglašal, da se sporoči tudi nekaterim osebam izven kroga udeležencev tega sestanka, a v četrti točki resoluc'je se pravi: »Na temelju te težke preizkušnje prihajamo do Deiz-bežnega zaključka, da je, vračajoč se na leto 1918 kot izhodno tečko, enotna potreba izvesti odločno in čim bolj organizirano borbo proti tej hegemoniji s ciljem, da se odstrani iz vseh naših krajev vsaka oblast in vpliv te hegemonije. S tem je obtožb ..c hoiel vplivati in ustvarjati razpoloženje f.ri drugih za to, da se del kraljevine Jugoslavije loči od celote kot samostojna država, s čemer je izvršil zločin po čL 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, za kar se na podlagi zakonskih predpisov v zvezi s §§ 70 in 71, točka 4 kazenskega zakonika obsoja na 3 leta strogega zapora, v katero kazen se mu po § 78 kazenskega zakonika vračuna pritvor in preiskovalni zapor od 11. marca 1933 do danes. Na podlagi § 281, odstavek 3, zakona o sodnem kazenskem postopku se mu prii' evajo olajševalne okolnosti, ki jih določa poglavje IV. zakona o izvršitvi kazni pri osebah, ki jim je odvzeta svoboda. Na podlagi §§ 309 in 310 zakona o kazenskem sodnem postopku se dr. Maček obsoja tudi na plačilo stroškov kazenskega jr.jstopanja, ki se proglašajo kot izterljivi. Nato je predsednik senata Vasa Petrovič prečita'. obširno obrazložitev obsodbe, ki je postala takoj pravomočna. Obsežna p^obiastim Rooseveliu: Inflacija, pomoč farmerjem, zidan'e delavskih domov Newyork, 29. aiprila. tg.V razmerju 3 : 1 glasom je dal senat Rooseveltu sledeča pooblastila: 1. Da poplača obligacije vlade s tem, da izda za 3 milijarde nekritih bankovcev, od katerih bodo vsako leto amortizirali 4 odstotke, tako da bo vsa emisija poplačana v 25 letih. 2. Da zniža zlato vrednost dolarja do polovice sedanje podlage, neodvisno od tega, ali pride do mednarodnega dogovora ali ne. 3. Da sme neomejeno kovati srebrni denar po vrednosti, ki jo določi predsednik sam. 4. Da sme plačilo obroka vojnih dolgov, ki je zapadel meseca decembra in ki bo zapadel meseca junija, sprejeti največ v razmerju 50 centov na unčo. 5. Da sme določati kontrolo agrarnih cen potom kontrole s sistemom premij, ali potom drugih metod, ki se prepuščajo agrarnemu ministru. danje delavskih domov, slično kakor se določa pomoč za farmarje. Domneva se, da bo Roosevelt zahteval tudi še pojasnilo, da se sme pogajati o carinskem dogovoru. Ureditev vojnih dolgov pa bo Roosevelt nazbrž odgodil na čas po svetovni gospodarski konferenci. Lîoyd George proti nemškemu imperializmu London, 29. aprila. AA. Lloyd George je imel snoči silno oster govor proti obnovi nemškega militarizma in preganjanja Židov v Nemčiji. Voditelj angleških liberalov je pri tej priliki. izjavil, da se priključuje besedam konservativnega voditelja Chamberlaina v angleški spodnji zbornici. Dejal je, da se je Anglija v (,. da daje farmarjem pomoč z novim li- svetovni vojni borila za to, dn se stre nemški naneiranjem potrebnih farmarskih hipotek v : »nperijalizem, po končanih sovražnostih se je obliki obligacij državnih bank z najvišjim zne- skom do dveh milijard dolarjev. 7. Da se ustanovi centralni pool za bom-baževino in da se farmarji udeležijo dobička pri prodaji svojih izdelkov. 8. Da se ustanovijo pomožni odbori za zi- gibčen, vitek in duševno svež ostanete, ako jeml;ete posebno sedaj v pomladi vsako jutro čašo okusnega UPLANINKA"-ČA1A ВЛ.НОЧЕС. Njegova naravna planinska zelišča, ne kemikalije, Vas oproste odvišne maščobe, Vas jčistijo znotraj in urede Vašo prebavo. Pričnite še danes s „PiiANitMKA."-САЦЕМ BAHOVEC. ki ga dobite v lekarnah in drogerijah, pravi pa je samo v izvirnih plombiranih zavitkih po Din 20'— z naslovom proizvajalca PLAN.ItiKA TpmâVimi;/ (Al V: Rog. št. 1349 z dne 6. 7. 1932 Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Ljubliana In čudno, čeravno se morajo duhovniki skrivati in so preganjani kot zverina, je duhovniški naraščaj vedno večji — tako vpliva zatiranje! Sinoči na pr. sem govoril — piše dr. Meier-Miiller — z višjimi oficirji, ki so strastno zagovarjali protiverske zakone, a sta bila med njimi dva, ki sta bila poročena tajno od »nerežimskega« duhovnika. V mestu Mehiki, kjer zahajam v cerkev, so vse cerkve ves dan prenapolnjene. Nikjer ne vidiš duhovnika, laiki molijo naprej, narod odgovarja glasno. Celo v cerkvah, ki so podržavljene«, se vrši služba božja. Samo tukaj opaziž ta;ne straže, po navadi ženske, ki stojijo ob vratih in ki pri najmanjši nevarnosti opozorijo duhovnike, ki so vsi v civilu in nosijo v spovednici samo šlolo, da ^с skrijejo. Na isti način, kot s\oje dni, ko jedli v potniški, begunski opremi, vcl'kor.o :no jagnje ... Mchikanski katoliki veliko pričakujejo od no ve demokratske vladu v neverni Ameriki. ka,ti čc bi Amerika le malo nagrbančila čelo, bi se vsi ti preganjalci takoj poskrili. Boljše bi seveda bilo, če bi vlada sama sprevidela, da dela napačno, najti samo s sodelovanjem vseh kulturnih sil bo mogoče flarod dvigniti do evropske kulturne višine. 3rjz svobodnega sodelovanja cerkve pa bo država tudi še v bodočnosti stalno izpostavljena moralnim potresom kot je izpostavljena vulkanskim. Take vidimo, kako se i v našem času življenje Cerkve prenavlja in preraja po preganjanju, kako se vera očiščuje in okrepijo po trpljenju, kako v ' ognju najhujših preizkušenj zgori to, kar je bilo : slabo, negodno in škodljivo. Bog skrbi, da so življenje katoličanov ne zamočviri, da se ne zaduši v meščanski komoditeti, da se pomiaja za velike kulturne in socialne naloge bodočnosti, ki ;ih bodo mogli vršiti samo požrtvovalni junaki. Zgoduvina borbe in trpljenja Cerkve v Mehiki na /.?' > mora i navajali ишо i aaivcčiim optimizmom. Or. SV pa zavzemala za to, da se premagancem dovoli pravica. Wussol'n» iorsira sva načrt Pariz, 29. aprila, tg. »L'Home Libre« poroča, da pripravlja Mussolini odgovor na francoski memorandum o paktu četverice. Mussolini hoče vztrajati pri svojem prvotnem stališču. Dalje navaja list, da ima de Jouvenel že instrukcijc, dn bi vplival nn Mussolinija, posebno radi revizijskega programa. Itaiimnske intrige Pariz, 29. aprila, tg. »Excelsior« poroča iz najboljših ženevskih virov, da se italijanski delegat Aloisi pogaja s turškimi, grikimi in bolgarskimi krogi za sklenitev pakta, da z njim paralizira vpliv Male zveze. Morilec aretiran? (K poročilu na 3. strani.) Ljubljana, 29. aprila. V teku današnjega dneva je bilo po raznih krajih zaslišanih več oseb, ki so osumljene, da so kakorkoli soudeleženo pri zverinskem umoru gospe Amalije Mnlijeve v Št. Vidu. Kakšen jo uspeh teli zasliševanj, nam ni znano in zaradi pozne ure tudi ni mogoče ugotoviti vseh podrobnosti. Vsekakor pa je bila na Gorenjskem aretirana ueka oseba, ki je nujno osumljena soudeležbe pri u inoru. Pri telesni preiskavi so našli na aretirančevi obleki krvave madeže. Zdravniški izvedenec v Kranju jc ugotovil, da so ti krvavi madeži od človeške krvi. Ta ugotovitev sama na sebi šo ni dokaz. d« je doličnik res morilec: pač pa zelo podkrepljuje sum, zaradi katerega je bila arctacija izvršena. Upati je vsekakor, da bo v nekaj dneh skriv-1Шл1п1 lli,Čin rnjiašniftn y ôiisegïi. Prisrčno sodelovanje med Francijo in Ameriko Postopno razorožitev, stabilizacija vaîuî9 zasiguranje miru Newyork, 29. aprila. /. Pri odliodu bivšega francoskega ministrskega predsednika Hcrriota i/ Amerike je bil izdan sledeči frnneosko-nme-riški uradnj komunike: »Naša pogajanja so imela za cilj, da se vpostavi čim tesnejše sodelovanje in čim širši sporazumi med obemn državama v vseh skupnih problemih. Končni sklepi hodo sprejeti na bodoči svetovni gospodarski konferenci. Nikdar do sedaj še ni bil lako potreben sporazum med Francijo in Ameriko za ohranitev svetovnega miru, kakor je sedaj in upati je, dn bodo doseženi sporazumi zu postopno razorožitev, vpostavitev stabilizacije valut in zn splošno varnost. 7. velikim zadovoljstvom smo ugotovili popolno skupnost naših stališč v najvažnejših gospodarskih problemih in ciljih, ki jih ima bodoča svetovna gospodarska konferenca. Vlada Združenih držav in francoska vlada sta dosegli sporazum o neposrednem sklicanju te konference, katere cilj je. du vpostavi splošno aktivnost, povišanje svetovnih cen in odstranitev zaprek, ki se pojavljajo pred vsem v carini, kontingentiranju, deviznih omejitvah ter du doseže vpostavitev normalnega finančnega in valutnega stanja. Proučili smo modalitete za even-tuelno politično spremembo notnih bank kot sredstvo za znižanje brezposelnosti, ki jo je mogoče zmanjšati posebno z razpisom javnih del, ki jih bodo posamezne vlade izpeljale. Vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu, so po našem skupnem mnenju ozko zvezana in se morajo reševati po skupnem sodelovanju, ki bo na mednarodnem polju predstavljalo dopolnitev notranjepolitičnih naporov posameznih držav. Ves svet zahteva brez nadaljnegn zavlačevanja sodelovanje, kakor je bilo tukaj tako srečno načeto. Kratko rečeno, naši odkriti in prijateljski razgovori so nos prepričali, da sta obe državi trdno sklenili, da to sodelovanje nadaljujeta in razširita ter da pritegneta k sodelovanju tudi druge države, da delujejo v skupnosti za svetovni mir. Vprašanje io nih doigov še nerešeno Tudi v zadevi vprašanja vojnih dolgov je bil objavljen skupni komunike, v katerem je rečeno, dn sto predsednik Roosevelt in Herriot obrazložila drug drugemu stališče svojih držav in da je bila ta izmenjava misli prijateljska in svobodna in da bo obe državi privedla k ekonomskemu sporazumu. Brez dvoma bodo ta pogajanja zelo ugodno vplivala na bodoče sklepe Slovo čsL poslanika g. dr. Flieder ja dn jih sklepajo zaradi obvladanja mednarodne menjave. Od tega posla bosta imela koristi Pri'alelfslvo med Po1:sho in Rtisrt'o Varšava, 29. aprila, tg. Da so doseže poljsko-rnsko zbližanje, je dospela v Poljsko na okrožno potovanje ruska gospodarska dclcgacija, dočim je odpotoval v Rusijo eden izmed najznamenitejših zastopnikov sporazuma med obema državama, bivši minister in sedanji glavni urednik oficiioznega lista >Gazeta Poljska«, polkovnik Nicdzinski. Zakon proti denanemntstvu Monakovo, 29. aprila. U. Bavarska vlada je ravnokar podpisala zakon proti denuncijantom in za zatiranje denuncijantstva. Glavna vsebina tega zakona je sledeča: Kdorkoli bi koga denunciral v smislu člena 164 kazenskega zakona z namenom, da sebi ali kakšni tretji osebi denarno koristi, zase ali za druge pridobi službene ugodnosti, napredovanja, ali da kakšni tretji osebi premoženjsko ali poklicno ali kakorkoli drugače škoduje, ee bo kaznoval s strogim zaporom od 3 mesecev naprej. Lahko se obsodi tudi na izgubo vseh častnih državljanskih pravic. Kdorkoli bi javil oblastem nekaj, kar bi tretji osebi moglo po krivici škodovati, kdorkoli bi po krivici dolžil tretjega, da ne vrši svoje službene dolžnosti, bo kaznovati z enoletnim zaporom in z denarno globo. Ce je denuncijant državni ali občinski uradniki, se mora proti njemu postopali tudi še v smislu predpisov za disciplinska razsodišča. Ako je kdo od treitje osebe denunciran, da je storil kaznjivo dejanje ali da je kršil svojo uradno dolžnost in se samo sumi, da je obdolžitev krivična ali izvira iz osebnih razlogov, potem se mora obdolžencu dati možnost, da se pred sodmijo z denuncijantom sestane, predno se nadaljuje eodno postopki je. Prvi mai v Nemčnii Berlin, 29. aprila, tg. Ob priliki državnega narodnega praznika dne 1. maja so bili v raznih nemških deželah izpuščeni mnogi politični jetniki. V Berlinu so izpustili 2000 ljudi, večinoma delavcev, na Saksonskem pa vse jetnike, če niso funkcijo-narji ali duhovni voditelji marksističnih strank. Tudi v Berlinu proučuje politična policija ali ne bi mogla izpustiti del manj obremenjenih aretirancev. Proti komanisiom na Madšarshem Budimpešta, 29. aprila, tg. Policija je dognala, da so nameravali komunisti prirediti na dan 1. maja velike sprevode in zasesti javna poslopja. Zato so oblasti prijele vse člane vodstva nelegalne komunistične organizacije. Na ta način upajo, da bodo preprečili demonstracije. Everestska eksped cita se vrača Bombay, 29. aprila. AA. Marki Clydesdale, pilot Houstonove everesteke ekspedicije, je davi zapustil Bombay na parniku »Mooltan«. Maclntyre in Ellinson se bosta vrnila v Anglijo z letalom. obeh vlad. Pogajanja se bodo lahko nadaljevala takoj, ko bo Herriot poročal svoji vladi.« Havns poroča, «la je francoska vlada zelo zadovoljna s prisrčnimi in uspelimi pogajanji ! Herriot a v Washingtonu. Tudi Francije bo naj- , brž pod pogojem, dn padec dolnrja ne bo zna- | šol več kot 15 odstotkov izpod zlate paritete, ; v splošnem interesu doprinesla svoje žrtve zn mednarodni sporazum. Problem izplačila tle-ceniberskega in junijskega obroka vojnega dolga pa bi se ne smel staviti kot politični pogoj, od katerega naj bi bila odvisna sklenitev splošnega sporazuma. Ce bo Francija pripravljena j izplačati že zapadle obroke, se bo lahko celotna ureditev problema vojnih dolgov postavila na temelje bolj pravične rešitve. Dolar se ho čimpreie stabilizira! Pariz, 29. aprila, ž. Posebni dopisnik agencije Radio poroča i z Washingtonn. tla je stabilizacijo ameriškega dolarja stopila v .odločilno fazo. Vso kaže, tla se vlada želi činipreje rešiti iz sedanjega nesigurnega položaja. Svef. gospodarska konferenca London, 29. aprila. AA. Zunanje ministrstvo je izdalo komunike, v katerem sporoča, dn se bo svetovna gospodarska konferenca sklicala v Londonu 12. junija. Zunanji minister Simon je napovedal, da bo konferenco otvoril osebno satn angleški kralj. Francosko posojilo v Angliji Pariz, 29. apr. AA. Francoska zakladnica je najela pri neki angleški bančni skupini posojil» JO milijonov funtov, vračljivo po 6 mesecih. Obrestna mera znaša 2 in pol odstotka. London, 29. aprila. AA. »Times« priobčuje o posojilu 30 milijonov funtov šterliilgov, ki so ga angleške banke dale francoski vladi, komentar, v katerem pravi, da gre pri tem kreditu po vsej priliki za dvoje: dn državna blagajna izpopolni svoje zaloge v funtih šterlingih, ko izostnjnjo proti koncu prvega polletja carinski dohodki in pn zaradi uravnovešen ju valutnih tečajev. Francija, pravi list, razpolaga z zelo obsežnimi rezervami zlata in potrebuje ta kredit le za začasno izravnavo svojih dohodkov. List pravi dalje, da take operacije niso izjema in iklepa Od tako funt kakor frank Belgrad, 29. aprila. 1. V hotelu »Srpski kralj« je snoči priredila tukajšnja Češkoslov.-jugoslovnnskn ligu poslovilni banket v čast češkoslovaškega poslanika dr. Roberta Fiederja in njegove soproge, ki nocoj zapuščnta našo državo. Na banketu je bilo več govoiov, ki so vsi poveličevali g. poslanika ter podčrtavali njegovo važno vlogo pri ustvarjanju večje in globlje uiiifikncije Male zveze. Na koncu se je g. Flieder zn vso izkazono pozornost toplo zahvalil v daljšem govoru, v katerem je med drugim izjavil, tla zapušča Jugoslavijo po skoraj triletnem bivanju. Tn čas je minil zelo hitro, ker je bil izpolnjen z intenzivnim delom, ki ga je opravljal z radostjo, ker je to tlelo otigovn itiin ne sanic niegoven u p, 'priča lju, ampak tudi potrebam sedanjega časa. >Med vas sem prišel kot prijatelj vašega naroda in vaše države,« je nadaljeval g. poslanik, »ter smo se Inko ja/. kakor tudi moja družina vživeli v vašo sredino, toko da nam je sedaj težko, ko vas moramo zapustiti, kajti kamorkoli smo prišli, povsod smo našli razumevanje, in še več, povsod smo našli odprta srca. Za vse to se sedaj iskreno zahvaljujemo.« V nadaljnjem govoru je gosp. poslanik govoril o delovanju češkoslovaško-jugoslovanskih lig, ki imajo nalogo, ila razširjajo medsebojno spoznavanje obeh bratskih narodov. Govoril je tudi z velikim spoštovanjem o naši državi, ki je liupojena s krvjo borcev, ki so dali svoje življenje zu njeno svobodo. Ob koncu se je ponovno toplo zahvalil za vso naklonjenost, ki mu jo je izkazala naša javnost, nakar je napil k tesnemu prijateljstvu meti obemn slovnn. državama. Poslanik dr. Flieder je s svojo soprogo zapustil Belgrad ob pol 10. Nn železniški postaji so se od njega poslovili njegovi mnogoštevilni prijatelji, predstavniki naših civilnih in vojo-I škili oblasti, zastopniki Češkoslovnško-jugosl'. J lige in veliko število članov tukajšnje češko-J slovnške kolonije. Soprogi poslanika je bil po-I klonjcn krasen šopek. Zaradi reorganizacije prodajamo del naše zaloge po ovičnih cenah dokler traja zaloga. Navajamo le nekaj cent d. čepice, svilene . . . Din 2.— svtla crepe de chine vrorC. m Din 28— 29.— georgette, mousellne svilen m i» 48.— 99 37.— pralna svila, vzorčasta m . 99 29.— Sat, svilen, vzorčast . . H 18.— brokat svila za podloge m . M 19— d. obleke tweed . . . . II 98.— rt pa svtla za plašče m . . 99 4».— d. obleke, svila vzorč. . M 00.— baržun, enobarv. In vzorfi. m „ m— d. obleke, crep, volnene II 140.— d. ovratniki, čipkasti, kos . II 5.— kopalni čevlji .... II 19.— otroške kratke nogavice par !• 1— kopalne obleke .... 20.— razprštlntkt...... 99 15.— kopalne obleke, volnene 99 39.— m 10.— tenis čevlji, prvovrstni . „ 78.— m. športne згајее .... 99 29.— otroêke jopice..... „ 10.— m. puloverji, čista volna . 99 42— d. samoveznice, svilene . » в.— m. rokavice, usnjene , , . M 58__ ieštanv m St-etouno ГеМШа-kopallšče se je prilagodilo sedanjim razmeram 1er vpeljalo pavšalne kure s 15 različnimi cenami. Tradicionalno blatno zdravljenje revme, protina. išiasa, ženskih bolezni. - 5000 sob, cenena prehrana, komfort, vsak dan družabne prireditve, vse vrste športa in zabav. Pojasnila: Drogerija Gregorlč, Ljubljana, Preiernova S Vsi državljani SSSR pod strogo bonlrolo Moskva, 29. aprila, tg. Sistem potnih listov, ki je veljal do sedaj samo za Moskvo in za nekatera druga velemesta, se bo razširil sedaj na vsa mesta, delavske naselbine, industrijske naprave, železniške naselbine in na kraje s traktorskimi postajami ter na 100 kilometrov široko progo ob zapadni meji. One osebe, katerim se potni list v navedenih krajih odreče, morajo zapustiti dotični kraj, lahko pa se naselijo na vsakem drugem kraju. Čiščenje komunistično stranke. Moskva, 29. aprila, tg. Čiščenje v stranki, ki je bilo napovedano meseca decembra lani, se bo vršilo v času od junija do novembra. V zadnjih dveh letih je narastla stranka za 1.4 milij. članov. Pri tem se je vrinilo v stranko mnogo nesposob-! nih elementov. Odstraniti nameravajo iz stranke vse neljube elemente, hinavce, dalje ljudi, ki odrekajo disciplino, zločince in moralično oporečne ljudi. Zopet boji Vzhodu Peking, 29. aprila, ž. Med japonskimi četami in četami generala Čankajicka so :>e razvile v okolici Nantincna poleg velikega kitajskega zidu strašne borbe. Anglija zopef napravila dcŽ??© kupci o London, 29. apr. tg. Doznava se, da je poravnan v načelu konflikt radi petroleja med anglo-perzijsko družbo in perzijsko vlado. Ta družba je obljubila perzijski vladi namesto dosedanjih 16% j dobička po 4 šilinge nn tono •/. jamstvom, da se bo produciralo na leto najmanj 5 milijonov ton. nAvstrsi>a Âvstripcem !" Pariz, 29. aprila, ž. Dopisnik »Excelsiorja« je I objavil svoj razgovor z avstrijskim državnim tajnikom majorjem Fayem, ki mu je med drugim rekel, da je deviza sedanje avstrijske vlade: »Av-! strija Avstrijcem!« Dva ponesrečena aeroplana naidena Milac, 29. aprila, tg. Drvarji so v gorovju Mon-' te Prato Magno v provinci Arenzo našli ostanke I letala in blizu njega napol zgorelo truplo letalca Sinclaira, ki je 7. januarja letos v Londonu odletel na rekordni polet Anglija—Avstralija. V gorovju pri Moranu v Kalabriji pa so našli razbito letalo zračne proge Bagdad—Marseille. Iz kabine letala so čuli klice na pomoč. Od 8 potnikov so bili 3 ; še živi. Novo nemško orjaško letalo Berlin. 29. aprila. AA Danes so z velikim pompom krstili v I litidciiburgovi navzočnosti novo orjaško letalo nemške »Luftlianse«. Ker je moral Hitler odpotovati v Monakovo, je krst izvršil Goring. Letalo se imenuje »Hindenburg«. Predsednik Hindenburg je prišel na letališče Tempelhof v spremstvu Popenn in Bloniberga ter pregledal revijo častne stotnije rcichswehra in dveh centurij iiolicije. V svojem nagovoru je Goring dejal, dn je tn manifestacija nov dokaz delavnosti, duha in genija Nemčije, ki prekaša druge države v miroljubnem tekmovanju. Pozor ! Ljubljana, 29. aprila. AA. Direkcija pošte in telegrafa razglaša: Prometno ministrstvo je izvedelo, da nabirajo razni akviziterji oglase za privatne telefonske imenike. Ker si je izdajanje telefonskih imenikov pridržalo prometno ministrstvo, ne sme torej nihčo izdati imenikov in tudi ne nabirati oglasov zanjo. .Stranke, pri katerih bi se zgla-sili kateri taki akviziterji, naj naročilo odklonijo. — V kratkem izide dodatek k zadnjemu uradnemu telefonskemu imeniku, ko bo poitreba, bo pn prometno ministrstvo izdalo nov uradni imeuik. Potovalni kovčki, usnjene torbice, aluminijasta posoda za turiste ter drugo blago — globoko pod na-bavno ceno Le nekaj dni! Zato hitite.9 >€>vma z dekleti na Vzhodu Zveza na.fcdov je zaporedoma izdala dve poročili o trgovini z dekleti v dveh glavnih središčih te trgovine: Južni Ameriki in Daljnem Vzhodu. Drugo poročilo je izšlo pred kratkim in obravnava razmere na Kitajskem, Japonskem in Siamu, Indiji in Perziji. Iz njega je razvidno, da so tačas razmere najbolj pereče v Kitaju, in to spričo splošnega nereda, ki onemogočuje tudi redno poslovanje oblasti; dalje zaradi vojnih homatij in beloruskih begunskih trum in pa zaradi raznih starih kitajskih običajev, pa novih razvad, ki so voda na mlin trgovine z dekleti. Tako je navada, da starši vdinjajo nedorasle otroke za služkinje, tovarišice gospodarjevih otrok ali varovanke, ki jih potem brezvestni ljudje izko-j riščajo. Mnogokrat se n. pr. zgodi, da potujejo j bivše prostitutke v oddaljene pokrajine in poku-! pijo tam od revnih in nevednih staršev njihove ! otroke, češ da jim preskrbe sijajna mesta; potem ! pa vzgoje otroke za prostitucijo in jih za drag denar prodajo dalje. Žalostno poglavje zase so žene in hčere ru-I skih beguncev. Na desettisoče je teh nesrečnic, ki j so jih njihovi možje in očetje, ko so po neizrek-j ljivih trudih in težavah prekoračili sibirsko-j mandžursko mejo, enostavno pustili kje na svojem i bednem pohodu. Možem so bila pač pošla sredstva in so upali, da se bodo sami laže pretolkli in kasneje »rešili« svoje žene ali hčere, ki so jih bili največkrat pustili kot zastavilo za neplačane račune. Ker pa mesece in mesece ni bilo nobenega glasa več od mož, so Kitajci te Rusinje »pro-! dali« dalje in so slednjič končale kot barske ple-: salke, kot pevke ali natakarice po zabaviščih Har-bina, Šanghaja, Tiencina ali Honltonga. Žal, da je poročilo, ki je v opisovanju dejstev i tako izčrpno in radodarno, s praktičnimi nasveti : tako skopo. Med drugim predlaga, da naj se na Kitajskem in v Perziji imenujejo osrednje oblasti, ki naj bodo v stalni zvezi z oblastmi po vsem ostalem orientu; nadzorstvo prostitucije naj se poveri ženskim uradnikom, ker žrtve trgovine z dekleti navadno ne zaupajo moškim uradnikom; doseže naj se tesnejše sodelovanje med kitajskimi in inozemskimi oblastmi koncesijskih držav, posebno v Šanghaju. Kot najuspešnejše sredstvo pa priporoča poročilo odpravo javnih hiš, ki so neprestana vzpodbuda in potuha trgovccm z dekleti, da svojo strašno obrt nadaljujejo. To poročilo je temeljito pretreeel posvetovalni odsek za trgovino z dekleti pri Zvezi narodov, ki pravkar zboruje v Ženevi. Pri tem so zelo značilne in za belo pleme sramotne ugotovitve kitajskega člana odseka, Ilua. Ta jc zavrnil trditev poročila, češ da prostitucija najbolj cvete na Kitajskem, £c je pa to res, potem je treba krivdo pripisati nenormalnim razmeram, ki nastajajo zaradi tega, ker gredo inozemske oblasti enoGtavno mimo kitajskih svojo lastno pot. Tako so n. pr. v Šanghaju v kitajskem delu mesta javne hiše prepovedane, na ozemlju inozemskih pa dovoljene. Odsek je nazadnje po večd.ievni razpravi sprejel бк1ер, ki med drugim poziva vlade držav, ki so včlanjene v Zvezi narodov, da naj slednjič ratificirajo pogodbe za pobijanje trgovine z dekleti, ki so bile sklenjene že leta 1910 in 1921! Dalje naj se ukrene vse potrebno, da sc omogoči skupno delo krajevnih oblasti na Daljnem Vzhodu z zasebnimi organizacijami in misijoni. Slednjič naj se čim prej pomaga zapuščenim ruskim begunkam. Ženevski odsek je samo posvetovalen organ in nima sredstev, da bi vlade prisilil na boj proti tako sramotni in zločinski trgovini z dekleti; omejiti se mora na zbiranje podatkov, pretresanje razmer in odpomočkov in poročanje vladam. Da posamezne države njegove predloge sprejmejo in oii-votvorijo, za to mora skrbeti javno mnenje. Posebno ženstvo bi se ne smelo odtegniti dolžnoeti, da na najodločneje način manifestira voljo, da se slednjič tudi to suženjstvo, najsramotnejše in najstrašnejše izmed vseh, odpravi. Le žal, da se danes velik del ženstva raje zavzema za to, da se odpravi kaznjivost umetnega splava in žena tako poniža v goli objekt sle. Belgrajske vesti Belgrad, 29. apr. 1. V ponedeljek, 1. maja, so bo v sejni dvorani Glavne zadružne zveze nadaljevala konferenca predstavnikov vseh zadružnih zvez, ki so članice Glavne zadružne zveze. Na dnevnem redu je med drugim sprejetje definitivnega teksta pravilnika za sekcijo za živinorejo in konstituiranje te sekcije kakor tudi določitev ključa za razdelitev zadružnega kontingenta urada za kontrolo izvoza živine. Belgrad, 29. apr. 1. Po daljšem bivanju v inozemstvu se je davi vrnil z ekspresnim vlakom v Belgrad bivši vladni predsednik in zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki so ga na belgrajskl postaji sprejeli in pozdravili njegovi številni "prijatelji. Belgrad, 29. apr. I. Te dni je bil tukaj sestanek vseh katoliških belgrajskih župnikov, na katerem se je razmotrivalo o aktualnih vprašanjih verskega življenja katoličanov v Belgradu in o socialnem življenju tukajšnjih katoličanov sploh. — Taki sestanki se bodo odslej večkrat vršili, Belgrad, 29. aiprila. 1. Danes dopoldne je bilo sprejeto špansko nogometno moštvo pri belgrajskl mestni občini. Sprejema se je udeležil tudi š |>uii6 k i poslanik na našem dvoru de Tor-richos. Belgrad, 29. aprila. L Na prošnjo tukajšnjega Hrvatskega kluba se je davi vršila v cerkvi Kristusa Kralja slovesna služba božja za Zrinjskim in Frankopanom, ki jo je daroval župnik dr. Matija Petljič. Zagreb, 29. aprila, ž. Proslavo Zrinjskcga in Frankopana bodo v vseh hrvatskih krajih proslavili zelo svečano. Belgrad, 29. aprila. 1. Jutri zjutraj bodo prišli v Belgrad na konferenco dijnštva Male zveze zastopniki češkoslovaškega in romiinskc-gn dijaštva. Belgrad, 29. aprila. 1. Vpokojcn je Fran Slana,_ pomožni tajnik 7. skupine pri banski upravi dravske banovine. Za pristava 8. pol. skup. v gozdarski šoli v Mariboru je postavljen ing. Stanko Sotošek, dosedaj uradniški pripravnik. Dunajska vremenska napoved. Izprcmenljivo i vreme. Pričakovati je, da bo postalo toplejše in boljše vreme. 9f Umetnica veselja, zaročenka" Napisal dr. Jakob Žagar. Tisk in založba Misijonske tiskarne, Domžale-Groblje. Str. 128. Cena 10 Din. Cena vezani 20 Din. Časopis »Saat und Ernte« je pozdravil življenjepis tovarniške delavke Marjete Sinclair na Nemškem z velikim priznanjem. Dejal je: »Ta knjiga nam preprosto slika sveto življenje škotske delavke, ki je v zastrupljenem ozračju velemesta varno hodila po poti nedolžnosti, dokler ni še mlada kot Çrostovoljna žrtev izdihnila svoje plemenite duše. a mlada tovarniška delavka je zmožna prepričati mladi ženski svet — česar kdo drugi ne more zlahka — da morejo tudi dekleta dvajsetega stoletja živeti po čisto katoliških načelih, nc da bi bile zato nazadnjaške ali da bi morale zato iti brez veselja skozi življenje. Moška mladina pa se bo iz Marjetinega življenja učila, kako visoko mora spoštovati čisto deklištvo. Knjiga je vredna, da gre med mladino v tisočih in tisočihl« (Gl. str. 6). Ni čudno, da si je edimburška tovarniška delavka Marjeta Sinclair na mah osvojila ves katoliški in celo drugoverni svet. Marjeta Sinclair je s svojo vzornico Malo Terezijo (ki pa je od n|e vendar zopet čisto različna), usmiljenka ljubezni in veselja oL bolniški postelji sedanjega človeštva. »V Marjetini šoli — pravi mladina — je življenje vredno življenja«. Glej Marjetino življenje kakor v paraboli: »Bil je lep poletni dan — piše najnovejši nemški Marjetin življenjepisec Favier. Nad edimburš-kim letalskim pristajališčem so brneli aeroplani. Kako so se lesketali v soncu! Dva ubožna otroka sta jih hrepeneče gledala. Kako rada bi se z letalom dvignila v zračne višave! A odkod dobiti denar? Vožnja stane vendar pet šilingov. Toliko nimata in tudi če bi imela, bi ne smela zapraviti. Mati bi ju doma že poučila, da se s težavo prislu-ženi delavski denar ne sme razmetavati. Tedaj ju reši svetla misel. »Zateciva sc k Marjeti Sinclair!« Kmalu sta v cerkvi. Poklekneta in molita tri zdra-vemarije in zraven pristavita vzklik: Marjeta Sinclair, prosi za nas! Sedaj pa iz cerkve! Na stopnicah srečata neko gospodično. Bila je učiteljica. Brž se obrneta do nje s prošnjo: »Gospodična, ali nama daste šest pennyjev za vstopnico na letalsko postajališče?« Učiteljica pokima. Da jim zaželeno malo vsoto. Od veselja poskočita in v diru sta na prostranem polju pristajališča. A šest pennyjev še ni pet šilingov! Z odprtimi ustmi gledata v zračne višave, kjer se leskečejo aeroplani. Njuni srci sta že v nebesih, le noge so žal še na tleh. Nenadoma stoji pred njima neki gospod. »Ali bi se rada peljala v aeroplanom«? ju nagovori. »O, da!« Gospod potegne iz žepa dva vozna listka. »Kupil sem ju bil za svoja mala dva otroka, a sedaj jokata in nočeta vstopiti. Tu imata listka, vstopita!« Dva srečna otroka sta kmalu letela vriskajo-čih src v jasne višave, sončni svetlobi nasproti. To je zgodba dveh revnih otrok, ki sta zletela v nebo. — V njej vidim kakor v priliki podobo Marjetinega življenja in značaja. Kot božji škrjan-ček se je dvignila v sončne višave božje ljubezni, da je vse življenje pela le eno samo neizpeto pesem veselja, ki se more peti le pod sončnim svodom nebeškega Očeta . . . Slovenski življenjepis, ki ga nam je podaril dr. Ž., je stvaren, vzorno urejen in pisan v gladki in prijetni slovenščini. Knjigo krasi pet slik. Brez dvoma bo našla knjiga obširen čitateljski krog. Dr. Liga. Zobe lahko kupite -pa ne svojih! iobni kamen - uničevalec Vaših zob! Od takrat, ko Vam zobni kamen omaja zobe, pa do takrat, ko Vam zob izpade, je dostikrat samo en koraki Kakor pa je zobni kamen nevaren, tako lahko ga je mogoče za vselej odpraviti: kar s Sargovim Kalodontoml Pri nas ima samo Sargov Kalodont znanstveno priznani sulforicinov oleat po dI2 Brâunlichu v sebi. On odpravi zobni kamen polagoma in zanesljivo. Pravilna zobna nega je tale: po 2x na leto k zobnemu zdravniku na pregled — po 2 л na dan Sargov Kalodont I Proti zobnemu kamnu Trboveljski obrtniki Kdo je morilec? Preiskava o umoru v St. Vidu pri Stični se nadal'uje Nehaj novih podrobnosti Trboveljski obrtniki so si zadnjo nedeljo ustanovili se eno obrtno društvo, v katerem so včlanjeni mlajši obrtniki, ki bi si v skupnosti radi izboljiali svoj težaven položaj. Z rudarsko krizo so tudi obrtniki kar najbolj prizadeti. Pričujoča slika je bila posneta na nedeljskem obrtnem zboru. Slovenci v Zagrebu Slovence združuje izven mej ožje domovine njihova prosvetna in cerkvena pesem. Dokaz tej trditvi so delavski revirji Francije, Nemčije, Ho-landske, Amerike; v naši državi pa južni kraji Belgrad, Subotica, a v neposredni bližini Slovenije Zagreb. Tukaj imajo Slovenci pri sv. Roku svoj cerkveni pevski zbor, ki je ostal zvest svojim načrtom in nalogam, postavljenim si pTed dobrima dvema letoma, da goji slovensko cerkveno pesem. Obljuba po uspelem decembenskem koncertu božičnih slovenskih pesmi se je uresničila, da bo zbor s svojim resnim delom prinesel kot uvod v krasni mesec maj venec najlepših Marijinih slovenskih pesmi; zato nestrpno čakamo koncert Marijinih pesmi, ki se bo vriil dne 20. t. m. v cerkvi sv. Katarine. Program vsebuje pregled najmočnejših pesmi, prvakov slovenskih skladateljev: P. H. Satinerja, St. Premrla, Fr. Kimovca, Mava pa tudi hrvatskih mojstrov Dugana, Odaka in Lučiča, ki nas z orgelj-sko točko uvaja v vokalni del koncerta. Pe-vski zbor je svoje točke vestno naštudiTal. V tem koncertu nastopa prvič samostojno ženski zbor, ki nam zapoje Premrlove: Jezus je majhen itd., ki so po svojem sestavu tako iskrene, da bodo vedno na programu koncertnih pesmi. Svojega sodelovanja pri tem resnem delu niso odrekli iskreni prijatelji zbora gdč. Erika Druzo-vič, gg. M. Šimenc in R. Buk ek katerih ime«a nam jamčijo za prvovrstni umetniški užitek. Zato poživljamo zagrebške Slovence in njihove prijatelje, da na ta praznik slovenske cerkvene pesmi ih obletnico smrti Zrinjskega in Frankopana po svojih močeh pomagajo zboru napolniti božji hram sv. Katarine in na ta inačin dokumentirajo svojo kulturo srca. B. Jubilej lihega dela in zvestobe Jutri, 1. maja, bo ninilo trideset let, kar opila v službo v vele-gledno družino Fabia-iovo na Krekovem — Sodnikovem trgu go-,>odična Angela Za-/ r š a n o v a. Kot 19-ïtno dekle je prišla iz omende; vestno, zve-lo vrši svojo službo, sa udana družini, ka-era jo ljubi m spo-uje kot svojo. — Bla-js.ov so družine, ki znajo tako ravnati s svojimi posli; blagoslov družinam so posli, ki znajo svojo službo tako vršiti, kot jo vrši v družini Fa-bianovi gospodična Angela. Njej, gospej Fabianovi in vsej družini k temu jubileju dela in zvestobe ter ljubezni iskreno čestitamo! Bog jih ohrani vse še do nadaljnih jubilejevl NaroCajte .Slovenca'! He Stoike' Mk)l»terstv(i soci talne S- ite« Ш »d politike in narodnego idrovlje 19- II 1932. Zopet požar v „Vintgarw" Gorje, 27. aprila. Dnnee ponoči ob pol treh je v industrijskem [lodjptju »Vintgar zopet nastal velik požar, ki je popolnoma uničil tovarniško poslopje z vsem inventarjem. Zaradi silnega ognja so bila v veliki nevarnosti vsa v bližini stoječa poslopja, kar so pa preprečili (>ožrtvovalni gasilci iz Gorij. Podhomn, Zasipa in Rečice. Omenjamo, da je to že drugi požar v tem mesecu pri omenjenem podjetju. Prvič je pogorel hlev dne 3. aprila. Tovarna je izdelovala stavbeno. pohiStvemo in vrtno opravo. Poleg tega je izdelovala tudi razne škatljice za mazila; kolomaz, mast za čevlje itd. V boljših časih je bilo zaposlenih 30 -35 delavcev, zadnji čas pa samo 10. Velika škoda je monts krita z zavarovalnino, ni pa pokrita *kod». katero bodo trpeli prizadeti delRvci, ki bodo nosili najtežje ixwlodice brezpo-seliioftti in рошапјкалја. št. Vid pri Stični, 29. aprila. Včeraj so v Št. Vidu položili v grob blago gospo Amalijo, ki je v sredo zjutraj postala žrlev zverinskega umora. Ljudstvo trdno upa, da bo grozni zločin skoraj pojasnjen 1er od merodajnih v tem oziru pričakuje vse, kar se storiti da. Kakor je bilo že poročano, je preiskavo prevzel orožniški komandir Goste, kateri je bil ob času zločina ! na službovanju v Ljubljani. Takoj, ko se je vrnil ' v Št. Vid, je z vso energijo šel na delo in je imel imel že v roki značilne sledove. Medtem pa je zopet prestavljen v Krivo Palanko, vsled česar bo moral preiskavo iznova začeti njegov namestnik. Baje je to g. C u š iz Litije. Ljudstvo se boji, da ne bi vsled teli sprememb preiskava trpela škode ter da bi morilci nesrečne gospe zaradi takih stvari ne ušli zasluženi kazni. Naš dopisnik se je danes o tej stvari razgovar-jal z g. Ignacijem Pevcem, kateri je bližnji sosed nesrečne Šmirarjeve hiše in ki je bil prvi j v hiši, ko so začeli klicati na pomoč. G. Pevec je povedal nekaj novih okolnosti, katere javnosti sicer niso bile še znane, ki pa jih je oblast že ugotovila. Iznova je z vso odločnostjo potrdil, da je ob tričetrt na 3 z bližnjega klanca posvetil v njegovo sobo žaromet avtomobila, ki je na klancu očividno stal. To je trajalo točno do 3. G. Pevec, ki se mu je ta stvar čudna zdela, je malo pred 3 pogledal skozi okno in videl pred Smirarjevo hišo stati dva človeka. Eden je bil večji, drugi manjši. Stala sta kakih 20 korakov vsaksebi. Ker je bilo še temačno, obrazov ni mogel razločiti, vsled česar je mislil, da sta to mladi in stari Šmirar. Takoj nato je zaslišal vpitje. V njegovi hiši se je oglasila dekla in začela kričati: >Pri Smirarju so roparji, pomagajte!« Takoj nato je mimo privozil avtomobil, in sicer prav počasi. G. Pevec je na vpitje planil iz hiše na dvorišče ter odpel svojega hudega psa. Nato je skočil v shrambo po samokres in z njim na cesto proti Šmirarjevi hiši ter dvakrat ustrelil. Čudno se mu je zdelo, da pred hišo ni bilo nikogar več, da pa je njegov pes planil proti gozdu. Ko je bil na cesti, je iz Šmirarjeve hiše razločno slišal klice na pomoč. Planil je k vratom, ki so pa bila zaklenjena. Ko so ga domači spoznali, kdo je, so odprli vrata in ga spustili notri. Na vprašanje, kaj se je zgodilo, je Andrej Mali, mož umorjene Amalije, odgovoril: »Naju z Malkn so napadli roparji.« Na vprašanje, kje je sedaj Malka, je izvedel g. Pevec, da je še gori v spalnici. Boječ se nesreče, je g. Pevec planil po stopnicah v prvo nadstropje in prišel v spalnico. V spalnici je g. Pevec opazil go. Amalijo v postelji. Imela je zaprte oči, kakor da bi spala ter je bila pokrita do vratu, tako da se je videl samo obraz. Mislil je, da je go-1 spej od strahu in groze postalo slabo. Zato je vzel vode ter ji začel močiti obraz, hoteč jo zdramiti. Ko se mu to ni posrečilo, ji je odprl trepalnice in videl, da so oči še žive. Zato je hotel, da bi jo močili še po prsih in telesu. Ko je malo dvignil odejo, je z grozo zapazil na vratu zevajočo rano. Uvidel je, da ge. Amalije ne bo več zdramil in da jo je najbrže smrt doletela pred kratkim, ker je bila v lice in v glavo še popolnoma topla. Potrt zaradi te strašne nesreče in grozne smrti priljubljene ge. Amalije je stopil doli v hišo ter povedni, da je gospa mrtva. Ubogi Anžlovarjev oče, oče umorjene Amalije, se je zgrudil na kolena, zraven njega je pokleknil njen mož Andrej Mali in oba sta začela na glas jokati. Potem je g. Pevec sklical svojega hlapca, ki je s kolesom odhitel v št. Vid po gospoda in po orožnike. Gospod je bil takoj na kraju nesreče in je ubogi gospej še pogojno podelil sv. poslednje olje. f"ez nekaj časa nalo so prišli 5p orožniki in kmalu nato zdravnik, nakar se je začela redna preiskava, ki pa še do danes nima pravega uspehu. Nihče ne ve. kdo je morilec. Pri lej priliki je treba omeniti, dn je I. 1029. tudi še dooluj uuimledeni zlučiun. vluuiil » bišu Šinirarjevega soseda, h Kristanu, kjer danes gospodari g. Pevec. Ponoči je napadel staro Kristanovo mamo ter ji grozil s smrtjo. Ko mu je izročila 3000 Din, katere je imela pri sebi, je odšel, ne da bi ji bil storil kaj žalega. Kdo ve, ali bi ne bila Kristanova mama tedaj prav tako žalostno končaln, kakor je sedaj končala nesrečna Anialijn, ko bi se bila ustavila vlomilcu in roparju. Ljubljana, 29. aprila. V teku današnjega popoldneva smo od raznih strani dobili poročila o aretacijah, ki naj bi bile v zvezi z umorom v Št. Vidu. Doslej nismo še mogli dobiti potrdila o resničnosti teh vesti. Vsekakor pa želimo, da bi morilci kmalu bili v rokah pravice. To je iant od Sare Jože Tome se piše in v Novi vasi na Blokah je doma. Na sliki se nekam čemerno drži, drugače pa je vedno razigrane volje in vesel. Bržkone ga je ujezil fotograf, »ki tako dolgo ni hotel priti,« ga slikati, sliko v »Slovenca« dati, da bodo brali o njem zdaj po zimi, ko ljudje utegnejo. Beli dan je zagledal leta 847., hodil v domačo šolo 6 let in se potem izučil mizarstva. Rajna Avstrija ga je vzela k vojakom, mornarjem, kjer je služooval štiri leta. Večinoma se ie držal ladije »Habsburg«, ki je z njo križaril po Sredozemskem morju; sam sicer trdi, da je križaril okrog svetil, pa to je vendarle resnica, kar je tu zapisano. Ko eo ga bili odslovili od vojakov, je mizaril doma in po bližnji okolici, hodil v Hercegovino na delo, vaTčeval in stiskal denarce, ki so polagoma tako narasli, da bi lahko »grunt« kupil, če bi mu ga kdo prodal. Navsezadnje se je naveličal »hoje po svetu« in se ustanovil v mali hišici v Novi vasi vse dotlej, dokler je ni prodal vi lepe denarce in »kot« v hiši, ki jo je kupec postavil namesto njegove. Tu uživa zasluženi mir in pokoj, živi brez skrbi ko ptič na veji, uganja burke in šale po Novi vasi, hodi vsak dan k maši, se rad pobaha, da je nastarejši fant v (ari, zapoje rad pri kozarcu vina: »Jaz pa pojdem na Gorenjsko« ali »Glejte, čudo se godi« ali pa: »Mi smo (antje od fare, ki nimamo ne denarja, ne cigare.« Kdo mu more kaj? »Kaj nam pa morejo?« se odreže naš Jože, kadar je v stiski za odgovor. NaS Jože se drži za izobraženega človeka, zato pa rad bere »Slovenca« in je takoj ogenj v strehi, če ga nc dobi »za malico« Našemu poštenjaku želimo že mnogo let v zad»-voljnosiri itn zdravjuJ Ljubljanske vesti: Združene gorenjske mlekarske zadruge v Ljubljani S 1. majem t. 1. prevzamejo združene Gorenjske mlekarske zadruge mlekarski obrat Osrednjih mlekarn v Ljubljani, Majstrova ulica 10. V tem obratu združene GMZ ne mislijo v celoti obratovati, kakor so Osrednje, ker imajo v Naklem popoln obrat, ampak bodo obratovale v precej omejenem obsegu kar se tiče produkcije, v trgovskem oziru pa na vsak način v povečanem in izboljšanem obsegu. Vse večje odjemalce, ki so bili dozdaj odjcmalci katerekoli združene zadruge ali Osrednjih mlekarn 't. j. prodajalne in zavode), bodo zalagali naravnost iz centralnega obrata v Naklem po lastnem avtomobilu. V obratu Osrednjih mlekarn v Ljubljani bodo z mlekom polnili steklenice in razdeljevali šolsko mleko, nadalje se bo tu iz1 deloval jogurt in kefir ter razne vrste mehkih si- rov. Poleg tega bodo imele GMZ tu stalno zalogo mleka in vseh mlečnih izdelkov, od koder bodo zalagali manjše in privatne odjemalce. Poleg tega bodo pa imeli Ljubljančani, zlasti trgovine, kuhinje in gostilne, tukaj mlečno blago vedno sveže na razpolago ter bodo lahko naročali po telefonu ali kakorkoli in se jim bo na željo vse dostavljalo na dom. To bo za Ljubljano nekaka mlečna rezerva, ki bo Ljubljančanom gotovo dobrodošla. Ker je mesto, kakor jc Ljubljana, gotovo potrebno nekaj takega in ker tvorijo to centralo sedaj res sami pravi producenti, smemo pričakovati, da se bo stvar ob dobrem vodstvu in vsestranskem I pravilnem razumevanja le koristne ustanove lepo razvijala v zadovoljstvo producentov in konzu-mentov. Med. dr. IVO RAKULJSC-ZELOV javlja, da se je z univerzitetne ženske klinike v Grazu, kjer se je specilaliziral in vršil službo asistenta pri dvornem svetniku prof. dr. E. KNAUERJU, preselil v LJUBLJANO in ordinira za operativno qynekotogijo (ženske bolezni) In porodništvo s 24. aprilom t. 1. na Miklošičevi cesti 34 prvo nadstropje od 9—11 in 16—10 uro — Telefon 20—25 Na dnu Ljubljanice Ljubljana, 29. aprila. Zmerom več radovednežev se zbira na obeh bregovih Ljubljanice, živahno razgovarjajoč se o vseh podrobnostnih del, ki se s pospešeno naglico nadaljujejo spodaj v strugi. Tzkop grušča in blata v Ljubljanici gre res hitro od rok. Prej, ko so kopali le gornjo plast grušča, večinoma naplavljeno kamenje in prst, so v resnici ni dosti poznalo, kako delo napreduje. Zdaj pa, ko so tik frančiškanskega mostu začeli kopati prav do dna in se ta globel očitno vidi, je tudi vso ostalo delo bolj vidno. Vendar pa tudi zdaj niso izkopali struge prav do dna, kjer bodo betonirali. Kjer je zdai najnižja globol, bodo izkopali še približno en meler globoko. Šele tako globoko, približno 3 inelre pod sedanjo površino, bo na dnu položena 40 cm debela betonska podlaga. Šele zdaj, ko kopljejo delavci bolj in bolj proti dnu Ljubljanice, vidijo radovedneži, kakšna plast grušča in ilovice bo morala biti prav za prav izkopana in speljana iz Ljubljanice. Velika Ravnihar-jeva jama za pokopališčem se bo skoraj vsa zravnala. ko bodo napeljali vanjo vso lo izkopano plast zemlje. Zdaj je zaposlenih pri izkopu in drugih delih pri Ljubljanici čez lOO delavcev; konji odvažajo izkopano zemljo na 90 vozičkih. Prihodnji teden prično v Ljubljanici že betonirali na dnu. Ta teden so pod frančiškanskim mostom napravili iz ilovice zagatni zid, ki bo zadrževal vodo v Ljubljanici, da ne bo silila naprej v strugo, kjer bodo betonirali dno. Ta zid iz ilovice so z beti dovolj stlačili, da ne bo propuščal vode. Razen tega so na desnem bregu v strugi Ljubljanice postavili motorno sesalko, ki zdaj tam stoječo vodo črpa iz sredino struge ter jo izliva v jarek za piloti, po katerem se izteka dnlje. Kakor smo izvedeli, bo vsega betona na dnu Ljubljanice položeno 8000 kubičnih metrov. Porabili bodo zanj okrog 1000 kubičnih metrov cementa. Stroj za mešanje betona so že postavili tik ob strugi na Sv. Petra nasipu. Za dovoz betona v strugo bodo napravili zgoraj na obrežju poseben tir, po katerem bodo vozili beton od stroja tja, kjer bodo betonirali. Kakor rečeno, bodo prihodnji teden že pričeli z betoniranjein dna. Obenem z betoniranjein dna Ljubljanice bodo uredili seveda tudi obe brežini, kolikor nista žo urejeni tik frančiškanskega inostu. Najprej bodo uredili desno brežino od frančiškanskega do Zmajskega mostu. Vzdolž mesarskih stojnic v Šolskem drevoredu bodo iz struge navozili grušča, da bo breg lepo zravnan. Iz struge na breg bodo vozili grušč kar s samokolnlcatni, ker je tako najpriprav-neje. Cesto iz plohov v ta namen so že pripravili ter bodo prihodnji teden pričeli z delom. K delu v Ljubljanici se vsak dan oglašajo delavci, ki pa jih podjetje ne sprejema, ker jih pač ne more zaposliti več, kakor jih že zaposluje. Morda bo potrebno nekoliko več delavcev, ko prično iz Ljubljanice odvažati nakopano ilovico stroji namesto konjičev. O Dnevi Rdečega križa v Ljubljani. Spored javnih prireditev: Danes ob 9 svečano zborovanje društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v zborni dvorani univerze. Vhod iz Vegove ulice. Ob 10 promenadni koncert vojaške godbe v drevoredu »Zvezdi« ter promenadni koncert železničarske godbe »Sloge« na Krekovem trgu pred Mestnim domom. — Ob 10 se začno pri Mestnem domu zbirati vsa društva, ki se udeleže manifestacijskega obhoda po mestu: samaritanski oddelki RK, ljubljanski Podmladek RK (z vseh osnovnih in meščanskih šol, z vseh gimnazij ter z učiteljišča), skavti, gasilstvo. — Ob 11 odhod manifestacijskega izpre-voda izpred Mestnega doma. Razvrstitev izprevo-da: Zastopniki RK ter Podmladka RK; zastave RK in Podmladka RK; vojaška godba; Podmladek RK z zastavicami (nekaj tisoč v štiristopih korakajočih podmladkarjev obojega spola); skavti; samaritanski oddelki RK v kroju; železničarska godba; gasilci (do 500 mož). Izprcvod gre mimo stolnice čez Marijin trg in po Wolfovi ulici na Kongresni trg. Tam se razpostavi tako, da zapre prostor, na katerem se bo vršila javna vaja samaritanov in gasilcev. Ob pol 12: »Izpodnebni napad na Ljubljano«, javna reševalna vaja samaritanov in gasilcev po sporedu, ki smo ga že objavili. Po končani vaji se vse pri vaji in pri manifestaciji sodelujoče korpo-racije (samaritani in gasilci z vsem svojim reševalnim orodjem) uvrste v izprevod, ki krene po Ve-gjvi, Petcrnelovi in Gosposki ulici nazaj na Kongresni trg, da defilira pred zastopnikom Nj. Vel. kralja 1er vrhovnimi predstavniki RK in civilnih, vojaških ter cerkvenih oblasti, ki bodo zbrani na univerzitetnem balkonu, in da se po Šelenburgovi ulici vrne pred Mestni dom, kjer se razide. _ Ob 14 odhod predstavnikov RK s posebnimi avtobusi na Bled. — V ponedeljek 1. maja ob 20 v veliki dvorani hotela Union koncert pevskega zbora ljubljanske državne učiteljske šole. Ženka v čast mi pote pesem, nežno me naziva: srček, ko od Siamiča prinesem lep keramični /i vrček! © Na trgu je bilo včeraj dovolj blaga. Tudi kupčija jc bila razmeroma zelo živahna. Najbolj gre seveda zelenjava vseh vrst, čeprav je močno draga. Kmeticc iz okolice prinašajo na trg cele košare salate-berivke, ki jo prodajajo po 1 do 1.50 Din merico. Tudi špinača je po 1 Din merica. Kot drago delikateso moramo smatrati novi grah, ki ga luščenega dajo po 16 Din liter, v stročju pa po 7 Din kg. Salata v glavicah je po 8 Din kg, beluše (šparglji) po 24 Din kg. Veliko je na trgu tudi žc rdeče redkvice, ki je po t Din šopek. — Jabolka so tudi žc precej draga — najfinejša celo po 7 Din kg Lani ob tem času so bila še dražja, namreč po 12 Din kg. — Pri perutnini se pozna da smo v »mrtvi« sezoni Piščancev prinašajo tako malo na trg, da jih vsak tržni dan zmanjka; prodajajo pa riš'ancc po 40—50 Din par. Podražila so se torej za več ko 50%. Kokoši pa prodajajo po 22—27 Din eno. Jajca nudijo večinoma po 1.25 Din par, drob-nejša tudi po 50 par eno. — Drugim živilom so cene večinoma ncizpremenjene, oziroma so celo nekoliko padle. Tako jc krompir zdaj že po 70—75 par kg, rdeči krompir pa po 1—1.25 Din kg. Na Sv. Petra nasipu, kjer jc stalo krompirja 16 voz, pa so ga prodajali celo po 50—60 par kg. TOGA L SEDAJ MNOGO CENEJŠI'! NOVE ZNATNO ZNI2ANE CENE Prej mala škatlica Din 26.— velika škatlica Din 58.— SEDAJ SAMO mala škatlica Din 21.— velika škatlica Din 45,— TO ZNIŽANJE CEN VAM JE DOBRODOŠLO! Sedaj lahko vsak kupi Togal tablete, ki blagodejno delujejo proti: revmatizmu I protinu hripi I živčnim boleznim prehladu g lumbago išiasu in glavobolu. Togal tablete ne ublažuiejo samo bolečine, ampak pripomorejo tudi k izločenju mokračne kisline. Vsled tega so bili doseženi odlični rezultati tudi v zastarelih slučajih. Ce več kot 6000 zdravnikov, med katerimi je mnogo profesorjev, predpisuje Togal tablete, potem lahko tudi Vi z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal Vam bo piomagal, kakor je že tisočerim drugim. Togal tablete so neškodljive za želodec, srce in ostale organe, ako se jemljejo v predpisanih količinah. Vprašijte svojega zdravnika! Dobe se v vseh apotekah. — Odobreno od M. S. P. N. Z. br. 2082. Serenado in Čajkovskega Elegijo. Vso javnost, naklonjeno dijaštvu in Rdečemu križu, vabimo, da se udeleži koncerta in s svojo udeležbo podpre ple-: menito stremljenje naše srednješolske mladine v njenem idealnem glasbenem delovanju. Vstopnice, ki so itak po najnižjih cenah, so v predprodaji jutri ves dan v Matični knjigarni in eno uro pred koncertom pri blagajni v Unionu. 0 »Sovražen aeroplan nad Ljubljano!« Na premnoga vprašanja iz občinstva odgovarjajo prireditelji: Pri ponarejenem izpodnebnem napadu bo aeroplan resničen in bodo eksplozije resnične. Torej bo močno pokalo v resnici. Vsa ta javna vaja samaritanov in gasilcev se bo vršila tako, da se bo vsakomur zdeio, da je priča resničnega izpodnebnega napada. Nevarnosti za gledalce pa seveda ne bo nobene, ker iz teh bomb ne bodo leteli resnični iz-strelni drobci in ne bodo izhajali resnično strupeni plini, ampak le povsem nedolžne megle. Vsaka bojazen je potemtakem neosnovana. Na videz ranjeni in na videz zastrupljeni bodo samo vnaprej za to določeni člani vežbajočih izvajalcev, iiiiiiiiMiimiii^HiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiH^iiiiMiiHiiiiHiHiiiimi Spomladanske obleke za gospode, površniki iu velika izberu sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri Drago Schwab, Liubliana Demonstracijska vala poklicnih gasilcev Ljubljana, 29. aprila. Danes ob pol 4 popoldne se je na Krekovem trgu vršila demonstracijska vaja poklicnih gasilcev, ki je pokazala vso veliko izvežbanost in pripravljenost poklicnih gasilcev. Demonstracijski vaji je prisostvoval mestni gos|iodarski referent nadsvetnik g. Jančigaj ter nekateri drugi mestni funkcionarji. Na znamenje roga so gasilci takoj izvlekli iz garaže motorno brizgalno, orodni voz in motorno avtomatično lestev, tri reševalne avtomobile, gasilski avto z aparatom za gašenje gorečih mineralnih 50 let službe Dne 1. maja t. 1. praznuje svojo uradniško 50-lctnico naš ugledni dolgoletni naročnik g. Josip Puchinger, višji uradnik Hranilnice dravske banovine v Ljubljani, prej Kranjske hrani'nice. Številni prijatelji in znanci so mu k temu redkemu dogodku iskreno čestitali, saj je jubilant vse spošto- olj. Pri mokri vaji na Mestnem domu sla sodelovala tudi dva gasilca-napadalca, ki sta imela na obrazih maske proti strupenim jilinom. Poklicno gasilstvo šteje sedaj poveljnika, 18 mož v treh četah po šest mož, in dva telefonista. Stalež gasilstva ni popoln, pa tudi ne ustreza zahtevam novega zakonskega jiredloga o gasilstvu ter bo morala Ljubljana v najkrajšem času svoje gasilstvo še izpopolniti. V vsakem oziru pa se morejo Ljubljančani na svoje gasilstvo zanesti, da ho na mestu v primerih elementarnih katastrof, česar ]>a Bog ne daj! 1. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov in ob>elc zn gospode ter deco Lepa in pripravna birmanska darila kupite ugodno in poceni pri H. SUTTNER, Ljubljana Prešernova ulica 4 vanje in čestitke tudi zaslužil s prijaznim občevanjem s strankami in s poštenim pridnim uradniškim delom ter vzornim življenjem. Pridobil si je tudi kot jako sposoben in korekten uradnik zadovoljstvo in priznanje vseh predstojnikov. Tudi njegova soproga Justina uživa vsled svoje vzornosti in ljubeznivosti splošno visoko spoštovanje pri vseh znancih. Žal pa mora jubilant veled bolehnosti in visoke starosti v kratkem stopiti v zasluženi pokoj. „BAIIVE LAHE, NR\f7 is vse vstale pleskarske in slikarske potrebščine — ako hočete biti res zadovoljivo postreženi — kupujte le v tTgovini. ..IUSIRA" V I.AZNIK Ljubljana, Gosposvetska 8 (poleg Siamiča). Tel. 2753 Pri večjem odjemu znaten popust Ka? bo danes? Drama: Ob 20: -..Izpreobrnitev Ferdiša Pišto-re . Izven. Znižane cene. Opera: Ob 20: »Pri belem konjičku . Izven. Znižane cene. Prireditve Rdečega križa. Kino Kodeljevo: Danes ob fiol 4, pol 0 in 8 ■ Pesem juga Lawrence Tibelt — Jutri ob pol 9 :>Stric DolgliK. 0 Spored ccrkvenega konccrta, ki bo danes ' ob štirih popoldne pri sv. Petru: Dugan: Prcludij ' in fuga v G-duru; Želcznik: Vi oblaki ga rosite; Rihar-Premrl: Božična; Premrl: Božje Detece; To-rneci Pri jaselcah; Premrl; Razglašenjc Gospodovo; J. S. Bach: Prcludij v F-molu; Sattner; Trpljenje Jezusovo; Foerster: Očitanja; Hribar: Sveti križ in Žalostna Mati Božja; Premrl: Kristus je vstal; Vav-ken: Razveseli se, Kraljrca! Mlinar-Cigalc; Ave Marija; Mav: Kako si nam draga! Premrl: Ave, Kraljica maja! Kimovec: Srce Kraljevo; Rcger: Gloria in excelsis Dco! Tome: Slovenska maša. — Vse pesmi pojo skupni mešani zbori ljubljanskih okrožij, okrog 250 pevk in pevcev. Na orglah bo igral J samostojno in spremljal pesmi prof. Tome. — Koncert se bo začel točno ob štirih, zalo prosimo, naj ' zamudniki ne bi motili petja. — Vstopnico so v predprodaji v unionski trafiki (leva stran) in v prodajalni konsumnega društva na Sv. Petra cesti 78 (desna stran). Na razpolago bodo pa ludi še pred cerkvijo sv. Petra dopoldne in pred konccrtom. — Ta koncert je pevska prireditev svoje vrste, kakršne šc nismo čuli v Ljubljani, zalo opozarjamo nanjo in lepo vabimo. Konec bo pred šesto. © Pollnkova tovarna. Odkar je Mestna hranilnica prevzela obrat Pollakove tovarne, je delavstvo vedno bolj v skrbeh za svojo skromno eksistenco. Dela čedalje bolj primanjkuje, ve- i lik del delavstvu praznuje in bati se jc, ' da bo v enem uli kvečjemu dveh tednih pri Pollaku 120 ljudi na cesti. Med Pollakom in ; Mestno hranilnico se vršijo jiogujauja in baje se Pollak pripravlja, da vse delo pusti in odpo- ! tuje na Hrvatsko, ker se on in Mestna hranil- j nica ne cnoreta |)ogoditi zaradi obrata. G. Pollak : ima naročilu in bi delavci lahko polno delali, 1 saj je v zadnjem tednu že več vagonov, sirovine j odšlo v tuje tovarne, kjer se bo izdelovala, | dočim bodo Pollakovi delavci stradali. To je | vendar skrajno nenormalen položaj. Že tri tedne i se skoro nič ne dela, selnih. i Naznanilo preselitve Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da j sem preselil ČEVLJARSKO DELAVNICO : iz Krakovskega nasipa št. 10 V LIVARSKO UL. ŠT. 2 (Pri Tyrševi cesti št. 37). Prevzemam naročila vseh vrst čevljev v najboljšo izdelavo kakor tudi vsa popravila po solidnih cenah ter se priporoča Ivara Kostanfšek čevljarski mojster. Ljubljana, Livarska ulica šl. 2. © Vajenška razstava na obrtni nadaljevalni I šoli za umetne in moške oblačilne obrti na IV. dc-ški osnovni šoli v Ljubljani na Prulah, ki bo od- j prta to nedeljo 30. t. m. od 8 dalje, se na izraženo , željo Združbe čevljarjev za sodni okraj Ljubljana, ki ima ta dan dopoldne svoj občni zbor, ne bo za-« ključila ob 13., ampak šole ob 15. uri. Vsi prijatelji 1 mladega obrtnega naraščaja dobrodošli! Vstop prost. 0 Ljudska knjižnica, ki razpolaga z bogato zbirko slovenskih in nemških leposlovnih del, posluje na Miklošičevi 7, I. nadstr., in je odprta dnevno od 8 do 12 in od 2 do 6. Priporočamo obisk zlasti podeželski inteligenci, ki si v današnjih časih nc more nabavljati knjig. Knjižnica pa izposojuje za daljšo dobo tudi na deželo. IGNACIJ NAROBE, TAPETNÏK, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 16 (PRI LEVU). 0 Promenadni koncert priredi danes od 10 do pol 11 v Zvezdi godba 40. pp. v korist »Rdečega križa«. © Tisoč kibicev. Misel, naj bi poseben vlak leljti" odpeljal prijatelje športa v nedeljo v Zagreb k tekmi »Priniorje : Concordia«, ве je popoli na posrečila. Priglasilo sc jc okoli 1000 prijateljev športa, ki boflo odšli v nedeljo s posebnim vlakom v Zagreb. Toliko kibicev ni še nikoli odšlo iz Ljubljane v Zagreb. Glavna privlačna stvar zajiosebni vlak je poleg tekme seveda nizka vozninn, saj se splača za 4 kovače ogledati si Zagreb. Obvestilo o preselitvi »OBNOVA« gradbena družba z o. z. v Ljubljani preseli dne 1. maja 1933 svoje poslovne prostore s Miklošičeve ceste 16 na ŠMARTINSKO CESTO ŠT. 21. TELEFON 22-78. O Francoski institut v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 1. maja, predavanje g. Humberta o »Francozih v Sloveniji in Jugoslaviji začetkom 19. stoletja.« © Dunajsko pranje «vetlnlikanje Šimcnc. Kolodvorska ulica 8. 0 Moški kamgarn in drugo manufakturno blago dobite najceneje pri Jos. Petkosig, Stari trg 4. 0 Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. © Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke, najboljše kvalitete, solidne cene, nudi tvrdka Franc Erjavec, trgovina usnja, Ljubljana, Stari trg 18. KAJ BO JUTRI? Drama: Dame z zelenimi klobuki-. Red Opora: Zaprta. KAJ BO V TOREK? Drama: Zaprta. Opera: Ob pol 19: vParsifal . Poslednja zoritev. Izven. Nočno službo imajo lekarne: Danes Leustek, Resljeva cesta 1. mr. Bohinec ded., ska cesta 24 in dr. Kinet. Dunajska cesla ■ Jutri: dr. Piccoli. Dunajska cesta 0. in m karčič, Sv. Jakoba Irg 0. — V torek : in hovec. Kongresni Irg 12 mr. 1'slar, Sv. Petra 78, in mr. Hočevar, Celovška cesta 34. C. vpri- mr. Rinili. -r. Bn- r. Bu-cesta 0 Jutrišnji koncert drž. učiteljske šole, ki se bo vršil pod okriljem Podmladka Rdečega križa ob 20 v veliki unionski dvorani pod vodstvom g. iuof. Ivana Repovša, bo tako rekoč zaključna točka velike manifestacije Rdečega križa. Obširen program je zelo vestno naštudiran in bo po svoji pestrosti zanimal vsakogar, nudil bo prav gotovo tudi razvajenemu poslušalcu mnogo plemenitega užitka. Saj bo poleg ženskega in moškega zbora izvajal celotni mešani zbor naše najboljše umetne (kompozicije) zbore, kakor Ferjančiča, Adamiča, Pav-čiča, Ocvirka, Mokranjca in Vodopivca. S svojimi dosedanjimi nastopi je dosegel ta pevski korpus že | |ppo4ispohe, saj jih vodi njihov dirigent prof Reçois z vsem navdušenjem in |>ožrtvovnlnostjo. Poleg tega sodeluje šolski godalni orkester, ki bo zaigral pod vodstvom prof. Prosenca B. Ijiavčevo S »Prisegam, da ti bom izpolnil vsako željo, ki jo bom bral v tvojih očeh...« »In kaj bereš zdaj??« »Da hočeš z menoj na Gregoričev foto-izlet v Belo Krajino!« Dnevna kronika Totažniki trpečih - pozdravljeni Danes bodo zborovali v slovenski prestolnici ciani in delegati človekoljubne organizacije, ki je razpletena po vsem svetu, namreč člani Rdečega križa. Imenovana organizacija vrši plemenita dela v človeški družbi. Samo spomnimo se, koliko utehe je dajala med krvavimi leti svetovne vojne_ našim bednim bratom in očetom po bojnih poljih in bolnišnicah! Koliko žrtev je vzela nase, koliko ljubezni je morala imeti, da ni omahnila v onih strahotnih dneh! Pa ne ie takrat; še danes, zmeraj, ob vsaki priliki priskoči na pomoč bednežem. Koliko podpor je bilo razdeljenih v obutvah in oblekah! Koljko otrok je bilo preskrbljenih! Koliko vagonov živil je razdelila organizacija Rdečega križa ljudem v pasivnih krajih ali ob času elementarnih katastrof! Koliko krme za živino! Plemenito organizacijo, ki živi za bedno člo- veštvo, ki vzgaja svoje člane za najtoplejšo ljubezen do svojega bližnjega, moramo iz vsega srca pozdraviti. Naj ri v našem lepem mestu pridobi novih sil, novih zasnov za svoje veliko delo in naj ne omahne v svojem plemenitem stremljenju posebno sedaj ne, ko se gnete skozi evropske države narodno oboroževanje, ob katerem se teptajo osnovna prava manjštevilnih narodov! Organizacija Rdečega križa, katere veje se prepletajo skozi vse države sveta, naj poleg svojega humanitarnega stremljenja blagodejno vplivajo tudi na te mednarodne odnose, naj blaži osti trdega hiper-nacionalizma, naj vliva velikim narodom ljubezen in spoštovanje do nemočnih manjših sosedov. S tem se bo plemenito poslanstvo Rdečega križa še bolj poglobilo in opravičilo v svetu. Vse udeležence Rdečega križa v naši Ljubljani iskreno pozdravljamo! Drž. upokojenci zborujejo Ljubljana, 29. aprila. Pričakovati je bilo, da se bodo ljubljanski državni vpokojenci v velikem številu odzvali povabilu Društva drž. vpokojencev,^ ki je imelo K |M»XIIMIU I.IIIO,.,. ...... . ----j----- . v petek zvečer ob 7 v dvorani Delavske zbornice svoj redni občni zbor, in tako pokazali smisel za organizacijo ter manifestirali svoje zaupanje odboru, ki se bori za njihove interese. Udeležba nn občnem zboru pa je bila naravnost porazna, če pomislimo, da šteje društvo tačae 1272 članov, skupina, ki se je počasi nakapljala v dvorano, pa ni štela niti 50 vpokojencev in vpokojenk. Predsednik Društva državnih vpokojencev, g. I.illeg, je mogel šele dobre pol ure po napovedanem času ugotoviti sklepčnost ter predlagal uda nosi no izjavo kralju. Nato je na kratko orisal položaj društva in delo odbora. V narodni skupščini in v senatu so mnogo govorili o upokojencih in naglašali. da je nujno potrebna revizija vpokojencev. Vprašanje je, ali se bo to, kar obljubil je kraljevska vlada, zgodilo v kratkem. aii pn bo preteklo mnogo časa, preden , ride jo vpokojenci do svojih upravičenih zahtev. Po izjavi fin. ministra so prejemki vpokojencev v vsej Evropi v naši državi skorajda najmanjši. Največ skrbi povzroča vpokojencem stanovanjsko vprašanje. Najemnina presega pri mnogih vpokojencih več ko 50% prejemkov. V kratkem se bo vršil velik shod stanovanjskih najemnikov. Sledilo je poročilo g. tajnika Spendeta, ki Pomlad pomeni: pomladiti se! Ne gre pri tem za pomen, temveč za potrebo. Megleni in vlažni zimski dnevi in s tem združeni prehladi kvarno učinkujejo na vsakogar. Kdor hoče biti poslovnim zahtevam sedanjega časa dorastel, ne bo premišljeval, temveč se bo lakti i odločil, da prekine za nekaj dni svoje delo in si nabere novih moči in zdravja. Svetovnoznano zdravilišče in letovišče ROGAŠKA SLATINA ima tudi za vas kotiček, kjer se bote lahko mirno odpočili in si nabrali novih moči za nadalnje delo. Na spomlad se vam nudi večja udobnost in nižje cene. Prospekti v vseh pisarnah PUTNIKA in pri zdravilišču in letovišču ROGAŠKA SLATINA. Razstava slovenske cerkve Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v okvirju jesenske razstave ljubljanskega velesejma s sodelovanjem njega uprave in akad. slikarja Toneta Kralja v paviljonu, v katerem se je lani vršila razstava »Žena v slovenski umetnosti« razstavo »Slovenske cerkve«. Razstava naj pokaže lepotno vlogo cerkve v naši pokrajini, njeno umetnostno in estetsko bogastvo v notranjščini in podrobnostih, njen zgodovinski razvoj in njeno sodobno stanje. Razstavljene bodo fotografije, risbe, načrti pa tudi nekaj originalov. Za ilustracijo estetskih vrednot naših cerkva pa je potrebna zbirka slik, ki naj pokaže, kako je naša umetnost gledala našo cerkev in kaj je lepega na nji odkrila. Da zadost« temu namenu, se obračajo prireditelji na likovne umetnike Slovenije, da jim dajo na razpolago za ta namen slike, ki predstavljajo cerkev v slovenski pokrajini, notranjščine in zu-nanjščine cerkva ali tudi oltarje aH druge umetniško pomembne predmete cerkvene oprave, nadalje slikp in kipe nabožne vsebine itd. Gradivo naj bi bilo zbrano do srede avgusta t. 1. nakar ga bo pregledala prireditvena komisija, ki sestoji iz gg.; Monsignor Henrik Steska, dr. Fran Stelé, Tone Kralj, Pavel Winter itd. Že naprej opozarjamo na to, da bo pri izbiri odločeval edino umetnostni kriterij. Prijave naj se vpošljejo do 1. junija t. 1. Razstavo sodobne cerkve bo organiziral akad. slikar in kipar g. Tone Kralj po lastni presoji in ureditvi. Smrt - zaradi psa St. Jurij ob juž. žel. l)o nesrečnega dogod'ka, ki je zahteval smrtno žrtev, je prišlo v četrtek okoli 9 zvečer v vasici Vrbno v St. Juriju ob juž. žel. Ob tej uri je šel proti hiši posestnika g. Martina Gajška tukajšnji orožniški podnarednik Franc Mol, ki se je vračal domov. Kakšnih 15 korakov oddaljena od Mola je slonela tedaj na podbojih kuhinjskih vrat 22 letna služkinja Gela Bertinec. Proti Molu se je zagnal v tistem hipu velik pes, ki je močno lajal na orožnika. Mol se je hotel psa ubraniti s tem, da se ga je otepal s puško v roki. Toda puška se je sprožila i.n krogla je zadela elonečo služkinjo Gelo v trebuh ter je zadaj izstopila ter se odbila na bližnjem predmetu. Nesrečna Gela se je v krvi zgrudila v sobi. Vzkliknila je samo še: »Jezus, Marijo, pomagajtal« nato pa je izdihnila. Dogodek je preiskala komisija, ki je ugotovila, da gre za nesrečo in da pri tem nikogar ne zadene krivda. Gelo so pokopali na tukajšnjem pokopališču. Doeodek je močno pretresel tukajšnje prebivaletv*. Od leta 1813 odlično belo platno se je uvodoma spomnil v letu 1932 umrlih 45 članov ter nato podal izčrpen pregled društvenega delovanja od zadnjega občnega zbora do danes. Za uresničenje vsaj najvažnejših postu-latov znane spomenice, ki je bila po dcputaciji ljubljanskega in sarajevskega društva lani predložena vsem merodajnim ministrstvom, senatorjem in narodnim poslancem v Belgradu, predvsem glede polovičnih železniških legitimacij, je odbor interveniral povsod. Ob priliki velikega javnega shoda vsedržavne stranke JRKD v Ljubljani, dne 11. sept, je šla depu-tacija v avdijenco k ministru prometa ing. Ra-divojeviču in ministru dr. Kramerju, ki sta obljubila uresničenje te kardinalne zahteve državnih vpokojencev. Pred božičem je izšla objava v »Jutru«, ki so jo pač upravičeno smatrali za oficielno. Pozneje je minister dr. Kramar deputaciji v Šiški ob priliki shoda JRKD izrecno in odločno izjavil, da mu je predmetno objavo >v pero narekoval« prometni minister sam. Energično akcijo je podvzel odbor v zadevi ktiluka. Zahteval je. da ee ta ne.socialni in nepopularni kuluk sploh odpravi. Ministrstvo za zgradbe je dne 16. marca t. 1. odredilo, da ee bo odmerjal kuluk vpokojencem od osnovne in položajue plače. Posebno poglavje je tajnik posvetil strokovnemu listu drž. nameščencev in vpokojencev »Našemu glasu«. Splitska podružnica sarajevskega bratskega društva je lani v maju predlagala deputacijo v avdijenco h kralju v zadevi izboljšanja pokojninskih prejemkov. Ljubljansko društvo je odgovorilo, da bi pri sedanji splošni težki situaciji in pri silnem nazadovanju drž. dohodkov bil tak korak brezuspešen in neumesten, predvsem pa neljub najvišjim krogom. Na sestanku dne 28. maja p. 1. je pri ustanovitvi okr. odbora JRKD minister dr. Kramar zopet obljubil, da se bo z vso vnemo zavzel za upravičene zahteve drž. uslužbencev. Glavne, gotovo izvedljive zahteve vpokojencev tudi v teh težkih časih so: 1. vsaj delno takojšnje zvišanje prejemkov staroupokojencev, 2. redno izplačevanje pokojnin. 3. železniške polovične legitimacije, 4. takojšnje nakazilo pokojnine po vstopu v pokoj. Ne preveč razveseljiva točka je likvidacija mariborske podružnice in ustanovitev samostojnega društva jugoslovanskih vpokojencev v Mariboru. Iz računskega poročila blagajnika g. Debelaka posnemamo, da je imelo društvo 82.177 Din 39 par dohodkov in 48.330 Din 33 pnr izdatkov. Sledila je volitev 6 namestnikov: I. Petrov-čičn. L. Lipoglavškn, L. Perka. F. Simčiča. F Sirnika in L Stieneja. nakar je predsednik Lilleg zaključil občni zbor. Koledar Nedelja. 30. aprila: Katarina Stenska, devica. - Ta mesec je dan naraslel od 12 ur 34 minut za 1 uro 30 minut na 14 ur 4 minute. Ponedeljek, 1. maja: Filip in Jakob ml., apostola. - Ta mesec zraste dan od 14 ur 8 minut za 1 uro 10 minut na 15 ur 18 minut. Torok, 2. maja: Atanazi'j, cerkveni učenik; Sekund, mučenec. — Prvi krajec ob 23.39. Herschel napoveduje lepo in toplo vreme. Novi grobovi + Na Trsatu je umrl p. Gaudenc Gor še, frančiškan, v 64. letu starosti. Sošolci 4 letnika v Ljubljani od 1.1892 naj opravijo za njega sv. mašo. Blagemu patru, ki je bil vzor redovnika, naj sveti večna luč v nebeški domovini! + Guštanj. Umrla je Bisternik Marija, delavka v tukajSaji jeklarni, bivajoča na Tolstem vrhu. Pred leti ji je umrl mož, sedaj je šla za njim in zapustila dva nepreskrbljena otroka in staro mater, katero je tudi vzdrževala. Prehladila se je in v teku treh dni jo je pobrala pljučnica. Imela je lep pogreb. Na zadnji poti so jo spremljali delavci z godbo in mnogo drugega ljudstva. — Drugi dan pa smo pokopali kmečkega sina Erjavčevega Antona, pd. Peršetovega, ki ga je tudi spravila pljučnica. Bil je 26 let star. Isti dan je bil previden njegov eno leto mlajši brat, katerega se je tudi lotila pljučnica. Dal Bog, da ozdravi! — Umrlima naj sveti večna luč, hudo prizadetim sorodnikom pa iskreno sožalje! i" Št. Jernej. Pretekli teden je smrt v naši fari : menda pozabila na ženske in otroke, pobrala pa nain je kar pet mož. — V Gor. Vrhpolju je za vodenico umrl 39 let stari Alojzij Črne, v Grobljah Kudman Franc, v Št. Jerneju Fr. Gorenc, po do-I mače Mlaskovčev, ki je bil star 86 let in je ležal I bolan celili 6 let. V Dol. Stari vasi je zadela kap : Simona Luzarja. V isti vasi je zatisnil oči tudi vrli krščanski mož Fr. Frančič, naročnik »Domoljuba« od začetka in stric g. župnika na Bučki in g. Načeta Frančiča, poslovodje konzumnega društva v Št. Jerneju. Naj Bog nakloni vsem večni mir in pokoj 1 Birmanska darila Požigaiec na delu Šoštanj, 29. aprila. V petek zjutraj je ogenj uničil kozolec posestnika Mihe Skornška v Lokovici. To je že tretji požar, ki ga je moral v poslednjih treh letih pretrpeli Skomšek, Najprej mu je pogorelo gospodarsko poslopje. Postavil si je novo in stavbni delavci še niso odnesli svojega orodja domov, ko eo nov objekt objeli plameni... In zdaj tudi kozolca ni več. Verjetno je, da so bili tudi drugi požigi v Lokovici delo ene in iste osebe. sc L J KJ BLfAISIA GRADIŠČE 4 М1Ш11ММ1 Iz same volne, za vsa oblačila Rekord današnjih dni sta nizka cena in poznana odlična kvaliteta K mesariem Momljajo Šoštanj, 29. aprila. Zadnje čase strahuje šoštanjske mesarje drzen vlomilec, ki svoja dejanja izvršuje zelo spretno in rafinirano. V noči od srede na četrtek se je zopet vtihotapil tak nevaren gost v mesarijo g. Vitriha pri Hankejm Udri je skozi zadnje okno delavnice, prej pa je še zlomil železne varnostne mreže in nakopičil na šipe blata, da niso motile speče okolice z. žvenkelom. Iz prodajnega lokala je odnesel raznih mesenih dobrot v vrednosti 500 Din. Po-služil se je tudi blagajne, kjer pa k sreči ni bilo veliko denarja. Storilca še niso izsledili. po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar Ljubljana, Sv. Petra c. 36 Ostale vesli — Prihodnja številka »Slovenca« bo zaradi praznovanja 1. mejnika izšla šele v sredo, dne 3. majnika. — Za binkoštno romanje v Rim, ki se bo vršilo od 1. do 7. junija, je prostih še nekaj mest. Število je namreč omejeno. Celokupni izdatki za sedemdnevno potovanje, prehrano, stanovanje in I vstopnine znašajo 1250 Din. Priglasiti se je treba na , romarski odbor Katoliške akcije v Ljubljani, Ško-, fijski ordinariat. Izletniki se ustavijo tja grede v ; Firenci za 10 ur, tako da si bodo lahko ogledali j umetnostne galerije, nazaj grede pa ostanejo v Benetkah 9 ur, da si tudi lahko ogledajo beneške za-I nimivosti. , ----— Damshi plošči in dežni plašči iz specijalnih edinstvenih blagov, z.a katere imam samozalogo. — Športna oblačila vseh vrst. Za gospode vsakovrstne obleke po meri. U. PUČNIK - Ljubljana Šelenhurgova ulica štev. 1. — Romanje na Višarje bo letos zopet omogočeno. Vršilo se bo konec julija, oziroma v začetku avgusta. Romanje priredi romarski odbor škofijske Katoliške akcije v Ljubljani. Priglasiti se je treba pri župnih uradih ali pa pri odboru Katoliške akcije v Ljubljani. Vožnja bo znatno znižana in bo skupni kolektivni potni list. To romanje priporočamo zlasti onim, kateri bi v ugodnejših gospodarskih razmerah romali v Rim za sveto leto, zato pa poromajmo zopet na sv. Višarje, kjer se bo, kakor običajno, vršila tudi rimska pocesija. — K Materi božji na Trsat bo o Rinkoštih posebni romarski vlak za polovično ceno pripeljal romarje iz vseh krajev Slovenije. Z romarsko izkaznico bo imel vsakdo 66% popust na železnici od tiste postaje, kjer bo vstopil na romarski vlak, voznino na romarskem vlaku in izkaznico pa plača vsak romarskemu odboru pri »Sveti vojski«. Vožnja z ladjo po morju na otok Krk in preprosto prenočišče bo zastonj. Položnico v romarskem listu »Preporod«, kjer so vsa podrobna pojasnila in vozne cene z vsake postaje, dobi vsakdo zastonj. Zadnji dan za prijavo je 10. maja. Pišite takoj dopisnico na naslov: Romarski odbor pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Dunajska cesla 17. Najidealnejši izlet na Bf<ËD, Park-fflofcl, Зшагпа ftasino Dnevno Koncert! Priporočljivo za avtomobiliste vsled lepo urejene ceste! СшЈсуи Ifujltfjçr Izognete se Škodi, će uporabljate vedno in povsod le splošno preizkušen Persil, ki varuje perilo. Rabite pa Persil sem, ker vsebuje toliko najboljšega mila, da je vsak nadaljnji dodatek nepotreben. Pazite vedno na navodilo o uporabi, ki je na zavitkih varuje perilo na roge. Krave so starca potegnile e seboj in ga vlekle po tleh. Končno je starec obležal ves razmesarjen in pobit na tleh. Prepeljali so ga v bolnišnico v Zagreb, kjer je pa kmalu umrl. — Stalno kinogledišče je dobil Št Vid nad Ljubljano, kar je vsekakor ugodnega pomena za našo občino, ki spada po številu prebivalstva med velike slovenske občine. Kakor posnemamo po prvem filmu »Noetova barka« in ličnem sporedu, ki ga je izdala agilna uprava kina, ima vodstvo kina resen namen nuditi tukajšnjemu prebivalstvu za nizko vstopnino prvovrsten filmski repertoar z najizbranejšimi lepimi filmi. Obisk kina toplo priporočamo. Slatinske tablete za hlljšanje odstranijo oso preobilno lolščo in Va s napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana — Katoliški dnevnik v Sarajevu. V Sarajevu izide danes prva številka katoliškega dnevnika »Narod«. List bo izhajal vsak dan, razen ob nedeljah in bo izhajal dopoldne. List bo imel 8 strani, ob nedeljah pa P2. Prva številka »Naroda« bo imela poleg tega še 8 strani priloge o Zrinjskih in Fran-kopanih, tako da bo imela prva številka 16 strani. »Narod« bo imel poleg politične strani tudi domačo in mestno rubriko, dalje vse ostale rubrike, kakor narodno gospodarstvo, narodno zdravje, šport, podlistek, roman in tako dalje. Glavni urednik novega lista je dr. Kamber. Sarajevskemu »Na-rodu'< želimo popoln uspeh pri oranju še nenačete ledine. — Iz zapuščine rajnkega g. župnika Cuder-mana je naprodaj več zanimivih knjig. Tako Her-derjev leksikon izdaja 1905, Illustrierte Geschichte der Kirche trije zvezki, Pleteršnikov slovar dva zvezka, razna homiletična dela, leposlovna dela, I danes že razprodana dela slovenskih pesnikov itd. Ponudbe prosimo na župni urad Smlednik, ki posreduje. — Krave razmesarile starca. V vasi Orehovica pri Zlatarju na Hrvatskem, se je pripetil nenavaden primer nesreče. 65 letni Josip Pavlek je sejal na njivi s svojim sinom Imbrom koruzo. Ko sta pričela braniti, so se krave, vprežene v brano, splašile ter se pognale v beg. Sin Imbro, ki je držal vrv v rokah, je takoj izpustil vrv, medtem ko starec lega ni mogel napraviti, ker je itnel vrv ovito okoli i roke, povrhu tega pa je bila vrv privezana kravam — Zborovanje železničarjev v Zagrebu. V Zagrebu se je 23. t. m. vršil kongres zveze državnih železničarjev, ki je bil še precej dobro obiskan. Zatopanih je bilo po svojih delegatih vseh pet železniških direkcij. Navzoč je bil tudi upravnik zagrebške direkcije. Zvezni tajnik je v obširnem poročilu tolmačil bedni položaj železničarjev. V zvezi s tem je govorilo v sledeči debati več govornikov, ki so prikazovali težak gospodarski položaj, ki tlači železniške delavce. Pomembna je bila izjava nekega delegata: dajte železničarjem in poštnini j jemkov in redukcije pa težke posledice krize I rešena, zadovoljstvo vzpostavljeno, veselje do j dela za skupnost pomnoženo. Zniževanje prejemkov in redukcije pa težke posledice krije samo povečavajo. Danes popoldne ob 4 bo pri sv. Petru v Lmbliani pelo 250 pevcev Pevske zveze •— Utopljenec z razbito lobanjo. V Bosni so potegnili iz Save truplo neznanega človeka, ki ga je voda prinesla bogve odkod daleč. Glava je bila i razbita in je moral tega neznanca najbrže kdo ; napasti s sekiro. V ustih je imel mrtvec košček volnenega šala. Po vsem sklepajo orožniki, da gre tu za žrtev roparskega umora, iti so jo potem ne znani roparji vrgli v vodo. — Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josef«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev »Franz-Jo-sel«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Nove knjige: Opeka dr. Mihael, Raztreseno klasje II. knjiga Din 24: Cankar Ivan. zbrani spisi XV. zvezek (Troje povesti. Črtice 1910) Din 68, polplatno Din 80, usnje Din 110; Mauriac François — <1г. Вајес. Kačja zalega, roman (Leposlovna knjižnica 12. zvez.) Din 43, vezano Din 53: Zupan Točno, Kako Lenka Prešernova seslrn svojega brata pesnika popisuje Din 16, vez. Din 36: Shakespeare — Župančič, Hamlet drama Din 48, vez. Din 60; Barrett E. Browning — Gradnik dr. Alojzij. Portugiški so-ineti, pesnitev, vez. Din 25; Kušej dr. Gortizd. Sodobna demokracija nje teoretične osnove in praktične oblike Din 25; Satan in Iškarlot I. Knjiga 4. snopič ter II. knjiga 1. snop. po Din 13; Bajič dr Stojan, Delavsko in naineščensko pravo, vez. Din 60; Reisman dr. A.; Delavno pravo. broš. Din 20; Adamič Louis. Smeh \ džungli, avtobiografija ameriškega priseljenca Din 90. vez. Din 120: Kranjc Miško, Predmestje. ; roman Din 28, vez. Din -M); Galsworthy John Župančič. Saga o Forsytih. roman 1. knjiga Din I 60. vez. Din 80; Hribar Ivan, Moji spomini IV zv. vez. Din 29; llratnik Filip, Pogledi nn družabno in gospodarsko strukturo Slovenije Din 32; Mohorič Ivan. Kritika državnega proračunu za leto 1933-1934 s stnliščn narodnega gospodarstva Din 10; Eckstein — dr. Lavrenčič, Ivan Trinko, Obisk v karcerjn (Mentorjeva knjižnica) Dia 5: Bevk Fr. KoračLi tihotapci ljudska Bogat« zalogo pomladanskih plaščev in oblek Vam nudi Damska in moška konfekcija Drago Gorup aco. Miklošičeva cesta 16/1. nad. Mariborske vesti: ffiHSffieS igra v 4 dejanjih zu časa bojev za Koroško Din 20; Kunaver Pavel, V prepadih — skrivnosti našega Kraeu, Din 24, vez. Din 3t>; Dom in svet 1933 Štev. 3 Din. 15 (celoletna naročnina Din 100) Medvedek I. del (Mala knjižnica) Din 2; .Mati s prehoden i m srcem, ura v čast žalostni Materi božji Din 2. Vse te knjige ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Vital Vodušek: Sveta birma. Založil škof. ordinariat v Ljubljani. Cena 2 Din. — Drobna knjižica (32 strani) v okusni obliki z lepo binkoštno sliko, je namenjena birman-cem. Vsebuje razlago o božjem življenju — milosti, o Svetem Duhu in sv. birmi (milosti sv. birme, obred, cerkvena določila), torej vse, kar je treba vedeti o tem danes tako važnem zakramentu. Naj ti to knjižico dobil v roke vsak birmanec, drag spomin mu bo vedno. — Vsem katehetom in dušnim pastirjem jo toplo priporočamo. Naj jo takoj naroče za birmance in učence. — Dr. France Pucelj, zdravnik v Kamniku, se je preselil nn Glavni trg v hišo trgovine Žargi. Poleg splošnega zdravilstva, se peča tudi z zobozdravilstvom. Konferenca delavskih zbornic 11 PREHODNA DOBA DEKLIC JE MED 12. IN IT. LETOM, to je doba, ko mora imeti vsaka deklica močno in zdravo kri, močne in zdrave živce in izvrsten apetit. Dajte ji »ENERGIN« za okrepitev krvi, živcev in apetita. «ENEftGIN* se dobi v lekarnah, pol litra 55 Din — Opozarjamo na današnji oglas mannfak-turna prodaja pri tvrdki Mara Ramovš, Tavčarjeva ulica 2/1. — Koroški tihotapci je naslov igri, ki jo je spisal F. Brenk, in se dobi pri Ljudski knjižnici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, I. nadstr. Istotam se dobe vse igre, ki so izšle v zbirki »Ljudskih iger«, to so: »Trije kralji«, »Slehernik«, »Beneški trojčki«. Po znatno znižani ceni se dobe istotam igri »Umcščenje Valuka« in »Štcmpihar« (po 5 Din). Nadimo Vam! Za pomladna daaiska in moška oblačila novo-došlo blago modnih vzrocev, barv in desenov v veliki izberi in po znano ugodnih cenah: došlo blago modnih vzorcev, barv in desenov v svila, gladka, v vseh barvah . . od Din 15.— svila, tiskana, v vseh barvah . . od Din 18.— volneni Creppe »Hammerschlagc od Din 40.— moški cnodni kamgarn .... od Din 114.— moški modni štof......od Din 30,— sifon 6.50, za rjuhe 18.—, za kapne 28 — Din itd. Oglejte si naše izložbe — posetite nas! Specialna trgovina NOVAK :: LJUBLJANA Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) — Ive zdrav človek jo kos sedanjim težkim gospodarskim prilikam. Zato ne odlašajte z oddihom na jutri! Svetovno znano zdravilišče in letovišče Rogaška Slatina vam nudi v času od 1. maja do 15. junija večjo udobnost in nižje cene. — Zoper mole v obleki je najboljše sredstvo T ar mol, ki se dobi v vseh lekarnah in droge-rijali. Izdeluje ga sChemotechna«, Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. in E. Skaberne). Maribor, 29. aprila. Konferenca delegatov jugoslovanskih delavskih zbornic se je danes dopoldne nadaljevala. Na dnevnem redu današnje sejo so bilo predvsem naslednja vprašanja: Razmejitev teritorijev posameznih zbornic, pravilnik volilnega reda za volitve v de-avske zbornice, vprašanje volitev, nočno delo v pekarnah, vprašanje delavskega zadružništva in izdaja pravilnika o obrtnem zakonu. S sklepom o razmejitvi področja posameznih zbornic je odstranjeno dosedanje čestokrat neprijetno stanje, ki je mnogokrat oviralo delovanje zbornic posebno v južnih krajih države. Posamezne zbornice obsegajo po tem sklepu naslednje teritorije: Zbornica v Ljubljani področje dravske banovine, zbornica v Zagrebu celotno savsko banovino, zbornica v Sarajevu teritorij drinske in vrbaške banovine s sedežem v Sarajevu in ekspozituro v Banjaluki, zbornica v Belgradu področje belgraj-ske in dunavske banovine skupno z ekspozituro v Novem Sadu, zbornica v Splitu bo obsegala isto-tako dve banovini in sicer primorsko in zetsko z ekspozituro v Cetinju. Področje'zbornice v Skoplju Duh. svet. o. Marko Fišer 60še$nšk Kdo ne pozna v Mariboru in njegovi okolici kapucina g. Marka? A znan je tudi premnogim Go-ričanom, katerim je bil pred svetovno vojno večletni katehet, spovednik in dušni vodnik, saj je tam v solnčni Gorici deloval skoraj 16 let. A kdo bi prisodil temu še sedaj mladeniško čilemu in neumorno delavnemu kapucinskemu patru že 00 let? Saj jih ne kaže. — Tvrdka Singer šivalni stroji d. d. r Kranju se je preselila v Kokrško predmestje št. 51, v hišo j gospe Omerza (puškarua), nasproti Narod. doma. j — Začenja se čas izletov in potovanj. »Nova . založbac v Ljubljani ima v zalogi vsakovrstne zeui- , ljevide, kažipote in vodnike domačih in tujih za- I lažb. Opozarja tudi na zalogo cenenih knjig za na pot. DAME, ali že poznate produkte „LA A"? ! — Pri »Zlati kaplji« na Vrhpolju se točijo 1 pristna haloška vina po 5 Din liter čez ulico. — Najvažnejše pravilo za sedanji čas! Ako-ravno hripa ne nastopa vedno enako, zahteva kljub temu vsako leto svoje žrtve. Hladno in deževno vreme in s tem združena lažja prehlajenja zelo pripomorejo k lažjemu širjenju te bolezni. V tem času je vsakdo, ki kiha in kašlja, nevarnost za svojo okolico, ker vzročniki te bolezni prihajajo skozi ustno duplino in grlo. Povzročitelje hripe moramo torej uničiti že v ustih in grlu in za ta namen eo najboljše okusne pa sigurno desinficira-joče Panflavin pastilje. — Kriza in bivanje v zdravilišču. Vsled ugodnega lojalnega sporazuma s Češkoslovaško se bo I mogel tudi letos nemoteno vršiti promet s kopališčem PleStany. Zgodnji pričetek omogoča tudi , izredno blaga pomlad v široki dolini Vage in pa dejstvo, da je kopališka uprava vpeljala 5 indivi- j dualiziranih zdravljenj v јб pavšalnih razredih. - ! Več pove današnji oglas. — Večja udobnost ter nižje cene, 'ki vam jih nudi po svojih izrednih zdravilnih uspehih znano ; zdravilišče in letovišče Rogaška Slatina govore za to, da ee odločite za čas oddiha v času od ; 1. maja do 15. junija. — U. F. nogavice stalno v veliki izberi na ] drobno in debelo pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana. | — Lesna industrija. Žage za gatre, vodne, krožne v v«eb dimenzijah izberete najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Birmanska darila: zlatnino, ure, najboljše nudi Jan, urar, Maribor, Glavni trg. — Pri revmatizmn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Frnnz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala, Rojen je bil dne 28. aprila 1. 1873 v Sv. Križu pri Slatini. Šolal ee je v Celju in Ljubljani, leta 1893 pa je kot 20 letni mladenič vstopil v kapucinski red, kjer je pri preobleki dobil ime br. Marko. Bogoslovne nauke je končal v Gorici, kjer je po svojih slovesnih obljubah bil dne 13. julija 1. 1897 posvečen v mašnika in dne 26. julija je pel svojo novo mašo na Sv. Gori pri Gorici. V Gorici je potem tudi ostal do izbruha vojne z Italijo, kjer je bil 10 let kurat v ondotui jetnišnici, zlasti se je pa udejstvoval kot večletni katehet na dr. A. Gregorčičevem »Šolskem domu«. Koliko jih je, ki se še sedaj z veseljem in hvaležnostjo spominjajo svojega bivšega kateheta o. Marka? Leta 1915 ob izbruhu vojne z Italijo je pri-bežal od tam v škofjo Loko, kjer je ostal nekako dve leti ter lam prevzel katehetski |x>uk na ondotni deški šoli. Leta 1917 je bil premeščen v Celje, od tam pa zopet v Gorico, kjer se je zopet z vso vnemo zavzel kot katehet za ondotno slovensko mladino. Toda ni mu bilo dano dolgo ostati tam, njegovo delovanje se iim je zdelo nevarno za mogočno Italijo in leta 1919 je bil v spremstvu karabinerja nasilno izgnan iz toliko mu priljubljene Gorce. Prišel je nato za nekaj časa kol dušni pastir v begunski tabor v Strnišče pri Ptuju, od lam pa je bil potem od evojih redovnih predstojnikov odposlan 1. 1920 kot eden prvih na novo prevzeto kapucinsko naselbino v Studence pri Mariboru k Sv. Jožefu, kjer je prevzel na tamkajšnji ljudski šoli, katera je bila do takrat le ponemčevalnica slovenskih otrok, v neverjetno težkih razmerah slovensko katehezo, v cerkvi pa slovenske govore. L. 1929 je bil imenovan od knezoškof. ordinariata la-vantinskega za kaplana in lepo pozneje ga je imenoval blagopokojni knezoškof lavant, dr. Andrej Karlin za duh. svetnika. Istega leta je postal vikarij ondotnega kapucinskega samostana, kjer kot tak še sedaj deluje. Bil je tudi večletni neumorno delavni predsednik bivšega ondotnega izobraževalnega društva. — Ad multos annos! □ Album s slikami blagopokojaega vladike dr. Karlina je izvršila ter ga produja tukajšnja znana fotografska tvrdka M. Japelj. Album je lično delo, vezan v trdo platno ter vsebuje večjo sliko pokojnega vladike na mrtvaškem odru ter slike in prizore s pogrebnih svečanosti in sprevoda. Album je lep in dostojen spomin na velikega pokojnika ter je v primeri z lepo opremo njegova ccun Din 30 zelo »izka. □ Kontrola dohodkov v Maribor. Kakor nam sporočajo i/, sigurnega vira, je gotova stvar, da se preseli kontrola dohodkov državnih železnic v kratkem času iz Bclgrada. Ni pa še določeno, kam naj bi se ta urad preselil. Mislimo, dn je samo na sebi umevno, da sc preseli zopet urad nazaj v Maribor, kjer so prostori. ki jih jc nekoč zavzemal, šc vedno prazni. Tudi uradništvo kontrole dohodkov je po veliki večini iz Maribora, ■mnogi imajo šc sedaj svoje družine tukaj, ker se šc niso mogli preseliti v Belgrad. Poleg tega jc nujna potreba, da dobi naše mesto vsaj eno nadomestilo zn vse one institucije, ki fitno jih dosedaj izgubili. Kontrola dohodkov mora nazaj v Maribor in za to naj se še pravočasno z vso silo zavzamejo me-rodajni činitclji. D Mladina nastopa. Danes v nedeljo bo v samostanu čč šolskih «ester prireditev, ki jo pripravljajo gojenke 4. letnika učiteljišča šolskih sester. Nn prireditev se vsi vljudno vabijo. □ Kvartopirski turnir. Svojevrsten turnir so priredili mariborski ljubitelji »šnapsla«. Že svoječasno sc jc vršilo tekmovanje v tej igri jk> raznih mariborskih gostilnah in kavarnah, o čemer smo takrat poročali. Najboljši šnap-slarji pa so se sedaj srečali na «kupni tekmi, ki jo je priredil njihov klub v gostilni Achtig na _ Frnnkopaneki ccsti. Tekmuje skupno nad 30 igračev in tekme se vršijo vsak večer žc ves teden. Te dni bo padla odločitev, kdo jo najboljši mariborski šnapslcr. Potem pa ee name- se bo krilo z mejami vurdareke in moravske banovine z ekpsozituro v Nišu. Obširno se je razpravljalo na konferenci o novem volilnem redu za zbornice. Podrobno se je razmotrival načrt statuta za volilni red, ki je enoten za vse zbornice v državi ter povdarja zlasti tajnost glasovanja. O statutu bodo še razpravljale skupščino posameznih zbornic 1er bo stopil v veljavo, ko ga skupščine sprejmejo. Delegati so lia-glašali potrebo čim prejšnje izvedbe volitev v delavske zbornice. O nočnem delu v pekarnah so zavzele zbornice brezpogojno odklonilno stališče ter zahtevajo, da se ga prepove. Zbornice bodo tozadevno interveniralo tudi pri pristojnih oblisteh. — Vprašanje delavskega zadružništva se je v podrobnostih raz-motrivalo. Ugotovilo se je, da se delavsko zadružništvo pri nas premalo podpira; tudi obrtni zakon je tozadevno pomanjkljiv. — Izdajo naj se takoj pravilniki k obrtnemu zakonu. Seja se je po 12 zaključila, popoldne pa so napravili udeleženci izlet na Falo ter so si na po-povratku ogledali tudi Mariborski otok. ravnjo Mariborci pomeriti tudi z drugimi mojstri. Sličen turnir eo namreč imeli tudi že v Ptuju, kjer že imajo svoje prvake in te uame-ravajo «cdaj povabiti v Maribor. □ Rotovzki trg — gledališče. Mariborsko gledališko vodstvo se bavi z načrtom vprizoriti za binkoštne praznike nn Rotovžkem trgu predstavo na prostem. V poštev bi prišel »Slehernike, ki je posebno prikladen za vprizoritve pod milim nebom, ali pn Molierova komedija »Scapi-nove zvijače«. □ Za izpremembo v davčni komisiji. Tukajšnji obrtniški krogi so podvzeli pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani akcijo, da se izvrši v davčni komisiji za mesto Maribor izprememba in sicer da se kooptirajo v komisijo tudi zastopniki obrtništva. □ Maratonci se poslavljajo. Te dni odhajajo k vojakom številni mariborski športniki, med njimi tudi znana maratonska lahkoatleta Fika Smerdel in Stefan Grmovšek. Njuni klubski tovariši so jima priredili sinoči poslovilni večer, ki je potekel v znamenju prisrčne športne in prijateljske vzajemnosti. □ Drevi »Povratek«. Magdalenci nastopijo drevi na odru Zadružne gospodarske banke prvokrat z glasbenim komadom. Igrajo Mendelsohnovo znano delo »Povratek«, ki pride s tem tudi prvič v slovenščini na oder. Pričetek ob 20. □ Pomlad pobira st; ost. V Koroščevi ulici št. 8 je umrla gospa Marija Mach, vdova gozdarskega nadsvetnika. Blago pokojnico, ki je dosegla visoko starost 84 let, polože k večnemu počitku jutri v ponedeljek ob 3 iz mrtvašnice na mestno pobrežko pokopališče. — Na Meljski cesti 1 je ugrabila smrt zascbnico gospo Marijo Kojc, staro 76 let. Pokopali bodo priljubljeno ženo jutri v ponedeljek ob pol 4 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Rajnicama mir in pokoj, žalujočim naše iskreno sožalje. O Špeharjev je žc inanj. Z nastopom toplejšega vremena se je pričelo krčiti število špeharjev na mariborskem trgu. Na včerajšnjem trgu jih je bilo že znatno manj, kakor na prejšnjih. □ Koncert akademskega pevskega zbora se vrši, kakor smo že opozarjali, v torek, dne 2. maja ob 20 v unionski dvorani. Predprodaja vstopnic za koncert bo v ponedeljek in torek v prodajalni Ci-rilove tiskarne na Aleksandrovi cesti 6 in v trgovini Hofer v Ulici 10. oktobra. □ P. Preradovič v Mariboru. K poslednji uprizoritvi komedije »Se li razumemo« se udeleži tudi avtor P. Preradovič. □ Plat zvona. Prepolčane je prebudil iz spanja plat zvona in kričanje na pomoč. V plamenih so bila štiri gospodarska poslopja. Ogenj je bil podtaknjen pri »Gregorovih«, odkoder je zajel poslopja Gojčiča, Pulka in Dobnika. Gasilci so po-žarniki iz Prepolj, Št. Janža, Hajdine, Ptuja, Cir-kovc in Gorice ter rešili besnečo živino in najpotrebnejše iz gorečih hiš; pri Gojčiču pa sta našli v ognju konec dve debeli svinji. V zmešnjavi so imeli posla tudi nepošteni ljudje in Gregorovim je zmanjkala vsota 4000 Din. Bil je to četrti požar v enem dnevu, ki jc besnel na Dravskem polju. Ljudstvo je zelo razburjeno. □ Prof. Šest predava v tukajšnji Ljudski univerzi prihodnji petek dne 5. maja o vprašanju dobrega in lepega vedenja v družbi. П Vinotoč otvorjen! Limbuška graba 69. Postrežba imenitna. Vinska kapljica sijajna! — Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem ila-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josei«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sef«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pevcem »Ljubljane«. V ponedeljek ob 8 vaja. Mornarska sekcija pri Krajevnem odboru Jadranske Straže v Ljubljani. Na prvi seji so mornarji, včlanjeni v mornarski sekciji, izvolili sledeči odbor: Načelnik Drago Drnovšek; odborniki: Vc-koslav Bavdek, Ivan Knapič, Ivan Bevc, Josip Ma-kovec, Janko Bedrač, Viktor Kušar, Vlado Ražem, Viktor Havliček, Boris Lampret, Avgust Kregar, Avgust Belantič. — Prihodnji sestanek mornarjev bo 6. maja t. 1. ob 20 v vrtnem salonu pri Klemen-čič (preje Košak) pa Krekovem trgu. Pridite vsi! Proslava poljskega narodnega praznika. Društvo prijateljev poljskega naroda proslavi narodni praznik »Konstitucijc 3. maja« v ve-randni dvorani hotelu »Union« dne 3. maja ob 20 « sledečim programom: I. Dr. Rudolf Mole: Ob sedemdesetletnici januarske revolucije. 2. Dr. Fr. Štele: Slikar Artur Grottger, predavanje s skioptičnimi slikami. — Vstop prost. Po predavanju prijateljski sestanek pri »Slnnuču«. Vabljeni vsi prijatelji poljskega naroda. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. V ponedeljek, chic 1. maja odpade vaja mešanega zbora. Prihodnja vaju mešanega zbora sc bo vršila v sredo, dne 3. maja ob 20. — Odbor. Svibno pri Radečah. Zveza bojevnikov — skupina Svibno proslavi v nedeljo, dne 7. maja t. 1. dopoldne ob 9. uri petletnico postavitve spomenika v vojni padlim tovarišem. Po slavnostnih govorih predsednika A. Nanutu in voj_. kurata I'r. Bonača zapojejo domači fant je nekaj i žalostink. Nato sc vrši v šoli gledališka igra I »Divji lovec«. Tovariši in prijatelji — pridite i no našo slavnostl Celle 0 Koncert akademskega pevskega zbora iz LJubljane se vrši dane« ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Dolžnost vsakega Celjana je, da se tega koncerta zanesljivo udeleži. Na programu so skladbe skladatelja Foerstcrja. Vstopnice za koncert se dobe v predprodaji še danes dopoldne od 10 do pol 12 in od 2 do začetka koncerta pri dnevni blagaini. .0 Koncert pevskega društva »Oljke« v VoJ-niliu. Danes popoldne se vrši ob pol 4 v posojil-niški dvorani v Vojniku koncert »Oljke« iz Celja. Na sporedu so iste pesmi, kakor so bile v Celju. s& Za fante, ki odhajajo k vojakom, bo sveta maša v torek ob 7 zjutraj v župni cerkvi. Vabljeni vsi fantje, da se te sv. maše udeleže. 0 Razglasitev vojnega razporeda. Vojaški obvezniki, ki so prejel' pozive k razglasitvi vojnega razporeda in se razglasitvi niso mogli odzvati, se pozivajo, da »e tekom prihodnjega tedna javijo v občinski upravi na Bregu. Kdor se ne bo odzval naknadni priobčitvi, bo kaznovan po vojaških zakonih. £t Pregledovanje in žigosanje meril. Za stranke, ki bivajo v območju okoliške občine in morajo imeti pregledana in žigosana merila, se vrši isto dne 3. maja za Gaberje, 4 maja za Sp. in Zg. Hu-dinjo, 5. maja za Zavodno, 6. maja za Ločnico in Lokrovec, 8. maja za Zagrad, Medlog in Babno, 9. maja za Lopato, Ostrožno in Lavo, 10. maja za Miki. hrib, Lisce, Pečovnik in Košnico, 11. maja za Polule in Breg. — Prizadeti se pozivajo, da prineso na zanje določeni dan njihova merila v pregled v pisarno kontrole mer v Celju, Mariborska cesta 1. Stranke, ki tega ne bi izvršile, se bo zasledovalo kazensko. <3 Šahovski brzoturnir za prvenstvo Celja v aprilu, se je končal v petek zvečer v kavarni Evropa. Prvo mesto si je priboril g. Branko Dichl, drugo g. volker Alojzij, tret|e g. ing. Pipuš Iskren in četrto g. dr. Cvetko Šribar. & Steru svila v 200 krasnih desenih, metel 15 Din. — Samo dokler traja zaloga. Stcrmecki, Celje. Za srčne, živčne in ženske bole/ni. počitka potrehner Od 15. aprila do 15 luniia 20 dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.2U0 — (dovoz in odvoz z auiobusotn, stanovanje, štirikrat dnevno hrana s kruhom, dnevno ena kopei, dve zdravniški preiskavi, takse in davek. Prospekti na zahtevo. Ptui Licencovanje bikov v ptujskem okraju ,ki se je vršilo na 20 krajih, jo končano. Kakor je posneti iz poročila, je število plemenskih bikov od lanskega leta znatno padlo. Prignanih je bilo vsega sku-kaj 154 nad 15 mesecev starih bikov. Od teh je komisija spoznala sposobnih za pleme 107. Ker je pa za ptujski okraj potrebnih r.ajmani 240 plemenskih bikov, si bodo morale občine nabaviti manjkajoče število, k čemur bo prispevalo tudi sresko načelstvo, odnosno banska uprava. Sicer nastanejo lahko kvarne posledice za govedorejo v vsem ptujskem okraju. Letni Jurjev kramarski sejem v ponedeljek, dne 24. t. m. je bil slabo obiskan in tudi kupčija je bila minimalna. Konjski in govejski sejem pa je bil razmeroma dobro obiskan, le kupčija je bila slaba. Prignano je bilo vsega skupaj 486 glav in sicer 159 krav, 41 telic, 117 volov, 14 bikov in 155 konjev. Cene so ostale neizprcmenjenc in le konjem je cena nekoliko poskočila. Prav dobro pa je bil založen svinjski sejem v sredo 26, t. m. Prignano je bilo 349 rilcev, prodano pa 184. Cene so ostale neizpremenjene. Moste prs LmbVani Vsem članom pevskega društva »Zvezda« javljamo, da se vrše redne pevske vaje vsak torek ob 20 in da so strogo obvezne, posebno zaradi priprav za naš bližnji nastop. Častna zadeva vsakega posameznika je, da redno in točno poseča vaje. Pri pevskem društvu »Zvezda« se ustanavlja mešani zbor! Iskreno pozdravljamo to novico, ki nam javlja, da bo končno le rešena čast Mošancev. Ustanovitev mešanega zbora je zahtevala žc nujna potreba sama, saj v ccntrumu te občine še ni no-enega zbora. Vabljene ste vse pevke in prijateljice petja, priglasite se v polnem številu! Priglase sprejema tajnik »Zvezde« v torek, 2. maja od 20 do 21 v Ljudskem domu. 131 »IV ïrztc Pokopali smo v četrtek popoldne ob obilni udeležbi g. Emila Mallyja iz znane Bonceljnove družine. Pokojni je bil solastnik bivših Mallyijevih usnjarskih in čevljarskih tovarn in zato splošno poznan. Značaja je bil mirnega, umrl je še neporočen v starosti 50 let, zadela ga je kap. Naj počiva v miru! Zdravnik dr. France Pucelj se je preselil mi Glavni trg v hišo trgovine Žargi. Poleg splošnega zdravilstva se peča tudi z zobozdravilstvom. Cepljenje otrok proti kozam bo dne 2. maja ob 14 v mestni stražnici. Občni zbor kamniške podružnice SPD bo v torek, 2. maja ob 20 v restavraciji pri Koželju. Letos je na programu tudi volitev novega od. Ixi ra. Jesenice Ofvoriffv zobozdravniškega amMamriia Svoj zobozdravnlški ambulatorij otvorim 8. mffll|a v hotelu »Triglav« na Jesenicah H. nadsiroo e. — Sprejemam od 8,—12. ure in 14.-18. ure. DR. S. L0RAND - zobozdravnik-speciialist шшгажет Sfôî Cerkveni vestnih Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 4. maja v ursulinski cerkvi. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol (. bo pridiga in po pridigi ob 6 bo sv. m usa z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evlinri-sticne pobožnosti v uršulinski cerkvi. Nočni častivci presv. Srca Jezusovega bodo v uoci od 4. na 5. maja (prvi petek) v ljubljanski stolnici molili presv. Zakrament. Molila se bo iz ■Večne molitve« 2. ura: Obiskovanje najsvetejšega Zakramenta. Pričetek nočnega češčenja ob 9 zvečer. Vljudno vabimo vso ljubljanske moške vernike, da se udeleže tega mesečnega nočnega češčenja. Sv. Rešnje Telo bo vso noč izpostavljeno. Novo-došli častivci izbero lahko poljubno nočno uro. Resnica in izmišljotine o sovjetski GPU Kanarček lajša jetniku živ ieme Vsak nedemokratičen režim je prisiljen, da se opira na silo, javno in tajno. Nič drugače tudi sovjetska diktatura, ki si je ustvarila v svoji politični policiji »GPU« grozljivo orožje. 0 »GPU« se je v zapadui Evropi že dovolj pisalo — mnogo resničnega, a marsikaj tudi izmišljenega. Popolne stvarnosti ne bomo mogli primati niti temu, kar piše o GPU bivši sovjetski poslanik v Stockholmu S. Dimitrijevski, ki živi sedaj kot političen begunec na zapadu. Vendar so njegova izvajanja posebno zanimiva, ker kažejo, kako postaja vsako tako tajno orožje vedno in vselej dvorezen meč, pred katerim ni nihče več varen, niti njegovi lastni kovači ne. Najmogočnejše orožje v rokah osrednjega odbora komunistične stranke — piše Dimitrijevski — je GPU, zbor politične policije Združenih sovjetskih republik. Te tri črke »GPU« prevzamejo z grozo in strahom vsakogar, kdor mora živeti na ozemlju od poljske meje do Tihega oceana. To je simbol pošasti s tisoč glavami in neštetimi rokami, znamenje za grozečo ječo, navzkrižna zaslišavanja, muko in trpljenje, ki prisili žrtev, da prizna, česar ni nikdar storila in izda svoje najboljše prijatelje, eelo starše in otroke... Te črke morejo pomeniti izgnanstvo, prisilno delo ali smrt v tej ali oni obliki... Strašno moč GPU pa občuti pravtako vlada sama kot najpreprostejši sovjetski državljan. A ne more je pogrešati, ker je to edina in najzanesljivejša opora njene oblasti. GPU ve vise. V vsakem državnem obratu dela razen enega ali več agentov GPU tudi še veliko število »izvidnikov« — špijo-nov tajne policije. Skoraj na vsakem poštnem uradu je »črn kabinete, kjer pisma odpirajo, bero, prepisujejo in fotografirajo. Diplomatsko dopisovanje nadzoruje v črnem kabinetu »Narkommidel«; nihče, niti sam komisar za zunanje zadeve ne prejme svoje pošte, preden je niso prečrtali ljudje GPU. Tajno dopisovanje med raznimi državnimi mesti nadzoruje »tajna služba< vsakega ljudskesra komisariata. Podnevi se nahajajo važni dokumenti v rokah zanesljivih uradnikov; ko urade zapro, shranijo listine v trezorjih, katerih ključe imajo v rokah člani tajne službe. Razen najvišjih sovjet- skih uradnikov ne sme nihče pod nobenim pogojem ohraniti pri sebi kake listine. Uradniki tajne policije so seveda brez izjeme vsi agenti GPU. Imenuje jih GPU s posebnimi odloki. Načelnik GPU je Roky, ki je obenem Stalinov zaupnik. Po svoji vojski vohunov ve GPU vse, kar se godi po tovarnah, rudnikih in državnih uradih. Njej je znana vsebina vseh tajnih listin, ona ima ključe do vseh uradov, knjižnic in trezorjev. Ce naroči kaka tovarna ali urad tressor, potem dobi po en ključ tudi GPU. Saj eo vse ruske tovarne, ki izdelujejo blagajne in treaorje, iziključno laet GPU. Stražna služba v državnih poslopjih je poverjena GPU. Tako more brez vsalkega truda vsako uro pregledati vse urade in predale najvišjih komunističnih voditeljev. Seveda je GPU zelo drag aparat. Pa vendar ne plača vojski svojih špionov in agentov niti rublja, niti kopejke. V Rus'ji ni neodvisnega sodstva. Vsi sodniki so podrejeni GPU. In ta ima vrhu tega oblast, da vsakega obtoženca ustreli, ne da bi čakala na razsodbo. Vekoga primejo. Čez nekaj dni mu ponudijo: »Ali postani naš tajni sotrudnik — ali pa .. .« Za tem se more «krivati najstrašnejša muka in smrt. Večinomu se nesrečnik vda in postane sotrudnik GPU, ki stalno opazuje in vohuni med drugimi ujetniki, je pa tudi sam neprestano opazovan. In gorje sotrudniku, ki ne zna molčati, ki laže. Njeismvi dnevi so šteti. Izgine in nikdar več ni za njim sledi. Poročila agentov neprestano nadzorujejo drugi člani GPU — morda lastna žena ali lastni oče ... Vsi ti agenti ne prejemajo za svoje delo, izvzemši posebno težavne slučaje, nobene plače. Poverjenega dela pa tudi ne morejo odkloniti. GPU ne preganja niti največjih zločincev in morilcev, če njene koristi tako zahtevajo. Za vse politične spletke in podlosti: n. pr. podtikanje nevarnih listin in veleizdajalskih spisov, vohunjenje po inozemskih poslaništvih in podobno, kar je več ali manj po vseh državah v rabi, čeprav odgovorni činitelji za to »ne smejo« vedeti — ima GPU vedno ; pri rokah pripravne ljudi, ki morda včasih niti ne vedo. v kai jih zlorabljajo. Transfuzija krvi mrtvih S krvjo mrtvih ozdravljeni Ni vedno lahko najti človeka, ki bi bil pripravljen dati svojo kri drugemu Zemljanu, ki se nahaja v smrtni nevarnosti, ker je zgubil preveč krvi. Zelo pogosto se n. pr. usmiljene sestre same ali pa celo zdravniki v skrajni nujnosti žrtvujejo in dajo kri za transfuzijo, samo da bi rešili življenje bolniku. Pogosto se tudi najdejo ljudje, ki so si oddajanje krvi za transfuzijo napravili nekak poklic; seveda si dajo kri tudi dobro plačati. Vse te okoliščine so napotile ruskega zdravnika Sergija Judina. vodjo moskovske rešilne postaje, da je pričel na podlagi raziskavauj zdravnikov Šamova in Harkova uporabljati za transfuzijo kri pravkar umrlih. Na rešilno postajo so prepeljali mladega inženjerja, ki je izvršil sainoumor, a so ga vendar še v zadnjem trenotku rešili. Porezal si je namreč žile na vratu. Zgubil je vso kri. Kri, ki jo je Judin vzel običajnim »prodajalcem krvi<, ni zadostovala za transfuzijo, ker je inženjer zgubil preveč krvi. Tedaj je pogumni zdravnik vzel nekemu mrliču, ki je v tistem trenutku umrl v bolnišnici radi srčnih krčev, okoli pol litra krvi in jo vbrizgnil inženjerju. Poizkus se je obnesel. Takšno operacijo je zdravnik še sedemkrat usjiešno ponovil. Nato je o svojem uspehu v posebnem poročilu obvestil zdravniški kongres v Harkovu. Nedavno je o tem načinu transfuzije poročal tudi Kirurškemu društvu v Parizu. Med tem časom se mu je posrečilo na ta način ozdraviti že 130 bolnikov. V nekaterih primerih so mrliču vzeli kri š« deset ur po smrti in je bila še vedno uporabna za transfuzijo. V posebnih posodah se da ta kri šest tednov ohranili in je Se vedno uporabna za transfuzijo, aiko ji primešamo citronsko kisle soli. Dva, ki se gotovo ne zanimata za vprašanje: Deflacija ali inflacija! Rooseveltova nečaka v parku za predsedniško palačo. V katero drevo rado trešči Znano je, da privlačujejo najvišje točke v okolici strelo in prav tako je dognano, da imajo isto lastnost odprte vodne ploskve. Mišljene so tu one nepropustne plasti v gozdu. Pod koreninami dreves se zbira talna voda v večjih ali manjših množinah. V krajih s propustno zemljo je verjetnost, da udari strela, manjša. Če vzamemo za primer mešan gozd s hrasti, bukvami, brezami in drugimi drevesi, kjer so iste talne razmere in tla homogena, torej prilike v napetosti atmosferne elektrike iste, tedaj bomo ugotovili, da udari strela v hrast neprimerno večkrat kakor v bukev. Ker je višina obeh dreves približno ista, nastane vprašanje, kje leži vzrok tega prečudnega pojava. Takoj si bomo mislili, da leži glavni vzrok vsemu v različni provodnosti obeh dreves. S poizkusi se taktično da dokazati, da je električni upor bukovega lesa šest do osemkrat večji kakor hrastovega, ali z drugimi besedami, da je električna provodnost hrasta šest do osemkrat večja kakor bukve. Tudi jagnedi in vrbe so pokazale slično dobro provodnost kot jo opazujemo pri hrastu. Pri svežem smrekovem lesu opažamo n. pr. isti upor kakor pri porcelanu, ki ga uporabljamo v izolacijske namene. Mišljena so tu seveda samo zdrava živa debla, kajti mrtvo deblo provaja zelo dobro električni tok in bi bilo zelo nevarno ob nevihtah iskati zavetja pri izsušenem drevesu. Se bolj interesantne rezultate nam je prinesla mikroskopična in kemična preiskava, ki je dognala, da moramo razlikovati v naravi dve skupini dreves: Prvo, takozvano »mastno skupino«, ki vsebuje nešteto različnih olj in ki provaja slabo električni tok, kakor n. pr. bukev, oreh, lipa, breza, smreka in mecesen, in drugo »škrobovo skupino«, h kateri prištevamo poleg hrasta še jesen, javor in elšo; električna provodnost je pri teh večja, zato udari v nje strela bolj pogosto. Jetnik štev. 7913 v dunajski ječi je bil pred 10 leti obsojen na doživijenski zapor. Jetnik je pisal iz ječe Društvu za varstvo živali: »Vljudno prosim, izpolnite željo, ki zame pomeni veliko erečo. Podarite mi kanarčka, ker vem, da jih redite. Nimam denarja, da bi kupil ptička. Zaslužim.2 šilinga na teden, in to je še za kruh premalo. V ječi bom ostal do smrti. Olajšajte mojo usodo in neskončno hvaležen vam botn.c Društvo je odgovorilo ravnateljstvu ječe: »Prejeli smo od vas pismo jetnika štev. 7913 in mu hočemo pokloniti kanarčka. Sporočite nam, ali potrebuje tudi kletko, ki jo tudi lahko podaricno. Л pred vsem moramo vedeti, ali do dobival kanarček v celici zadostno bruno in svežo vodo?« Ravnateljstvo je odpisalo: »Jetnik potrebuje tudi kletko, ker je brez sredstev. Eden izmed paznikov, ki tudi ima kanarčka, je pripravljen skrbeti za hrano. Jetnik je dober človek. Mi-slimo, da bo dobro skrbel za ptiča.c Tako je prišel kanarček v ječo. Njegov novi lastnik je pisal društvu: »Vi ne boste nikdar doumeli, koliko pomeni vaše darilo za osamljenega zapuščenega obsojenca. Kadar pogledam tička, sem vaai vedno hvaležen za plemenito usmiljenje. Tiček se dobro počuti in krasno prepeva. Oprostite, da vas ponovno in zadnjič nadlegujem. Rad bi vedel, ali ima kanarček ime, katerega je vajen?« Jetniku so sporočili da kličejo kanarčka Hansi. Od tedaj deli njegovo usodo in mu lajša trpljenje. V neki družbi so se razgovarjali o zmrznjencih in kako jih je mogoče oživeti. Sporazumeli so se glede starega pravila, da je treba namreč zmrz-njenca drgniti s snegom. »Toda, moj Bog!« je vzkliknila občutljiva dama. »Kaj pa poleti, ko ni več snega?« »Kaj naj napišemo na nagrobni spomenik vašega moža?« »Naj počiva v miru, dokler se zopet ne vidiva.« Plini, kisline in druge snovi, ki so značilne za pariški zrak, kvarno vplivajo na poslopja, pred vsem pa na arhitektonske okraske. Kamen postaja luknji-I čast, gorenja plast se razprši, voda prodira v notranjost in povzroča razpokline. Mestni inženirji so poznali samo kirurgični način zdravljenja omenjene bolezni. Nadomeščali so bolne okrasite z novimi. A to zahteva veliko izdntkov, ker so med bolnimi poslopji tudi muzeji in starinske cerkve. Inženirji so zdaj izumili nov način zdravljenja obolelega kamna: namaže jo ga s posebno tekočino, ki prepreči škodljivi vpliv po zraku razpršenih kislin. Marsetjeza — „Čredo*4 dunajskega glasbenika? Zgodovinarji se že dolgo prepirajo o izvoru najieva sedanje francoske himne. »Je suis partout« poroča o novih nemških podatkih. V župnijski knjižnici mesteca Meersburga ob Konstanskem jezeru so pred kratkim našli rokopis maše iz leta 1776, delo Holzmana, zborovodje na dvoru volilnega kneza porenskega Palatinata. >Credo<, ki ga vsebuje ta rokopis, je popolnoma sličen mareeljezi! Holzman, rojen Dunajčan (1711), je umrl v Man-heimu leta 1783, spisal 12 oper, veliko simfonij in cerkvenih zborov. Njegove maše so bile jaiko priljubljene v Porenju in Alzaciji. Znano je tudi, da je nastala marseljeza kljub svojemu imenu v Strae-burgu. Če so ti podatki točni, dolguje francoska republika tudi svojo himno oni cerkveni umetnosti, ki jo je tako dolgo preganjnla. ^kadenifika mlad in« шша popravlja аџогшв ôoîoe 1. majnik je tu. Pomislimo ta dan, kaj vse prenese naš delavec v železarni, v rudnilku in na. polju in ali smo mu zagotovili temu trudu primerno življenje. V zapadni Indiji nosijo ženske kot okrasek bakrene »prstane« na vratu in nogah. Tista, ki jih ima največ, velja za najbogatejšo. Včasih nosi ena samo 20 kg teh okraskov I Ženske zelo pogosto spreminjajo svoje mi-aii, a so nude. če se jih ua to opozori. Kino za vojake V Parizu je pričela poslovati posebna Prosvetna zveza za vojake, ki bo opremila s kinomatografom vse vojašnice na Francoskem. Liga kupuje aparate in skrbi za potrebno osebje. Izdelovalci filmov bodo brezplačno izjxisojali ali darovali primerne igre, oziroma proevotue filme. Seveda bo odločala o uri-mornosti vsebine vojaška cenzura MLADI SLOVENEC ■Ш M. K.: Majnik Kdo pa prihaja v svate čez polje — z zvrhanim košem zidane volje? Ptički veselo mu gredo naproti, šmarnice klanjajo se mu ob poti, zvončki pozdrav mu pošiljajo z brega, žabji zbor — kvak, kvak, kvak. rega, kvak, rega — pesem prelépo na čast mu prepeva, solnce ga z zlatimi žarki obseva... Majnik prihaja k nam v svate čez polje! Vsem, ki so žalostni, — zidane volje zvrhano dlan naj natrosi v srce, z lic naj otare jim grenke solze. Pravljica o deklici, ki se je spremenila v rožo Na samotnem kraju poleg železniške proge je stala koča. V tej koči je živel reven železniški čuvaj z ženo in hčerko. Deklica je bila pridna in postrežljiva, samo eno majhno napako je imela: bila je na vso moč radovedna; v vsako stvar je vteknila svoj nosek. Kadar je Ančka koracala poleg očeta po železniški progi, je venomer žlobudrala in bolela izvedeti od njega tisoč mogočih in nemogočih stvari. Kadar pa je bila sama, je kramljala s ptički in rožami na vrtu. Ko je Ančka nekoliko zrastla, je zrnstla z njo tudi radovednost. Nobenega kamenčka ni bilo v bližini koče, katerega ne bi že kdaj imela v rokah in nobenega hrošča in nobenega ptička, katerega ne bi poznala. Pred kočo je bil majhen vrt, v tem vrtu pa je rastla zelenjava. Zraven debelih zeljnatih glav se je skromno stiskal k tlom peteršilj, zraven rdeče pese pa se je ponosno dvigala kvišku čebula. Med vsemi temi majhnimi zelenimi bitji pa je stala solnčna roža, ki je svoj živorumeni cvet kakor zlato krono držala visoko nad glavo male Ančke. TTi velika zlata roža, kdo te je tako lepo ustva-ril?< jo je nekega dne vprašala. »Ljubi Bog,< je skromno odgovorila solnčna roža. »Ali ne bi hotela podariti svoje zlate oblekce meni?« »Ta obleka je namenjena samo nam, rožam. Ljudje je ne morejo nositi.« »Povej, ali je lepo — biti roža?« »O lepo, zelo lepo!« »Ah, ljuba roža, samo en dan bi bila rada na tvojem meetu. Daj, menjaj z menoj.« »Tega ne morem in ne smem. To lahko stori samo ljubi Bog.« Vedno večji, vedno svetlejši je bil cvet; kakor solnčna obla je žarel iz višine. Ančka je stala pred solnčno rožo. s prstkom v ustih, in je bila vsa žalostna in nesrečna, ker ni hotela menjati z njo. 2. Približal ee je Ančkin god. Vsako leto je smels izreči dve želji: večjo očetu, manjšo materi. »Danes je tvoj god, Ančka. Kaj si želiš?« jo je vprašala mama. »Ah, mama, rada bi postala roža. Drugega si oe želim.« »Roža?« se je začudila mama. »Zakaj pa?« »Ker imajo rože tako lepo obleko.« »Sešila ti bom obleko — še mnogo, mnogo lepšo, kot jo imajo rože.« »...ampak, mama, rože znajo rasti!« »Saj rasteš tudi ti, lej jo punčko! Seveda tako bitro ne kot rože.« »Ampak rože imajo in znajo še toliko drugega, mama. Vse polno rok imajo in veliko zeleno nogo! In ves dan gledajo v nebesa — joj, koliko lepega morejo tam gori videti! In ves čas se smehljajo in z vetrcem igrajo... Joj, zakaj noče nobena menjati z menoj! Kadar bo zima in se bom jaz kar tresla v plaščku od mraza — kajne, mama, potem rož ne bo več? Potem bodo nekje daleč, daleč — na vrtu, kjer je vedno toplo in lepo... Ah, mamica, jaz bi bila tako rada solnčna roža!« »Beži, beži prismodica, kaj ti pride na um t Vzemi predpasnik in skoči očetu naproti. Meni se vse tako zdi, da ti bo danes nekaj posebno lepega prinesel.« Ančka je šla. Se prej pa je hotela pozdraviti svojo veliko, lepo prijateljico na vrtu. Roža je žarela tako čudovito, skorajda lepše od samega solnca. Ančka je razpela roke v višino, narahlo prijela glavo solnčne rože z drobnimi prstki, uprla vanjo sinje oči in jo pobarala: »Ali veš, roža moja, ali veš, da je danes moj god?« »Seveda vem, Ančka, kako ne bi vedela? Saj sem se prav zaradi tega danes okrasila z dvema novima listoma.« »Ali veš, roža moja, kaj bi jaz rada od tebe?« »Od mene? Rože imamo samo lepoto In vonj, drugega nič, Ančka.« »Povej, solnčna roža: ali si že videla ljubega Boga?« »Boga?« se je zavzela solnčna roža. »Seveda sem ga videla. Vsak dan gre mimo nas in nas poboža s svojimi dobrimi, mehkimi rokami. Zato smo pn tudi tako lepe in vesele!« »Ali pojde tudi danes mimo?« je svetlo pogledala Ančka. »Seveda pojde, prav gotovo pojde.« »In če bo deževalo ...?« »On ufluč шсГОш, лп£кж.ч »Joj, roža moja, podarim ti svoje ogledalce, M. K.: da se vsako jutro lahko pogledaš vanj, če ... če ...« »No, kaj, Ančka?« »... Če nocoj poveš ljubemu Bogu in ga prav lepo prosiš, naj tudi mene spremeni v takole lepo rožo, kot si ti.« »Poskusila bom, Ančka. Pridi jutri na vse zgodaj, še preden solnce vzide, k meni. Toda le glej, Ja ne prideš prepozno!« Ančka se je poslovilo. Pozabila je očeta, pozabila svoj god. Ves dan, vso noč je mislila samo na solnčno rožo .■ Komaj se jo zjutraj začelo daniti, je Ančka skočila iz mehke postelje, smuknila v obleko in neslišno zlezla skozi okno na vrt. Rože so še spale. »Solnčna roža, ali slišiš?« jo s pritajenim glasom zaklicala Ančka. Solnčna roža se ni genila. »Solnčna roža. hoja hej, zbudi se?« je zaklicala glasneje. Solnčna roža je vztrepetala in se zbudila. Po-meln si je oči in z zaspanim glasom dejala: »Ah, ti si, Ančka. Položi roke na moje steblo in zapri oči.« Ančka se je narahlo uprla ob steblo. Drobno srce ji je tako glasno utripalo, da so se vse rože budile iz jutranjih sanj. Samo debele zeljnate glave so spale dalje in niso slišale nič... Potem pa je kmalu postalo spet vse tiho, tako tiho kakor v cerkvi... tako tiho ... in skrivnosten glas je šel čez vse, knkor da je nekje blizu zacing-ljal srebrn zvonček... tako mehko... tako pokojno... tisočkrat mehkejše in pokojnejšo kakor zvonček pred oltarjem ... Tudi solnce je še vedno spalo za gorami. Tudi jutranja zarja se še ni zbudila. Ančka je slonela poleg solnčne rože in rahla dremnviea ji ie stopala v oči... Kmalu, kmalu je zaspala tudi ona ... (Konec prih. nedeljo.) Pomladna radost Roža ob poîi Z glasom pritajenim zahrepenela je roža samotna ob poti: >Doklice, lepa ko jutranja zarja, pridi mi, pridi naproti! Z drobnimi prstki pobožaj me, v šopek ljubeče poveži. Nesi pred kip me Brezmadežne, da se pogled Njen razneži. Ah, lam v kapelici — tam je lepo! Angel na hario pozvanja. Smrt je ko bajka. Ko v raju se tam sladko, presladko sanja ... Tam bi dehtela do konca dni Mariji na časi in tebi. Oeklica moja, pridi že, pridi, iz tal me izgrebi!«--— Ni je bilo. Tuj mož je prišel mimo; bil črn ko cigan je. Z blatno nogo je stri rožo siroto — zbogom, prelepe sanje! 1. Starka zima je odšla, pomlad je zakra-Ijevala po gričkih in poljanah. Iz samotnih skrivališč je pokukalo v božji dan brez števila drobnih živalic. Celo striček jež, ki drugače samo ponoči hodi na sprehod, se je pri belem dnevu prikazal sredi zelene trate in zdaj židane volje vriska in raja na štoru. Njegov prijateljček pa igra na harmoniko poskočno polko: »Didel, didel, didel, di...« Rešile v izpolnievalke „&pril" V naši hiši gladne miši muca so jiožrle, goske pa so si za zajtrk kačjo kost o c v r 1 e. Kuža meketa kot koza, koza kakor kuža laja; pujsek pa z mesarjem pleše po dvorišču r i n g a r a j a. Dež namesto solnca sije, pipa mesto deda dremlje; mojster pek iz ilovice spekel je ogromne ž e m 1 j e. Vse na glavo je postavil burkasti gospod april. Se naš striček nanj je jezen: z blatom, hej, ga jo u m i 1 . . . Reši lev izpolnjevalhe „Poličk je umrl" Na duri polžje hiše potrkal očka jež: »Hoj, hoj, stric polžek, vstani! Pomlad je. Se ne veš ?« A v polžji hiši tiho, ko v grobu tiho vse... Prestrašil se je ježek: »Bog ve, kaj polžku j e ?« Pobral je velik kamen in hišico z njim stri in vee potrt je videl: stric polžek je umrl... Predolgo čakal lepih je solnčnih dni, ovbe; od žalosti mu v prsih je počilo srce. Pravilnih rešitev smo prejeli 187. Za nagrado je bila izžrebana Marija Makarovič, učen-tok (?) razr. v Gradu, p. Kostanjevica na Krki. Dobi knjigo îNajdencek Jokec«. 2. Lisica Zvitorepka in zajček Dudeldaj-ček, ki si sicer nista najboljša prijatelja (tetki lisici močno dišijo zajčja bedrca!), sbi odšla skupaj na izprehod ... 3. Drobna miška in očka krt se grejeta na solncu pred krtovim domkom in živahno kramljata ... Zlogovnica Pa le — na — mlad — le. 4. Očka Zabjek pa je vzel v roko mandolino in zdaj tako krasno poje in svira pomladi na čast: >Lepa si, pomlad zeleia...«, da je njegova ženica vsa ganjena ... Mlečna kaša in jagode Tlonček je pospravil vase velik krožnik mlečne kaše in svečano izjavil, da je sit. Tedaj prinese mama na aiizo še veliko skledo jagod. Vsem nasuje na krožnik, samo Tonček ne dobi nič. Nekaj časa potrpežljivo čaka, ko pa vidi, da se mama prav nič ne zmeni zanj, se njegov obraz nekam čudno skremži. Slednjič za joka na ves glae: »jaz bi tudi rad jagode jedel!« »Saj si dejal, da si sit,« ga zavrne maoia. »Mlečne kaše sem sit, jagod всш pu še lačen!« sc odreže Tonček. ze — po — si Postavite te zloge v drugačnem vrstnem redu tako, da boste lahko čilali začetek znane narodne pesmi. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitev pošljite najkasneje do četrtka, dne 4. maja t. 1. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. sTRič 487. Dragi Striček! — Nedeljo za nedeljo se oglašajo v Tvojem kotičku novi kotlÉkarji. Tudi jaz hočem vstopiti v to prijetno družbico in malo s Teboj pokramljati. zakaj slišala sem, da si od sile dober mož;ček. Lani sem čitala v kotičku, da se Ti dve majhni deklici ponujata za tetko. Jaz sem pa žo večja od teh in bom vestno opravljala vsa dela, ki si jih uavedel v odgovoru. Hodila Ti bom po cigarete, Zalaznikove torte Ti bom nosila in kakšno tudi sebi privoščila, v tintnik črnilo nalivala, malo pa po tleh zlila, jeziček bom za zobmi držala, trikrat na dan pa navdušeno zaklicala: »Bog Te živi, Kotičkov striček!« To nama bo tletno — Kotičkovemu stričku in Kotičkovi teti! Če objaviš moje pisemce, Ti poleti prinesem lep šopek dišečih vrtnic, če ne pa šopek kopriv. Prisrčne pozdrave Ti pošilja Marija Može, učenka V. razr. pri Uršulinkali v Ljubljani. Draga Marija! — Da sem od silo dober, bo morda kar res, ampak da sem možiček ...? Ne, ne, ne — lo pa nikakor ni resi To je zame tnkorelcoč krula žalitev. Kajti smatram jaz za možička onega, ki je že ves sključen, beležen. naglušen in napol slep od starosti, ki se mu tresejo roke kakor trepetlika v vetru in ki ima takšno naduho, da na stavljeno vprašanje ne more drugega odgovoriti kakor: »Krhljl Krhlj! Krhljl« Ne, tak možiček pn jaz nisem in še dolgo ne bom, če Bog da in sreča junaška! Sein zaenkrat še tako postaven in čvrst mož, da bi se celo z medvedom-orjakom, ki je zadnjič po Ljubljani svojo plesno umetnost razkazoval, šel metat in bi ga gladko položil na tla — če žo drugače ne, vsaj tako, do bi bil jaz spodaj... Kakšen možiček sem torej, a? Kdaj se je pa se kakšen možiček z medvedom metal!? Z medvedom se mečemo samo mi, čvrsti in korenjaški — možje! Za Kotičkovo leto pn, kaikor vidim, tudi Ti nisi sposobna. Za Kotičkovo teto bi bila sposobna samo takšna, ki nobene torte ne bi sebi privoščila, ki nobene kaplje črniln po tleh ne bi zlila. Tebi pa, kakor vidim, torte močno dišijo, zato Te imam kar malo na sumu, da si samo zaradi tort želiš Ko-tičkovn leta biti in ne zaradi mene... Ilolaj, ali bi jaz prvega v mesecu gledal, ko bi mi gospod Založnik poslal račun in bi na njem stalo: »Kotičkov slriček, tu mesec ste pohrustali 500 tort, to IUUU Din, se vijudno priporočam io na svide- nje 1« — (Torte jas namreč jemljem pri Zalazntka na bukvice kakor kakšna gospodinja moko in sol iu druge reči v špecerijski trgovini.) In bi e klelim obrazom moral odšteti tisočaka za 500 tort, od katerih pa bi jih morda samo 10 pohrustal sam, vse druge bi imela na veeti oziroma v želodčku — Kotičkova teta... Ne, ne, takšne eladkosnedne tetke pa zraven sebe res ne maram, ker bi me kaj kmalu spravila na beraško palico ali na boben ... Takole eno torto na dan ali 30 tort na mesec bi bil že pripravljen Kotičkoti teti dati, ampak 500 tort — križana gora, kaj pa misliš!? Vem, da boš strašno žalostna zaradi tega in da boš kakor orehe debele solze točila, ker 'Ге побего sprejeti, pa se boš že potolažila 1 Lepo pozdravljena in kaj kmalu mi prineei obljubljeni šopek rož! — Kotičkov striček. 488. Ljubi striček! — Tudi jaz bi na vso moč rada pokukala v Tvoj slavni kotiček, da bi videla, če je stol Požgančevega očeta v njem že etiohnel. ko jih toliko časa ni z lune. Tudi moja sestrica Te ima rada in bi Ti rada pisala. Pn Ti zdaj no more pisati, ker leži v bolnišnici hudo bolna. Bila pa bi gotovo zelo vesela, če bi jo Ti pozdravil v svojem kotičku. Prisrčne pozdrave Ti pošilja Tvoja znanka Marija Malovrh, učenka II. b razr. na Viču. Draga Marija! — Stol Požgančevega očeta še vedno stoji v kotičku, ampak ves je te e prahom pokrit in s pajčevino prepreden kakor stol, na katerem kralj Matjaž pod goro Peco sedi in dremlje in čaka, da pride njegov čas... Ubogi stoli Ko bi Ti vedela, kako strašno žaluje za Požgančevim očetom 1 Včasih tako pretresljivo vzdihne in zaškrtplje v sanjah, da se mi zasmili v dno srca in ae reeno bojim, da se bo nekega dne od ljute žaloeti kar razMel. Saj pa tudi niso mačkine solze takole 2e leto dni zaman hrepeneti in čakati, Požgančevega očeta, ki jih odnikoder ni... Tvojo sestrico v kotičku že lahko poodratiu, ampak če ji bo e tem kaj dosti pomag&no, ne no. Naj jo raje gospodje zdravniki v bolnišnici poadra-vijo — to bo stokrat več vredno! No, upajmo, da so to v kratkem zgodi. — Bog živi Tebe In njo! — Kotičkov striček. 489. Dragi KotiÉkov striček! — Tvoj kotiček prav rad prebiram. Znam že čitati in pisati, kakor vidiš. Hodim v I. razr. To pismo Ti pišem mm. Prosim, ne vrzi ga v koši Jutri je moj god. Povej to Požgandevenau očeta. Ej, če mi pride voščit! Včeraj sem bil v Županovi jami. Pa me ne bilo nič strah. Sem junak, kaj? Pozdravlja Te Marko Vrevc, učeeee La razr. v St. Vidu nad Ljubljano. Dragi Marko! — Da znaš pisati, ree vidim, kajti imam to črno na oelem, da pa znaš čitati — ne vidim in ne vidim in naj še tako napenjam oči. In mi tega tudi nihče zameriti ne more, kajti bi kaj takega samo kak čarovnik mogel videti. Mi navadni ljudje znamo človeka, ki nam kaj čita, samo poslal а t i Iz St. Vida v moj kotiček pa je predaleč, da bi Te mogel slišati. Bi torej dejal, da Ti je besedo »čitati« kakšen poreden škrat vrinil me dvrstice, kajfti sam te nerodnosti gotovo ne bi mogel napraviti — za tako učenega Te pa že imam! K Tvojemu godu Ti voščim vse najboljše, napisane želje pa Ti ne morem izpolniti. So že leto dni zastonj trudim, da bi dobil kakšen glas od Požgančevega očeta z lune. Ne vem, ali eo ee izgubili tam gori ali kaj. Sem že obvestil ljubljansko reševalno postajo in milo prosil vrle reèevalce. naj poiščejo ubogega očeta ter ga živega ali mrtvega pripeljejo k meni. Veš, kaj so mi odgovorili? Da jih luna zaenkrat še prav nič ne trka, kadar bodo pa tako blizu nje, da jih bo trkala, bodo splezali nanjo — in Požgančev oče bo rešen. Upajmo, da se to čimprej zgodil Seveda si junak, če si bil v Zupanovi Jami in Te ni bilo nič strah. Ampak si pozabil povedati, junaček moj, da si se ves čas držal mame za predpasnik in očeta za rokav — hoho, takšno junaštvo pa ree ni, da bi ga moral obešati na veliki zvon! Takšnih junakov je na svetu ko listja in trave. Kadar sem se jaz, Kotičkov striček, v mladih letih držal mame za predpasnik, sem bil tako hraber, da bi bil šel celo nad zmaja in nad divjega moža. Pa brez zamere in lepo pozdravljen! — Kotičkov striček. 490. Dragi striček! — V začetku Te prav lepo pozdravim in Ti povem, da je v naši vasi zelo lepo. Imamo štiri prešičke, ki so že teden dni stari. Če bi jih imeli več, bi Ti enega poslali. Striček, Ti si moj najljubši prijateljček, imam Te rad iz vsega srca in Ti želim, da bi še dolgo, dolgo živel. Rožice naj Ti cveto, ptički hvalo Ti pojo, do konca Tvojih dni naj Ti bo dobro in lepo. Pozdravlja Te Janko Teran, učenec IV. razr. v Vodicah. Dragi Janko! — Kaj? V vsej vasi imate samo štiri prešičke? In zaradi tega naj bo v vaši vasi tako lep»? Glej, glej, tega pa doslej res še nisem vedel, da so prešički vaši vasici v takšen okrasek! Saj pravim, človek se vsak dan kaj novega nauči, vsak dan kaj novega in čudovitega izve... Prešički zaslužijo, da se jim spoštljivo priklonim do tal in jim navdušeno zakličem: »Živeli!« Drugi del Tvojega pisma je pa tako lep in ginljiv, da mi je kar_ mehko postalo pri srcu. Takšnega srčkanega voščila mi doslej še nihče ni poslal. Tudi jaz želim Tebi vse, kar Ti meni želiš in zraven še kaj. Zbogom, prijateljček moj in še kaj mi piši! — Kotičkov striček. ZA.....ŽJBANO VOLJO O, ta Andrejček! Andrejčkova mama sadi na vrtu fižol. Ko -'voie delo opravi, se vrne nazaj v kuhinjo. Čez dobre pol ure prihiti za njo Andrejček, s polnim koškom fižola v rokah, in veselo vzklikne: »Mama, čeprav si fižol tako dobro skrila — sem ga vendarle spet našel!« Zakaj? Ivanček reče Tončku: »Vidiš, muca gleda mene, tebe pa ne!« Tonček: »Prava reč! Ali veš, zakaj te gleda?« Ivanček: »Zato, ker ima mene rajši ko tebe.« Tonček: »Kaj še! Zato te gleda, ker imaš v hlačah luknjo, pn misli, da bo miška skočila iz nje...« Točen odgovor Mama (Tončku, ki se je potepal bogve kje): »Kje si pa bil toliko Časa?« Tonček: »Z Mihcem sem bil.« Mama: »Kje si bil pa ti, Mihec?« Mihec: »Jaz sem bil pa в Tončkom.« Mama: »Tako. In kje sta bila oba?« Tonček in Mihec dvoglasno: »Skupaj!« Cigan Sodnik: »Priznaj, da si kravo ukradel!« Cigan: »Ne, nisem jo, gospod sodnik! Santo verigo вет vzel. Ali morem kaj za to, da je bila nanjo krava privesasalf« DELAVSKI VESINIK шт O hmetskih in gospodinjskih poslih Ivau Cankar je v svojem hlapcu Jerneju prav nazorna pokazal, da je poeelski stan eden najtežjih in eden najbolj brezpravnih stanov. Pač obstojajo na papirju neke pravice tudi za |K>sle. u te so nu eni strani zelo pomanjkljive, nu drugi strani se pa niti te ne izvajajo. Prav mnogokrat pu «e s posli ne postopa pravilno zato ker posli svojih pravic ne poznajo, a — če jih poznajo — jih pa ne uveljavljajo. Prav no kratko si oglejmo nekaj najvažnejših določil /a posle. Vedeti pu je treba, da veljajo drugačni predpisi za kmetske in zopet drugačni za gospodinjske ali hišne posle. O kmetskih poslih govori poselski red, o gospodinjskih pa nnreoba iz leta 1921. Kmetski posli so v smislu poselskega reda osebe, ki so najete za opravljanje del, ki pretežno spadajo k gospodarstvu (delo na polju, v gozdu, v hlevu in podobno) in po sprejete v gospodarjevo družino, t. j. dn imajo pri gospodarju hrano in stanovanje, gospodar pu izvršuje nad njimi tudi nadzorstvo, kakor nad svojimi družinskimi člani. K kmetskim poslom prištevamo hlapce, dekle, pastirje in podobno. Gospodinjski posli ee od teli razlikujejo je v tem, da opravljajo pretežno le dela v hiši. t. j. v etanovanju in v kuhinji. K gospodinjskim poslom prištevamo kuharice, sobarice, pestunje, dojilje in služkinje. Vsak posel mora imeti po-selsko knjižico, ki jo dobi pri svoji domovinski občini. V to kujižico ве vpisujejo vsa službovanja. Za kmečke posle je važno določilo, dn mora posel, če hoče zapustiti službo pred potekom dogovorjenega časa in brez odpovedi, to naznaniti županstvu, ker se ga more sicer kaznovati. Le v slučaju nevarnosti za življenje in zdravjè, sme |>osol takoj iz službe. Posel torej radi takega razdora službene pogodbe gospodarja tudi ne bo inogel tožiti, preden ni javil izstopa županstvu. De!o delavskih sodišč v Poijshi V Poljski rešujejo spore iz delovnih razmerij posebna delavska sodišča. Takih sodišč ima Poljska 17, od katerih se tri nahajajo v Varšavi. Ta sodišča so v letu 1951 reševala 29.075 sporov. V poslovnem letu je bilo 24.926 rešitev in na novo poslovno leto je bilo prenesenih 4169 slučajev. Največ rešitev je izreklo sodišče v Krakovu in sicer 3573. najmanj pa delavsko sodišče v Lvovn. namreč 873. V 1959 slučajih je bil začet postopek na zahtevo delodajalcev, v 25.888 slučuiih ali 96.5 odstotkih pa na zahtevo delavcev. Od naštetih slučajev se je reševalo v 17.197 slučajih v sporih zaradi plač, v 66 slučajih pa glede plačila цак1иг. 924 eporov je nastalo zaradi kolektivnih •■pogodb, ki niso bile pravilno objavljene, podal jšnne ritd. V 10.428 slučajih so delavci iskali plačilo mezd na podlagi sklenjenih pogodb. 129 tožb so vložili člani pokojninskih in podpornih blagajn zaradi neizplačil podpor ali pokojnin. V 852 slučajih so iskali delavci pri sodiščih, da jim delodajalci dajo stanovanja. Sporov zaradi nepravilne odipovedi kolektivnih pogodb je bilo 196. V 5.671 slučajih je bilo popolnoma ugodeno delavcem, v 6.751 slučajih jim je bilo ugodeno samo deloma, v 2.924 slučajih pa so delavci izgubili proces. Vse te številke se nanašajo samo na spore privntno-pravnih zadev Razen tega so delavska sodišča reševala kazensko-pravne slučaje, katerih je bilo 5.46S. Sodišča so izrekla sodbo 5.006 krat in to zaradi kršenja zakona o delu in zakona o zaščiti delavcev. Deto žena in otrok Dvajset milijonov mož je. ki bi radi delali, pa dela ne dobe. Na drugi strani pa je v tovarnah. delavnicah, rudnikih in na plantažah mnogo milijonov žena in otrok, za katerih telo in dušo bi bilo bolje, da ne bi delali tamkaj. Ta strašni nered je glasna priča tega, da je treba temeljito spremeniti današnji družabni red. Ženo je treba iztrgati kapitalistu iz rok in jo vrniti človeštvu, da bo izvrševala poklice, ki so ji od lloga dnni. Marsikje se že odpirajo oči in se pojavljajo stremljenja, da se delo žena in otrok omeji oziroma prepove. Ne bo odveč, če si ogledamo nekoliko najnovejših pojavov, ki kažejo napore držav, da se vprašanje dela žena in otrok uredi Na Kitajskem nameravajo odpraviti tkz. inuitsai t. j. prodajo otrok tujim osebam, katerim morajo služiti ti otroci do svoje smrti. Posamezni kitajski magistrati so dobili nalog, da usotove število teli sužnjev in čimpreje odpravijo to barbarstvo. V Braziliji so izdali nove predpise o zaposlitvi mladine. Zaposlitev mladine pod 14 leti je najstrožje prepovedana, mladina med 14 in is letom pa se sme zaposliti le. če je popolnoma zdrava in če to dovolijo starši. V Indiji pripravljajo zakon o odpravi zastavitve otrok. Starši zastavijo delovno silo svojih otrok svojim upnikom in dokler ni dolg popolnoma poplačan, smejo upniki te otroke do skrajnosti izrabljati. Nn Japonskem bodo noseče delavke delale v zadnjih treh mesecih le do 6 ur dnevno. Po porodu mora dobiti delavka 6 do 8 tedenski dopust. Za doječe matere mora biti v vsaki tovarni poseben prostor, kjer morejo otroke dojiti. V Združenih državah Severne Amerike se opužn, da število zaposlenih otrok le nekoliko pada. vendar jih je še mnogo zaposlenih v domači industriji, v konzervnih tovarnah in v ulični trgovini. Tudi Mednarodni urad dela se resno trudi, da bi pripravil države do tega, c delovni čas v primeri z letom 1931 celo podaljšal. V letu 1931 je namreč delalo čez 48 ur samo 57% delavstva, v letu 1932 pa že 61%. Zato pa ni čudno, če stiska vedno bolj narašča in je vedno več brezposelmn. Več francoskih poslancev je izdelalo osnutek zakona za pobijanje gospodarske krize, v kate.-em jc tudi govor o skrajšanju delovnega časa. Osnutek pravilno poudarja, da obstoja najvažnejši problem v tem, kako na novo oživiti in dvigniti kupno moč : naroda, ki je padla radi mehanizacije dela, kako ! vzpostaviti ravnotežje med ročnim in strojnim Je-I lom. Rešitev tega problema: zopet skrajšani delovni čas brez istočasnega znižanja plač. Postauja pa ta osnutek tri načela. Prvo načelo je, da naj sc skrajšanje delovnega časa nanaša predvsem na ti-: sto industrijo, pri kateri jc radi mehanizacije iz-: gubilo delo kar največ delavstva. Drugo načelo pravi, da je to skrajšanje le prehodnega značaja; tretje pa, da naj vseh stroškov, posebno v manj donosnih industrijah, nc nosijo le podjetniki, temveč naj jih nekaj nosi tudi država. Osnutek je bil predan parlamentarnemu odboru za delavska vprašanja, da ga prouči. Vidimo, da sc Francija zaveda velikega pomena tega vprašanja in izgleda, da bo ta, sicer tako zelo kapitalistična država, prva uredila vprašanje skrajšanega delovnega časa. Drobni> vesti - v dveh, treh vrstah V Združenih državah so ustanovili fond 500 milijonov dolarjev za podpiranje brezposelnih. V Citroenovih avtomobilskih tovarnah v Franciji jc delo počivalo tri dni. Nazaj je bilo sprejetih od 21.0C0 samo 14.620 delavcev. Vsem delavcem so znižali ludi mezde. V Os'jeku se je zadnja dva tedna dvignilo število registriranih brezposelnih delavcev od 1530 na 2130 oseb. Zopet sta se zgodili dve rudniški katastrofi, ki sta zahtevali smrt 15 rudarjev. V rudniku Lang-laatzu v Aziji jc nastal požar in zahteva! 7 žrtev. V premogovniku Cardiff v Bolgariji pa je našlo smrt 8 rudarjev. Nemške državne železnico bodo zaposlile v teku letošnjega poletja 70 tisoč delavcev. Zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov bo v Češkoslovaški" podaljšan za nadaljnih šest mesecev. V angleškem parlamentu ji- bil stavljen predlog. da se nočno delo mladini jKipoInonin prepove. Toda jiredlog je bil odklonjen. V' Franciji so prepovedali ženam delati v rudnikih in v nekaterih nezdravih industrijah. Pritiobivaite novih naročnikov! ZENA IN DOM ■agasgasH— . ............................■■■....................—............ Štiri in dvajset ur .. • Med gospodinjami in ravno med najvestnejši-mi, jc malo umetnic, ki bi znale svoje vsakdanje dolžnosti, pa tudi osebne pravice tako zgnesti in izoblikovali, da bi nastala iz njih lepa, skladna cclota. Velika večina vidi samo ali vsaj predvsem dolžnosti do družine in zanemarja sebe, manjšina pa dela obratno. Kako sc da oboje lepo združiti, nam nazorno kaže gospodinjski urnik, ki ga v »Ncuc WirtschafU (Mflnchen) podaja in pojasnjuje gospa lirika Lingncr. Seve ta zgled ni poraben za vsake razmere, vendar pa jc poučen za vsako gospodinjo in posebno tudi za družinske člane, ki lc preradi mislijo sami nase in dopuščajo ali celo zahtevajo, da nosi žena-mati vse breme gospodinjstva. Dober gospodinjski urnik — piše E. Lingncr — тота predvsem gospodinji zagotoviti zadosten nočni počitek, to je osem ur, in pa eno ali dve uri spanja ali drugače popolnega počitka po kosilu. Od vsakih 24 ur mora torej imeti gospodinja 9—10 ur za svoj počitek. Ravno sedanje mlade žene ne smemo nikoli pozabiti, da smo morale v najvažnejših razvojnih letih zaradi vojne stradati. To nam more sedaj nadomestiti samo spanje. In med osebne pravice spada, da najde gospodinja tudi čas za tisto, kar jo osebno zanima in mika, pa najsi bo to umetnost ali sport, književnost ali politika. V ta namen mora imeti žena vsaj eno uro na dan. V tem zmislu sem si uredila svoj urnik. V družini smo štirje: moj mož, jaz in dva otroka, stara 7 odnosno 4 leta. Stanujemo v daljnem berlinskem predmestju (Kôpcnick) v lastni vili. Načrte smo si dali napraviti natančno po naših potrebah in željah (enonadstropno, 6 sob z vsemi pritiklinami); rmamo ccntralno kurjavo, plinski avtomat, vzidano banjo v kopalnici, mizo za pomivanje v kuhinji, pralni stroj itd. Višji izdatki za vse te najmodernejše tehnične pridobitve se nam obilo izplačujejo, ker ne potrebuiemo v gospodinjstvu nobenih pomožnih delovnih sil. Na podlagi točnega in premišljenega delovnega urnika z lahkoto opravim vse delo sama, ne da bi biLi preobložena. Vsekakor moram posebej omeniti, da ne mož ne otroka ne zahtevajo od mene nobene strežbe. Sami si snažijo čevlje, otroka si pri oblačenju pomagata drui« drugemu in sc tudi čez dan sama ravnata: ali se igrata v moji bližini ali malce pomagata brisati prah, ravnati s scsalcem prahu ali brisati posodo ali pa se mudita na vrtu. Centralno kurjavo oskrbuje moj mož, kar ga stane vsekakor samo 10—15 minut časa na dan. Jemo neizpodbitno trikrat na dan: zajtrk ob 7, kosilo ob 1, otroci večerjajo ob 6, starši ob 8. Od 2 do 4 brezpogojno počivam! to spanje me okrepi za poznejše delo. Pri nas niti nc pijemo kave niti nc kadimo. Dan sem si uredila tako, da opravim dopoldne izrazito gospodinjska dela: pospravljam sobe, perem, kuham, pomivam, popoldne pa se začne produktivno delo: šivanje. Razen moževih oblek krojim in šivam vse sama. Uro od 8 do 9 zjutraj posvečam glasbi. Ali ni to potrata dragocenega dopoldanskega časa? Nikakor ne! Predvsem je lepo, da dan začnemo z glasbo; zjutraj najlepše sije soncc in človeka kar vleče, da se pridruži ptičjemu pevskemu zboru; vrhu tega sem zjutraj še čisto sveža in se v krat-Kem času največ naučim. V petek si že vse pripravim za soboto in dobim čas, da se v soboto dopoldne odpeljem v Berlin na pevsko vajo, ki pomenja zame duševno gimnastiko. Tu pozabim na vse delo in skrbi, na vso racionalizacijo in sc čutim popolnoma svobodno in neodvisne Zato sc pa žc naslednjo uro z vso vnemo in novo močjo lotim zopet gospodinjskega dela. Čiščenje stanovanja sem si uredila tako, da grem en dan po vseh prostorih s sesalcem prahu, OB NE NOVOST1 naslednji pa s krpo; vsak teden enkrat posebno temeljito čistim, in sicer en dan v enem, naslednji pa v drugem nadstropju. Ker so vsi prostori novodobno preprosto urejeni in vse omare vzidane v steno, je s tem vse opravljeno in odpadejo tista zloglasna »velika čiščenja«. Posodo pomivam samo enkrat na dan. Pe rem vsak teden sproti: en dan namakam, drugi kuham, tretji likam. Enkrat na teden pečem kruh. Za nakupovanje živil rie porabim skoraj prav nič časa, ker jih vsak teden enkrat telefonično naročim pri veliki tvrdki, ki mi dostavi blago v hišo točno , snažno, zanesljivo, dobro in ceno. Svežo zelenjavo in sadje kupujem v prodajalni za prvim vogalom. Na ta način jc tudi knjigovodstvo zelo olajšano. Zvečer združimo koristno s prijetnim: moj mož čita na glas, jaz pa plctem in vezem zase in za otroke. Na ta način je nastala žc marsikatera pletena ali vezena obleka za otroke, marsik.ika blazina, prt itd. Ker stanujemo tu zunaj v gozdu na zraku m soncu, nam ni treba hoditi na izprehod: treba napraviti le korak, pa smo na vrtu. Poleti se mudimo skoraj sploh le na vrtu, tako da imam potem tudi s pospravljanjem manj dela. Pri vsem me vodijo naslednja načela: 1. Stori vsako delo takoj! 2. Pripravi si kolikor mogoče vse žc za jutri, vnaprej! Opravi vsako delo temeljito! Na ta način imam vedno vse pravočasno opravljeno in mi še ostaja časa za kako nepredvideno delo ali opravek. Ena velika pravičnost je v življenju: Vsak človek dobi vsak dan 24 ur v dar, ki jih sme po svoje upravljati in uporabiti. In vsakemu človeku jc prepuščeno, da napravi iz svojega dneva, svojega leta, vsega svojega življenja kaj pravega. Tako E. Lingncr. Kakor žc uvodoma rečeno, ta primer v podrobnostih ne more veljati za vse, ker le manjši dol gospodinj živi v moderno urejenih hišah in nc pozna pomanjkanja. Vendar je gotovo, da bi tudi najskromnejša gospodinja veliko pridobila, čc bi svoj čas tako skrbno uredila in porabila in bi n. pr. namesto praznih pogovorov « sosedami po kosilu raje legla in sc odpočila. Modem divau, zložen, higieničen. Danes hočemo imeti zračna, »prozorna : stanovanja, kjer ni nobenih predmetov ne kotov, v katerih bi se nabiral prah, ki mu je priti le z velikim naporom do živega. Kako shranimo zimsko obleko. Ob prehodu т toplejšo dobo je prva skrb gospodinje, da zavaruje zimsko obleko, posebno kožuhovino, čez poletje pred molji. Za posebno drage kožuhe se izplača, da jih oddamo v shrambo krznarju; za vso drugo zimsko obleko pa določimo posebno omaro, skrinjo ali zaboj. Vse stene omare obložimo s čnsni-škini papirjem, ki sino ga napojili s terpentinom. Obleko dobro prezračimo, iztepimo, skrtačimo, odstranimo morebitne madeže, posebno mastne, pazimo, da tudi v žepih ne ostnne ne prah ne kaj drugega. Poleni obleko zavijmo v časniški papir, napojen s terpentinom, ali pa položimo vanjo vrečice z naftalinom ali kakim drugim sredstvom proti moljem in obesimo ali zložimo v omaro odnosno v skrinjo. Enako ravnojmo s preprogami, zavesami, blazinami, ki jih poleti no rabimo. — Zimske čevlje nagatimo s papirjem in spravimo; sem spndnjo tudi gamaše, zimske nogavice, sploh vsa zimska volnenina. Ko je vse na svojem mestu, vsaka stvar posebej zavita v papir ali vrečo, za-grnimo še vse skupaj z rjuho ali zaveso in dobro zaprimo. Kljub vsej skrbnosti pa še nismo popolnoma zavarovani pred molji in jo prav, da čez poletje parkrat zimsko omaro nli skrinjo izpraznimo in vse stvari prezračimo, nato pa zopet enake skrbno spravimo. "•>;;:-------- Ж i Г- У . . V /\ ;! Volnena obleka moderne barve s širokim na rnninim ovratnikom. Pomladna obleka: \olneno krilo in telovnik teninosive hnrve ter svettordeča svilena bluza. Telovnik je posebno okusno ukrojen: spredaj je i Stolčki za otroško sobo ali kotiček, ki «o obenem položen navzkriž in ga zaključujeta dve znpeni. 1 oriljubljcna igrača. 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik M. K. — S. Prehrana živčnobolnih ljudi booi običajna in kar ee da preprosta, če so prebavila v redu in je splošno stanje povoljno. Vobče svetujemo takim ljudem, da vživajo mesnine bolj po malem in s eogibljejo močnejših začimb, kamor spada tudi kuhinjska sol. Priložnostno vživanje dobro presajenega svinjskega mesa ne more škoditi, solata pa je kar priporočljiva, samo da je kis neoporečen (pravi vinski ali sadni kis ali limonov sok). Priporočam celo otrokom vživanje solate, ki naj se napravi ja po načinu naših hribovcev ali tudi Nemcev: namesto olja in kisa naj služi kisla smetana! — Paša piva po jodi menda ne napravi škode odraslemu, ki si želi časih te pijače. .Srčna »napaka«, če je res samo živčne narave, ne zahteva posebne prehrane. leti. Zakaj sladke jedi komu nagajajo? Vobče ne prenašajo sladkornin ljudje z razdražljivim želodcem, ki izloča preveč in premočno kislino trajno ali začasno. Koit otrok sem rad lizal med, zdaj ga ne prenašam več dobro, zato se ogibljem medu in sladkarij. Saj ni treba, da vsatk vriva vse, kar je dobrega na svetu! F. K. — Lj. Dih zastane vašemu 20 mesečnemu sicer vzornemu otročičku, če se le količkaj vznemiri. Vaš otročiček je še zelo dostojen, drugi se o takih priložnostih še onesvestijo, pomodre kakor češplje in dobivajo celo krče, kar spravlja okolico in posebno roditelje v mučen položaj, ki ne vedo, takšen bo izid. Nič hudega, ne dajte se plašiti! Pustite, da pride tak svojcglavček sam do sape! Če pa hočete take prizore skrajšati in zredčiti, krenite otroka narahlo po zadnji plati ali poškropite ga r. mrzlo vodo po glavi. Otrok naj se zave, da vas taki pojavi ne vznemirjajo, sicer bo ž njimi začel uveljavljati svoje trmce in hudomušnosti in kmalu vas bo strahova! s svojimi j>orednoa1mi. Ne odlašajte z vzgojo, noben plevel se tako hitro ne razraste in vtkorenini na vrtu ali njivi kakor trma v otrokovi duši! M. L. — Lj. Nevesta — nevešča? Blagor vam, že je vse. kar pišete, tudi res! Porazgovorite se vendar s svojo materjo o stvareh, ki vas čakajo. Prirodne zadeve niso sramotne, zato je vaša sramežljivost — nenaravna. Če že ne marate k materi v posvete, pojdite pa h kateri zdravnici, tudi poročene so vam na razpolago. Knjig je o teh stvareh čuda mnogo, dobrih malo, a niti teh vam ne priporočam nobene, ker ne vem, če znate pravilno brati in umeti take stvari. Doživel sem v tem pogledu neverjetnosti! Jaz sam pišem o tem predmetu knjigo že več let. a je ne moreni končati in še manje izdati, ker se vedno bojim, da bi ž njo več škodil kakor koristil. Ista. Radi zaprtja begate od zdravnika do zdravnika, ves njihov nebroj« vam ni nič pomagal razven dristlje ali »klistirke«, ki je sicer uspošna, a vas ne zadovoljuje. Urnem nevšečni položaj in menim, da je krivda bolj pri vas kakor pri neštetih zdravnikih. Deniva, da vaša izbira glede zdravnika ni bila že izprva prav srečna, saj Bog nas je dal take in take zdravnike, dobre in slabe, prav dobre in zanične. Deniva. da je prav tak zanikrn zdravnik postal vaš oeebni zdravnik, ki naj odpravi nadležno zaprtje. Prepričan setn, da bi bil ta najslabši zdravnik porodil najbolj primerni način zdravljenja vaše zaprtosti poprej kakor vos »nebroj drugih že zavoljo vaše neprestane sitnosti, ker bi se bil ta zidravnik lotil zdravljenja po načrtu in našel zadovoljiv izhod. I. O. — D. Trdovraten kašelj va.s nadleguje čezdalje bolj. Opis mučnega stanja je naravnost nazoren, pogrešam pa dveh podatkov, čas in način prvega obolenja ni naveden, kar je za razpoznavo važno razločevati. Zamenjujela se namreč dve bolezni sopil in sicer dušica ali astma, ki se začenja časih že v otroški dobi, in pa neduha ali pljučni e m f i z e m , ki se razvije kot posledica zanemarjenih ali ponavljajočih se vnetij sopil v poznejših letih, časih sta obe obliki pri istem človeku enakomerno zapleteni druga v drugo. Dušica se v starosti razgublja, neduha narašča. Kaj počnite vi? Vsekakor vam treba temeljitega zdravniškega pregleda, da se dožene glavni vzrok vaše nadloge; potem je treba nos tako urediti, da jiosluje brez težav in motenj. Velikega pomena je krvni obtok, važno je, da so noge vedno dovolj tople. Kako se to doseže, je bilo že letos povedano. Več krehavcev se mi ie že zahvalilo, da so znatno omilili če ne odpravili svoje muke po mojem nasvetu z dihalnimi vajami. Hodite na sprehod z zaprtimi usti, po vsakem 10. ali 20 dihu krepko izdihnite do skrajnosti! Navadite se sploh bolj na rahlo vdihavati in Čvrsteje izdiha-vati. Ako vam treba začasno kaj zdravil-ali morda izpremembo zraka ali tudi prehrane, vam pove zdravnik. Клјетмје vzdržriie razdražljivo stanje sopil. zato opustile kajenje vsaj za tri mesece, po tej dobi se vam tobak upre bržkone za vedno. Če tega ne zmoreite. pustile cigarete in se lotite cigar ali pipe. I. J. — K. Lasje vas ne ubogajo? Šegavemu pesniku Fefeit, ki se je celo v znani pesmi pritoževal radi upornosti svojih brkov in mene prosil pomoči. sem pokazal pod v »salonu, kjer umetelni strokovnjaki posebne vrste uspešno krote uporne ščetine z mažami, glavniki, ščetmi in drugimi pripravami. Pojdite še vi tjakaj! F. G. — Lj. Pomlajenja se vam hoče na pomlad? Leta vas skrbe, udje vam okorevajo. truplo se razpenja, glava je majava, nič več vam prav ne diši in ne tekne, puščoba vam greni in zagrinja življenje. Tudi jaz sem imel pred časom približno podobne »prijetne« občutke. Pa sem vzel svojega življenja uro v roke in presukal v nji nekaj kolesc tako, da se je kazalec, prišedši do znamenja L začel pomikati nazaj proti XL, kamor prileze kmalu. Aprilska šala? Kaj še, živa resnica! Spoprimeni se brez strahu z vsakim možakom, če ni prehud brdavs, upam tudi. da se bom še kosal z mladeniči. Škoda, da ne moreni dati »vojega izuma patentirati, ker je samo na pol moj izum, na pol ne, zato vam ga iziročam brezplačno. Pol po zunanjih nujah, pol po lastnem preudarku sem se lotil garanja, zunanjega in notranjega, z vso vnemo, danes garam več kakor kdaj koli prej. počutenje pa je boljše kakor pri prvih XL. Resno delo je ono čarodejno mladilo, vse drugo so krpanje in otročarije. Pravni nasveti 7,opet pntewt. F. L. N. — Oglejte si zakon o zaščiti industrijske svojine, kjer boste našli vse potrebno. Ta zakon je bil objavljen v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo« dne 2. junija 1922. Za dajanje patentov je pristojna »Upra-za za zaščito industrijske svojine« v Belgradu. Zgraditev vodovoda. I. L. K. — Vodovod nameravate zgraditi in ste mnenja, da bi bilo [>o-trehno ustanoviti nekak gradbeni odbor. Vprašate, kaj svetujemo. — [Predvsem morete biti na jasnem, kdo bo gradil in čegava last bo vodovod. Ali bodo gradila poedini vaščani in bodo ostali solastniki vodovoda vsak s svojim deležem, ali pa ga bo gradila kakšna juridična oseba (n. pr. zadruga), Id bi jo v ta namen ustanovili. Po našem mnenju bi bilo zadnje najprimerneje, ako ne vzame občina dela v roke in bo še najmanj sporov. Če nameravate ustanoviti zadrugo, se obrnite na kakšno zadružnih central za navodila. Ako pa nameravate graditi kot solastniki, kar vam pa odsvetujemo, bi izvolili upravni odbor, ki bi delo vodil. Knpna pogodbo. D. F. T. Zavezali ste se plačati kupnino proti izročitvi knjižice pod pogojem, da se znesek iz knjfižice do določenega datuma realizira. — Ta stavek je sam nn sebi nejasen. Treba bo ugotoviti, kaj sta pogodnika pri tem hotela. Ali je bila knjižice izročena v plačilo ali res samo v zastavo, kakor trdi nasprotnik in če ste se res zavezali poskrbeti za pravočasno realizacijo knjižice. Ako se dokaže, da ste imeli poskrbeti za realizacijo knjižice, pa tega niste storili do določenega roka, sme drugi pogodnik določiti primeren rok aa naknadno izpolnitev in nato odstopiti od pogodbe. Če zavod, kjer imate naložen denar, ne spada pod zaščito, ga lahko tožite, kar vam pa odsvetujemo. Kar se tiče vašega zahtevka za [povračilo stroškov za investicije, Ici ste jih napravili za >kupljono< stvar v slučaju razdora kupčije, boste najmanj mogli zahtevati toliko, za kolikor je bil nasprotnik na vašo škodo obogaten. Ker pa gre za vsoto, ki jo boste pred sodiščem morali uveljavljati po advokatu, ne kaže o tem vprašanju na tem mestni obširneje razpravljati, zlasti še, ker ni dejanski stan dovoljno pojasnjen. Težave vlaaatolja G. T. T. Celo življenje ste se mučili in štedili, sedaj vam pa hranilnica ne izplača prihrankov. Kaj storiti. — Takih težav ne občutite samo vi. IPomenite se z ravnateljstvom, morda vam bodo le nakazali manjše zneske. Tožite lahko, vendar pri 4odišču, ne pa na državni sveil. Vendar vam tožbo vsled vseobče krize ne svetujemo. Lani je neko sodišče v Vojvodini takšno toBbo odbilo. Vaš svet oziroma, dokler vejevje ne bo zrastk» v Vaš zračni prostor, tako dolgo sploh ne moreite sosedu ničesar. Šele potem ste opravičeni iz svoje zemlje izruvati korenine oziroma na Vašem zračnem prostoru obsekati tuje veje. Spor radi meje v gozdu. C. F. R. Pred petimi leti ste v gozdu merili in delali mejo po inapii, ki pa je izpadla v vašo škodo. Postavili ste mejnike, čeprav z mejo niste bili zadovoljni. Sedaj bi vi radi »pravo« mejo, kakor ste jo prej imeli. Ali je šc čas, da to d os p žete ! — če ste pred petimi leti na mejo, v kateri ste postavili mejnike, pristali, sedaj meje ne morete več spreminjati. Verjetno .je. da ste tedaj pristali, ker bi drugače ne postavili mejnikov. Tarokistu G. F., ki bi rad vedel, koliko ima dobiti za tihi »valaU, bomo to sporočili, kadar bo tarokiranjo zakonskim potom urejeno. Do tedaj mu pa želimo še mnogo tihih valatov, da bo in-kaso čini večji. Rubežen pokojnine drž. vpokojencev. A. K. V. Državnemu vpokojencu, ki vam je dolžan Za stanovanje, lahko zasežete tretjino prejemkov, razen osebne in rodbinske draginjske doklade. Od te tretjine se odbija tudi davek. Dnlg pa morate prej iztožiti. Plačilo svojemu zastopniku. J. K. Stroške svojega zastopnika morate plačati, čeprav ste tožbo dobili. Ako je nasprotnik kmet ga ne morete zaenkrat tirati na dražbo. Nasprotnik, ki je tožbo zgubil, je bil gotovo obsojen na plačilo stroškov. Te stroške boste svoječasno lahko od njega iztir-jali. Vaš zastopnik pa ni dolžan čakati in lahko zahteva plačilo od vas. Ustanovitev delniške družbe. K. J. J. Za ustanovitev delniške družbe boste morali najprej vložili prošnjo za vladno koncesijo. Statuti morajo biti napravljeni v obliki sodne ali notarske listine. Ker se boste morali torej vsekakor poslu-žit.i notarja ali odvetnika, ne kaže na tem mestu obširneje o tem pisati. Poprava mostu. P. A. — V vaši rasi je že dalje časa most na pešpoti pokvarjen, tako, da so ]>ešei in kolesarji [»osebno ponoči v nevarnosti, da zdrsnejo v potok. Most je prej vedno popravljal župan, ki se pa sedaj ne zgane. Kaj storiti? — Opozorite županstvo na nevarnost, če pa se to ne zgane, prijavite stvar okrajnemu načelstvu. V. ,T. P. če upate svojo trditev dokazati, se vam po našem mnenju ni bati kazni. Uredništvu pa ni znano, če jo tista trditev resnična. Pismeno ne moremo odgovarjati. Izterjevanje uslužbenukcga davka nd bivših polog Vaše spremenil v sadni vrl ter nasadil sadike l.fiO od Vašega zemljišča. Ker se bojite, da bo to drevje, ko se razraste. Vašemu zemljišču škodovalo s senco in zmanjšalo donos, vprašate, če je Vaš sosed upravičen tako blizu meje saditi drevje. — Pn zakonu ni predpisana nobena razdalja, kako daleč se sme od meje zasaditi sadno drevje. Dokler ne bodo korenine začele rasti v ki ne presegajo davka prostega eksistenčnega minimuma, t. j., če elužbeni prejemek ne presega 400 Din na mesec. 100 Din na teden ali 16 Din na dan in poleg tega za vsakega otroka, ki še ni prekoračil 18 let in nima stalnega dohodka še po 100 Din na mesec, 25 Din na teden ali 4 Din na dan. Davka prosti eksistenčni minimum se vpošteva te pri takih službenih prejemkih, ki se ponavljajo mesečno, tedensko ali dnevno. Pri službenih prejemkih, ki se neredoma [Kinavljajo, zakon ne pozna davka prostega eksistenčnega minimuma. Pravica države do odmere davka zastara v petih letih od dne 1. januarja onega leta, v katerem je davčna obveznost nastala. Pravica države do izterjave odmerjenega davka pa zastara čez pet let od dne, ko se je davčnemu zavezancu priobčila izvršena odmera. Kar se pa tiče dokolkovanja raznih potrdil, ne moremo na splošno odgovoriti. Morati bi poznati vsak posamezen slučaj, da bi mogli presoditi, če je in kdo je dolžan plačati manjkajočo kolkovine. Informacijo o solidnosti. T. P. P. in J. R. C. Po deželi hodijo potniki in ponujajo amortizacij- sko brezobrestno pooojilo proti vknjižbi na nepremičnine in proti odplačevanju na meeečue obroke. Radi bi vedeli, če je doticjia firma solidna m m-nesljiva. — 0 takšnih vprašanjih a razumljivih razlogov ue moremo pisati v časopisju. Obrnite ee na kakšne zanesljive osebe ali organizacije v k» ju, kjer je dotični zavod. Zanimajte ae tndi aa oeebe, ki imajo zavod v rokah, pa Vam potem ne bo težko presoditi, če in koliko jim je zaupati. Oviranje oranja. M. R. — Ob vaši njivi je sosed napravil ograjo iz bodeče žice, ki vas ovira pri oranju tako, da «te morali pustiti skoro en meter sveta ob meji neizoranega. Poprej ste vedno orali do meje. Za vaš opomin se soeed ne zmeni. Kaj storiti? Ograjo je sosed smel postaviti, vendar tako, da vas pri oranju ne ovira. Ce ste vi in vaši predniki že 30 let orali do meje, je konj pri oranju gotovo stopal po meji ali za mejo po sosedovem svetu. V tem slučaju ste si pravico, da konj tam stopa, priposestvovali. Če sosed zlepa ne prestavi ograje in ee na noben način ne morete z njim pogoditi, je edini izhod — tožba. Nezakonska mati. K. S. Z. — Vsak nezakonsiki oče je dolžan oskrbovati nezakonskega otroka. Ako tega пебе prostovoljno, ga lahko prisili sodišče k izpolnjevanju dolžnosti. Le če oče ne zmore (veled pomanjkanja sredstev) skrbeti za otroka. preide ta obveznost na rnater. Otrok po varuhu vsak čas lahko toži očeta na priznanje očetovstva in za preživnino. Kmetijski nasveti B. M. II. Kako pogosto in kdaj naj imajo plemenske svinjo mladiče? Ako imate eno ali več plemenskih svinj, jih morate za plemensko rejo tudi primerno izrabiti, da se vam bodo izplačevale. Rediti dobro plemensko svinjo samo za eno gnezdo mladičev se vam ne izplača. Brejost traja pri svinji 115 dni. Mladiči sesajo in ostanejo po skotitvi pri svinji najmanj 8 in največ 10 tednov ali 56 do 70 dni. Torej poteče od začetka brejosti [M do odstavitve mladičev približno pol leta. Potemtakem lqhko dobite od plemen, svinje dve gnezdi mladičev na leto. — Vso rejo pa uredite tako, da boste imeli od vsake plemenske svinje eno gnezdo mladičev sjx>niladi, eno pa bolj pozno poleti. Čim bolj zgodnji pa so pomladanski mladiči, tem bolje je pàtem za poletne mladiče, ki se lahko skotijo še v toplem čaeu, zrastejo še ob zeleni krmi in postanejo do zime primerno krepki, če je vaš svinjak pridnosti in moči. Na ta način sf boste vzredili čebele, ki bodo namesto rojenjanosile med, kar s čebelarstvom predvsem hočemo doseči. L. P. I. K. K. Setev sirka med krompir. — Za po-ekušnjo nameravam posejati med krompir sirek in prosim jiojasnila, kakšna zemlja mu najbolj prija, in kako se ga pravilno sadi ali seje. — Sirek je važna rastlina južnih krajev; v svojih lastnostih je precej podoben koruzi, zato zahteva tudi ravno tako dobro obdelano in gnojeno zemljo, toda še več toplote. V toplejših legah na Dolenjskem in Štajerskem ga sejejo navadno ob robeh in na konceh njih med koruzo, le malokje med krorçpir. V Vojvodini ga gojilo samega, sejejo ga v vrste, da ga lažje e kultivatorjem okopavajo. Zemlja zanj mora biti dobro zagnojena, globoko preorana in skrbno obdelana. Če hočete sirk gojiti med krompirjem, se.jte ga v krompirjeve vrste, krompir se- dobro urejen in tudi pozimi suh in gorak, potem i veda bolj na redko, potem boste oboje lahko oko- je najbolje, da uredite svojo plemensko rejo tako, da vam bodo svinje skotile vsako leto prvič ob novem letu, drugič pa julija. Ako pa je vaš svinjak slabo urejen in čez zimo premrzel ah celo vlažen, potem morate seveda s to veliko neugodnostjo za skotitev mladičev ob novem letu računati in vse urediti tako, da pridete do mladičev šele marca, ko je v svinjaku ie bolj toplo, in koncem avgusta, ali začetkom septembra. Gotovo pa vam je znano, da se mladi prašički najbolje prodajo okrog Velike noči. Zato pa se tudi izplača svinjak tako preure- pavali in pleli, kajti za skrbno obdelovanje sta obe rastlini enako hvaležni. Če bo pa v vašem hladnem podnebju popolnoma dozorel, je odvisno od vremena, kajti siPk potrebuje mnogo toplote. — V našem kmetijstvu poznamo v glavnem dve vrati sirka: navadni sirk s srednjedolgim latjem in rdečkastočrnim zrnjem, ki služi največ za krmo perutnini in prašičem; ter laški sirk z dolgim razprostrtim latjem in rjavoromenkastim zrnjem, čigar siršče rabimo za napravo metelj. L. I. Z. S. Sredstva za razkuževanje semenja. diti, da bo tudi čez zimo primerno topel in suh | Mnogo se piše o raakuževalnih sredstvih za seme- in vam bo mogoče imeti prva gnezda mladičev že j nje, toda malokje je navedeno, katero teh je po- ob notent letu, druga pa julija. Pa tudi še iz \ sebno priporočljivo, oziroma katero se pri nas dobi. drugih razen že prej navedenih razlogov se vam ; — Razkuževalnih sredstev imamo več vrst, ki so izplača to napraviti. Novoletne mladiče že lahko j večalimanj vsa enako učinkovita, toda le, če jih lrnmî+л * ко1лпл ru^in 1 o/l n n olr/\ l n rw\l л!пл 1/ rm/ч in 1^ «nklmn C!/> Inlrn rrn nnmnilr ,>nîn r rt /imino Zasajeno drevj». U. J. — Sosed je svojo njivo | županov. M. S. — Od bivših županov in občinskih uslužbencev zahtevajo plačilo uslužbenskega davka za prejeta plačila odnosno nagrade. Tndi zahtevajo plačilo zn kolkovanje raznih potrdil. Ali so prizadeti dolžni plačati iu to za več let nazaj. — Uslužbenskrmu davku so zavez/ine tudi plače ali nagrade županov in občinskih uslužbencev, kakor vsi službeni prejemki, v kolikor i»o zakonu niso oproščeni. Oproščeni so n. pr. službeni prejemki, krmite z zeleno pomladansko in poletno krmo in jih jeseni spitate z okopavinanii in drugimi krmili in dobro prodaste v začetku zime. Lahko jih tudi hitro spitate in spravite mlade pitance na trg v poletnem času, ko so za take živali zelo ugodne cene. Lahko [>a ujx>rabite take zgodnje mladiče v prihodnji spomladi (v starosti enega leta) tudi za plemensko rejo. J. P. 2. Kako naj satiram ogrce? Ogrce zatirajo pred vsem njih naravni sovražniki, krt, vrana, sova itd. Zato se priporoča, da prizanašate takšnim sovražnikom ogrcev in drugih podobnih škodljivcev. Posebno krti pokončajo mnogo ogrcev. Ko orjete, lahko spravite na njivo tudi kokoši in race, ki izorane ogrce hlaet.no pobirajo. Kjer ni mogoče spraviti perutnine na njivo, naj otroci pobirajo za plugom ogrce, ki jih potem pokrmite perutnini in prašičem. Ogrci »o ličinke rjavega hrošča. Zato bo zatiranje ogrcev najbolj uspešno, ako boste zatirali rjavega hrošča v >hroščevem letuc meseca maja skupno z vsemi soobčani. Tudi rjavi hrošč je dobra krma za perutnino in prašiče. Zato zasluži, da se ga uporablja za krmljenje ne samo maja, ko se pojavi, temveč tudi v drugih mesecih. V ta namen pokončajte nabrane hrošče v vroči vodi, na kar jih sušite na solncu ali pri peči toliko časa. dokler ne izgine iz njih vsa vlaga. Spravljeni v vreče, ki jih razobesimo v suhe zračne prostore, ostanejo posušeni hrošči dolgo uporabni za krmljenje perutnine in prašičev. Pred krmljenjem zdrobimo ali zmeljemo posušene hrošče in jih v majhni količini primešamo drugi krmi. V posušenih hroščih je po prof. Wolfu 38% beljakovin in 9% tolšče. Krmiti izključno sveže hrošče kokošim ni priporočljivo, ker bi tako krmljenje škodovalo dobremu okitsu jajec. Razen za krmo lahko uporabljamo hrošče tudi za kompost Ing. A. P. A. R. iz Dr. — Že nekaj led poskušate pri nekaterih družinah zabraniti rojenje, pa se Vam to noče dobro posrečiti. Kakšno bi bilo uspešno zdravilo proli rojenju? — Popolnoma zanesljivega navodila Vam v tem pogledu ni mogoče dati. Kajti včasih čebele [»kažejo figo celo na.iizurjenejšemu in najvestnejšemu čebelarju, ki je prepričan, da je roj preprečil, pa mu vendarle zleti. Zlasti je težko uspešno zabraniti rojenje v času, ko družina že »na roj sedi«. Ko se je nagon po rojenju z vso silo že vzbudil, ne pomaga niti podiranje matič-uikov. Prvič je uničevanje matičnikov pri močnih družinah sitna reč. ki se kaj rada ponesreči. Kajti človek v obilici živali hitro kak skrit matičnik prezre in delo je zaman. Drugič pa družina takoj napihne nove, ki iili matica hilro zaleže in čebelar ima prijetno nalogo, da zopel podira. To je vsekakor siten in dostikrat nezanesljiv in brezuspešen posel. — Ker ste pravočasno vprašali, nasvetujemo drug. gotovejši način preprečevanja, ki ga je pa seveda treba izvajati pravočasno, še preden je roj na pol na veji. Kakor hitro se namreč družina tako namnoži, da v A.-2. panju (upamo, da čebelarite v teh in ne v kranjičih, kjer ste sploh brez moči) zaseda vse sate in krepko podseda, je čas za prestavljanje. To je opravek, o katerem sedaj ne bomo obširno razglabljali, ki pa pravočasno in pravilno izvršen gotovo za nekaj časa ali pa sploh prepreči rojenje, čim je pa plodišče izdelano (dodati je seveda satnice, ne pa izdelano satje) in za-leženo, je nevarnost za roj zopet tu. Na vsak način je treba dati čebelam — posebno če je paša pri-Hčno dobra — vedno dovolj opfavka in matici prostora za zaleganje. Zato naj v tem slučaju čebelar postopoma odvzema še preostale stare sate iz plodišča in jih nadomesti s satnicanii (primerjaj Kuntschev Bauramen«). Staro satje je itak treba izmenjati, če se teko čebele stalno zaposlujejo, jih zadržujemo do rojenja, dokler najugodnejša doba ne mine. Gotovo se tudi to ne posreči vedno, vendar je verjetnost uspeha velika. — Vedite pa tudi, da niso vse družine enako rojive. Če katera kar vedno hoče rojiti in še po večkrat na leto, kar je za uspešno čebelarenje na med pogubno, ji zamenjajte matico z drugo, ki ste si jo vzgojili v družini, katera malo roji, se pa odlikuje po pravilno rabimo. So taka za namakanje in druga za prašenje. Pri nas je že dolgo v navadi namakanje pšenice v 1% raztopini modre galice, ki se je v splošnem dobro obneslo. Proti prašnati sneti na ječmenu namakamo seme v vroči vodi od 52 do 54° C. Uspulun-universal je danes skoraj edino strupeno sredstvo za namakanje pšenice proti snet-javosti in rži proti snežni plesni. Pri namakanju uniči strupena raztopina trose sneti, ki se držijo zrnja, ter tako razkuži setmenje. Pri prašenju se žitno zrno obda s struj>enini prahom, ki se v zemeljski vlagi raztopi in zamori snetjave kali. Pri nas so v prometu praški Porzol, Tilantin in Tilan-tin R. Porzol in Tilantin služijo proti trdi ali smrdljivi sneti pšenice, ječmena in ovsa, Tilantin R. pa proti snežni plesni rži. To so navadna sredstva za namakanje oziroma prašenje semena proti razni snetjavosti. — Proti prašni sneti pšenice in proti žilni rji ne pomaga nobeno prašenje in ne namakanje. ■ L. F. S. v M. Na sadnem drevju opažate na deblu suho lubje črno in rjavo barve; na nekaterih drevesih je več, drugod inanj takega lubja. — Tako drevje je trpelo vsled ozeblin. Sadjarji se tega pogostnega [Kijava predvsem varujemo z belim apnenim beležem, ki na spomlad odbija solnčne žarke in tako preprečuje v deblu prenaglo spremembo toplote. Drevo se čez dan otaja, zvečer pa sokovi zmrznejo, nastanejo razpoki i ne lubja. lubje odstopa, debla pokajo. Belež to mili in preprečuje v prav znatni meri, zraven pa še drevje razkužuje in apno kasneje, ko ga dež izpere, gnoji. Dela ni veliko, koristi velike, sicer tega ne bi izvajali vsi napredni sadjarji. — Ozebline zdravimo tudi: Odstranile vse sulio lubje kol leglo škodljivcev, rane obrežite do žive kože, rane zamažite s cepilnim voskom, večje rane obvežite, dobro je tudi puščanje; v ta namen prerežile do lesa (ne v les) kožo nad rano in pod njo v dolžini 10—20 cm, da na la način prisilite jačji dotok zdravilnih sokov. V legah, ki so zelo podvržene pozebam, sadimo le odporne sorte in te raje kasneje precepimo po vrhovih, ali pa sadimo drevje, ki je cepljeno v višini \ isokodobelnih dreves, kot so to prafeticirali uspešno naši predniki. Drevju tudi dobro pogno-jite. da ne zastane v rasti. M. Z. v H. Le kaj se jezite nad tolmuni in duplarji, ki še res niso ugonobila nobenega drevesa, ampak le mrčes na in v njem. Drevo, ki se ga enkrat loti duplar, je navadno zapisano smrti. Te ptice baš dobro povedo, kaj spada iz sadovnjaka na ogenj, zato ljubite te ptice in jim raje poskrbite valilnice, pa bodo ugonobile mnogo mrčesa, ki res povzroča prenaglo propadanje drevja. — Onih ptičev z izposojenim perjem se pa bojte dotakniti, ker so kot redkost zaščiteni. Dobro pa je, da jih poznate in jim veaj jeseni prepovejte vstop v sadovnjak, če ee sicer radi pri vas sučejo s svojim tieeadjarskim petjem. Ing. Sk. A. N. v 0. Koliko panjev čebel je potrebno «a oploditev sadovnjaka s 50 drevesi. — če ste dober čebelar, boete imeli močne panje, kar omogoča poleg spretnosti čebelarja dobra рлба. 1—2 panja bi zadoščala samo za ta namen. Če pa je paslšče dobro, ne boste s tem zadovoljni. Tedaj vam glede drevja ne bodo več rojile muhe po glavi. Ii^. Sk. M. O. v R. Ali bi naj napravili pri vae jeseni sadni ogled v trgovske »vrhe. je to težke svetovati, ker ne vem. koliko in kakšnega blag» boete imeli na razpolago. V trgovske srrhe se pa navadno prirejajo razstave, ne ogledi, trgovsko pomembnih vrst, katerih je r kraju veej za nekaj vagonov. Sadni ogledi praktično tndi mnogo pomenijo zlasti v zvezi z določanjem ozkih krajevnih sadnih izborov, «poznavanje |H>mologije in slične namene, vendar r tem oziru ne dosegajo namenov na trgovinski način prirejenih razstav. Če še nimate sedaj ožjega krajevnega .sadnega izbora, bi bil eedni ogled priporočljiv, sicer pe ne. če bi dobili kaj podpore v ta namen, pa ne večno; če je ogled ustrezal namenu, so bile evoječaano priznane nagrade ш podpore ČITATELJEM ZA NEDELJO M. Jaeienczyk: Njun dan Ko ee je tisto nedeljo gospa Terezija vrnila iz cerkve, je našla neobičajen pokoj in tišino v obljudenem etanovanju, ki je icnela v njem že dokaj mesecev najeto sobo v »družini«. Ob tem nenavadnem pojavu ee je razveselila. — Edini dan po utrudljivem, ves teden trajajočem delu ▼ uradu, ko je lahko pomislila nase — je bil navadno zoiprn zaradi glušečega hrupa, ki je pronical do gospe Terezije skozi tanke stene iz sosednih sob. Kajti tista »družina« ni bilo lc številna, marveč se je odlikovala tudi po veliki gostoljubnosti. Toda danes je bilo tiho in mirno. Gospa Terezija je slekla plašč in za hip postala pri oknu, ki je gledalo na dvorišče in na vrtič dalje v ozadju. Sredi tistega dvorišča je rasel kostanj, obrobljen z malo gredico trave, kipeč navpik s togimi stožci cvetja. Za njim, žc nu vrtiču, so bledi, slabokrvni bezgi etegali k soncu svoje lilijaste češnlje. Gospe Tereziji je od nekod iz dna domišljije vzniknila druga slika: Kostanj, glej, se razdvaja, potem se podvoji, potroji in nastaneta dve steni drevoreda z oblastim drevjem, posutim z rozastim cvetjem. V ozadju pa lilijasti bezgi. Sredi njih bele stene dvorca z balkonom na stebrih, pod zelenkasto streho, ki so jo raz-sckala leta, ki je pod njo potekalo vedro de-tinstvo in sončni dnevi prve mladosti. Vse to je bilo nekam daleč, onstran življenja. Stene belega dvorca je kajpak razdejala vojska in le-onih bezgov in kostanjev najbrže ni več. In nikogar tistih, ki so živeli z njo in zanjo, ni več na svetu ... Pa vendar je še do nedavna tako vedro in spokojno potekalo tisto drugo življenje, ko je bila Štefanova žena. Do tistega trenutka, ko jc stopila mednju — ona... mlajša, lepša... Gospa Terezija ei ni bila takrat v eveeti, s kakšno naglico se zbirajo nad njeno glavo oblaki nesreče. Z nekako topo pasivnostjo je sprejemala dejstva, ki jih je vezala dolga veriga posledic. Tisti spomina vredni dan. ko ji je Štefanovo pismo naznanilo njegov odhod v inozemstvo in ločitev za vedno, je sprejela s prav tako bolno pasivnostjo, za katero ec je skrival brezup. Gmotne razmere so jo silile, da se poprime česarkoli. Dobrohotni znanci so ji preskrbeli službo v uradu. Pomogli so ji, da je poprodalo opravo in opustila svoje lepo, razkošno stanovanje, ki je bila v njem prebivala že več let — in da se je nastanila nekje v »družini«. Življenje ji je vendar potekalo dalje ko trak sivih dni. i« Goepa Terezija je zdrknila na stolček, ki je stal pri oknu. Nagnila je glavo vznak in rahlo zatisnila oči. Ničesar več ni videla pred seboj, tndi niknkih slik si ni ustvarjala. Nenadoma pa — ko da jo je spreletela kaka misel, je pogledala na koledar, ki je visel nad pisalnikoro. Obletnica njune zaroke... Rdeče številke v koledarčku so ee spletale v očeh, zalitih s solzami, v nekako ekrivnostno znamenje, ki jo je vabilo s svojo pomenlji-voetjo. Gospa Terezija ee je zdrznila in si s tresočimi rokami stisnila senci. Samo nikar misliti na to... nič več spomina na to. Ali kljub tej zapovedi so ji pričeli nadležni •pomini siliti v glavo... prva obletnica njune zaroke: pred seboj vidi gomilo škrlatnih rož, dragih ji po barvi in vonju... nad njimi pa smejoče se sive oči Štefanove ... Vsako leto na ta dan so bile rože. V poslednjem letu njunega sožitja sta preživela ta dan ločeno. Štefan je odšel tedaj nekam v zadevah tvrdke. Toda nekoliko dni pozneje ji je prinesel nekaj rdečih rož. Oči so mu bile nekam zmučene in že nekam tuje, nasmeh pa bežen in nekam zlovoljen. Nekaj tednov pozneje se je ločil od nje. Gospo Terezijo jc zopet zabolelo v prsih in jo stisnilo v jabolku. Krepko si je z rokacni zakrila obraz. Nenadoma je tišino v stanovanju pretrgal oster glas zvončka. Na hodniku so se razlegli koraki. Potem pn govorjenje. Minulo jc nekaj trenutkov. Nekdo je potrkal na vrata gospe Terezije. Gospa Terezija se je zdrznila. Mehanično si je obrisala oči in stopila k vratom, ki so se odprla in skoznje je pomolila služkinja glavo. »Prosim, gospa ...« Nekakšna negotova kretnja. Gospa Terezija je pogledala služkinji preko ramen. Za njo se je v mračni prednji sobi zarisavala silhueto majhnega dečka, ki je z obema rokama držal neko stvar, zavito v bel svilen popir. »Prosim, gospa — deček iz cvetličarne je prinesel nekakšne cvetlice. Pravi, da so mu veleli nesti semkaj.« Gospo Terezijo je 6preletel mroz... Cvetlice... in vprav danee... Stopila je bliže. V progi svetlega dne, ki je prihajal skozi odprta vrata njene sobe, je ugledala škrlatne vence rož, ki so prosevali 6kozi tenak ovoj iz svilenega papirja. Nič več ni spraševala, ampak se je z naglo kretnjo umaknila v sobo. Tresoči prsti so ji pričeli iskati drobiža v črni, obrabljeni denarnici. Potem pa je začela odhirati cvetlice in jih polagati na roke s tisto edinstveno, božajočo, vsem ženskam lastno kretnjo — ter je zaprla vrata svoje sobe in se tako zagradila pred ostalim svetom. Tresoče roke so ji s pobožnostjo odvijale beli ovoj. Vnl krvi ji je zaplal k srcu in ga napolnil z radostno toplino. Ni vedela, ali sanja... ni verjela očem... V tej tuji, priskutni sobi so zrle nanjo pla-meneče glavice škrlatnih rož z usinevcm življenjske radosti, kakor spomladansko sonce... Prav takšnih, kot jilt je na ta dan zmerom prejemala. Prižela jc obraz k vonjiviin, žametnim lističem in narahlo zatisnila oči. V tistem hipu sc jc jc dojmilo, kot da jc žc na koncu nekakšne daljne i>oti, zdaj pa da jo čaka počitek. Ni sc ji dalo misliti o ničemer... prav o ničemer. Hipoma jc popolnoma mehanično vtaknila cvetlice v vrček z vodo in ga postavila na mizo. Sedla je poleg, si podprla glavo z obema rokama in neprestano zrla v škrlatne, z roso oprane vcncc zmagovitih rož. Zrla je skozi meglo solza — solza veselja. Tisto nedeljo gospa Terezija ni šla na obed k znancem, kjer je bila navadno na hrani. Minevale so ure. V notranjosti stanovanju se je zopet oglasilo življenje. Trušč kot ponavadi. Prvič in drugič je zazvenel zvonček. Razlegli so sc koraki, potem glasno razgovarjanje, nekak mladosten, brezskrben smeh... Toda gospa Terezija ni vsega tega nič slišala. Zdramila sc je šele ob glasnem trkanju na vrata. Na pragu je zopet stala služkinja in hehe-tnje dejala: »Oh, te cvetlice sploh niso za Vas, gospo. Poslal jih jc gospod poročnik za našo gospico. Samo ta dečak iz cvetličarne si ni zapomnil imena.« C.rwpa Terezija je z izbuljenimi očmi za-strmela v deklico. Težke, razpokane roke so pograbile vitka stebla kraljevskih cvctlic. Vrata so se zatresnila. V sobi gospe Terc-I zije je ostal na mizi prazen korček, na belem prtiču pa je ležal odpal listič škrlatne rože —• ! liki simbol osamelega, nikomur potrebnega srcu. Anton P. Čehov: Stava Bila je temna jesenska noč. Stari bankir je razburjeno hodil po kabinetu in se spominjal, kako je pred petnajstimi leti priredil zabavo. Na tej zabavi se je zbralo mnogo umnih ljudi, ki so vodili zanimivo pogovore. Med drugim so govorili tudi o smrtni kazni. Gostje, med katerimi jo bilo mnogo učenjakov in časnikarjev, so po večini odklanjali smrtno kazen. Trdili so. da je ta vrsta kazni zastarela, nedostojna krščanskih držav in nenravna. Po mnenju nekaterih izmed njih bi bilo treba smrtno kazen zamenjati z dosmrtno ječo. »Jaz se z vaimi ne strinjam,« je dejal gostitelj bankir. »Sicer nisem izkusil niti smrtne kazni niti dosmrtne ječe, ali če je mogoče soditi a priori, tedaj je po mojean smrtna kazen nravnejša in bolj človeška kot pa dosmrtna ječa. Kateri rabelj je hujši? Tisti, ki vas ubije v nekaj minutah ali tisti, ki iztiska iz vas življenje nekaj let?« »Oboje je enako nenravno,« je dejal nekdo izmed gostov, »zato ker ima oboje isti smoter — uropati življenje. Država ni — Bog. In nima pravice jemati tega, česar ne more vrniti, tudi če bi hotela.« V gostéh je bil tudi neki jurist, mlad človek približno petindvajsetih let. Ko so ga vprašali za mnenje, je dejal: »I smrtna kazen i dosimrtna ječa sta enako nenravni, no, če bi mi bilo izbirati med obema, tedaj bi si izvolil poslednjo. Živeti kakorkoli je boljše, kot pa sploh ne živeti.« Živahen hrup se je dvignil. Bankir, ki je bil takrat še mlajši in vihravejši, je nenadoma ves iz sebe udaril s pestjo po mizi in zaklical mlademu juristu: »Ni res! Stavim dva milijona, da ne bi vzdržali niti pet let v za poni!« »Če mislite to resno,« je odvrnil juriet, tedaj sprejmem slavo, da bom odsedel ne pel. ampak petnajst let.« »Petnajst? Drži!« je kriknil bankir. »Gospoda, jaz stavim dva milijona!« »Dobro je! Vi zastavite milijone, a jaz svojo svobodo!« je dejal jurist. In ta barbarska, nesmiselna etava jo obveljala. Bankir, ki takrat ni vedel, kaj bi s svojimi milijoni, razvajen in lahkomiseln, jc bil ves vzlii-čen radi stave. Pri obedu se je norčeval iz jurista in govoril: »Spametujte se vendar, mladi mož, dokler ne bo prepozno. Zame sta dva milijona malenkost, vi pa ste v nevarnosti, da izgubite troje ali četvero najlepših let svojega življenja. Tri ali štiri pravim, ker ne boste vzdržali več. In ne pozabite, da je prostovoljna ječa precej hujša kot pa prisilna! Misel, da imate vsako minuto pravico uiti na svobodo, vam bo otrovala vse vaše prebivanje v celici. Da, smilite se mi!« In sedaj se je bankir, nervozno stopajoč iz kola v kot, spominjal vsega tega in se spraševal: »Čemu ta stava? Kakšno korist imam od lega. da je jurist izgubil petnajst let življenja in da jaz zavrženi dva milijona? Ali more to dokazati ljudem, da je smrtna kazen hujša ali boljša od dosmrtne ječe? Ne in ne! Neumnost in nesmisel. Z moje strani je bila stava prešernost sitega človeka, a s strani jurieta — navadna lakomnost...« Spominjal se je dalje nn to, kaj se je zgodilo po opisanem večeru. Sklenili so, dn bo jurist presedel svoja leta pod strogim nadzorstvom v hišici, ki je stala na bnrkirjevem vrtu. Dogovorili so se, da petnajst let ne bo imel pravice stopiti čez prag svoje celice, videli živih ljudi, slišati človeških glasov in dobivati pisem in dnevnikov. Dovolili pa so mu imeti klavir, čitati knjige, pisati pisma, piti vino in kaditi tobak. Z zunanjim svetom ne bo smel občevati drugače kot molče skozi malo okence. vzidano v ta namen. Vse kar bi rabil, knjige, note, vino in drugo, bo mogel naročiti po lističu v poljubni množini, a le skozi okence. Dogovor jo CRIKlVEtlkCfft Največje kopališče na Jadranu. 4»/j ure vožnje od Zagreba via Plae«. 30 hotelov in pensionov. Letos velike slovesnosti in znatno znižane cene, Informacije in prosi»ekte pošilja _Lječilišno^ povjercuBtvo in sami hoteli. Pcns. - ltost VILA RUŽIf'A 35 eob Vis-à-vis obala Prospekte in pojasnila pošlje na za-htevo uprava Cena v predsozoni 65 — 80 Din. Pens.-Rest TRIGLAV. Popolnu oskrba od 00 - 75 Din Komfort._Snažnost._Solidnost. Hotel-Pension »LIBURNI \<. Vis-a-vis kopališča in v bližini kopališkega parka. Moderno opremljene sobe. Popolna oskrba 65 — 85 Din Pens.-Rest MORAVA. Dobra in mirna mešram ska hiša_. Popolna oskrba 60 — 70 Din Pens.-Rest. ZELEN« A J. Tik~ob" nioriu blizu obale. Popolna oskrba 60 — 65 Din Resta v raci ja VINODOL. ^Izborna^donTača in dunaiska kuhinja. Vsak dan sveže morske ribe Izvrstna domača in dalmatinska vina. Shajališče gurmanov. Prehrana 40 Din šel v vse podrobnosti in je obvezoval jurista, da odeedi natančno petnajst let od 12. ure 14. novembra 1870. leta do 12. ure 14. novembra 1885 leta. Vsak najmanjši poskus jurista, da bi prekršil pogoje, bi rešil bankirja obveznosti, da bi mu plačal dva milijona. lVvo leto je juriet, kolikor je mogoče soditi po njegovih kratkih pisemcih, silno trpel zaradi samote in dolgočasja. Iz njegove celice so udarjali dan in noč zvoki klavirja. Vinu in tobaku se je odrekel. Vino — je pisal — vzbuja želje, n želje so prvi sovražnik jetnikov; razen tega da ni nič bolj zoprnega kot piti dobro vino in nikogar ne videti. A tobak da v njeçovi celici kvari zrak. Prvo leto so pošiljali juristu knjige večinoma lahke vsebine: romane s srečnimi ljubnvnimi zapletljaji, kriminalne in lantastične povesti, komedije itd. Drugo leto je klavir v celici že utihnil in jurist jo v pisemcih naročal le klasike. Peto leto se je znova oglasil klavir in jetnik je zaprosil vina. Tisti, ki so ga opazovali skozi okence, so pravili, da je vse to leto le jedel, pil in ležal na postelji, če-sto zehal in se srdito razgovarjal sam s seboj. Knjig ni čitnl. Včasih ponoči je sedel in pisal, pisal vso noč do jutrn in zjutraj raztrgal nn kosce vse, kar je napisal. Slišali niso samo enkrat, kako jc jokal. Drugo jwlovico šestega letn ee je jetnik z vnemo lotil učenja tujih jezikov, filoœofije in zgodovine. Hlastno se je oprijel teh znanosti, tako da je bankir zanj komaj sproti nabavljal knjige. V štirih letih je po njegovi' željah naročil okoli 600 knjig. V tej dobi je bankir prejel od svojega jetnika toie pismo: »Dragi moj ječnrl Pišem Vam te vrstice v šestih jezikih. Pok"žite jih učenim ljudem! Naj jih preberejo. In če ne bodo našli niti ene napake. Vas prosim, ukažite na vrtu ustreliti. Ta strel mi bo povedal, da moj trud ni bil zaman Geniji vseh vekov in vseh krajev govore v različnih jezikih, a v vseh gori en plamen. 0, če bi vedeli, kakšno srečo uživa moja dušn, ker jih razumem!« Jetnikova želja se je izpolnila. Bankir je ukazal ustreliti na vrtu, in to dvakrat. Nato je jurist po desetem letu sedel za mizo in fital le »Evangelij«. Bankirju se je čudno zdelo, da more človek, ki je v štirih letih prebral šest sto knjig, potrati skoro eno leto zn čitnnje ene same lahko razumljive in ne debele knjige. Po Evangeliju so prišle na vrsto zgodovina religije in bogoslovje. Poslednji dve leti zapora je ietnik veliko bral, a brez vsako izbire. Zanimal se je za prirodoslov-ne znanosti ali je proeil zn Bvrona ali Shakespea-reja. Pošiljal je tudi tnka pisma, v katerih je prosil, naj mu pošljejo kemijo, medicinski učbenik, roman in kak filozofski nli bogoslovni traktat. Zdelo se je kol da bi tonil po morju sredi ladijskih razbitin in se lovil zdaj za eno, zdaj zopet za drugo desko. II. Starec bankir se je spominjal na vse to in si jb mislil: »Jutri ob 12. uri bo svoboden. Po dogovorit mu bom moral izplačati dva milijona. In če mu jih plačam, je vse izgubljeno I« Mostarshi izleti Moetar, v aprilu 1933. Mostarci ne bodimo radi na izlete. V tem oziru se od Slovencev res zelo razlikujemo. Človek, ki hodi na sprehod, je tukaj že — izjema. Naravnost neverjetno je, kako nekateri Mostarci nič ne poznajo okolice svojega mesta. Ko sem takoj prve tedne vodil dijake na ekskurzijo v Mo-starsko Blato, se je izletu pridružila sedemnajstletna sestra neke učenke, češ, da v svojem življenju ni bila nikdar niti na vrelu Radoblje, ki je za Mostarca približno isti izlet kakor za Ljubljančana pot na Posavje. Za daleč najboljšega poznavalca mostarske bližnje in daljnje okolice velja podpolkovnik Mikuš, Ljubljančan po rodu. Ta je skoraj edini izletnik, ki sem ga srečal, če sem sam ali v družbi, ki sem si jo bil poiskal v Mostarju — kajti na poti jo redko redko dobiš — pešačil po brdih in cestah okoli Mostarja. Ker je g. Mikuš sedaj premeščen v Avtovac pri Gackem, bom menda jaz eden izmed najagilnejših izletnikov iz Mostarja. Prav za prav res ni tako čudno, če Mostarci nimamo ne markiranih poti v okolico, ne tablic z napisi, nc kake podružnice planinskega društva. Poleti nain je šo doma prevroče, jeseni, pozimi in spomladi nas pa burja podi domov. In naše gore nimajo lepih gozdov, ne sence, ne bistrih studencev, nc planinskih zavetišč. Kdor se ni drugje naučil pešačiti, v Mostarju se ne bo. Kdor pa je kje drugod okusil slast, ki jo ima tudi premagovanje grdih strmin, prenašanje žeje in vročine, ta se drži svojih navad na začudenje Mostarcev tudi tukaj. Pred kratkim časem sem se seznanil z upokojenim zdravnikom dr. Tomovičem, ki je duša društva »Bor«. To društvo ima v Mostarju lepo drevesnico za pogozdovanje Krasa; njegova naloga je, | dn spremeni vsa gola brda okoli Mostarja v samo j »šumo crnogorico«; tudi letos ie dru&tvn ï» posa ' dilo kakih 10.000 cipres in borovcev. Škoda, da tiste dobe jaz ne bom dočakal, ko bodo ukrotili mostarako burjo in vročino lepi gozdovi, kakor daleč bo seglo oko... Takrat bo zacvetela tu tudi turistika, za katero so sicer dani vsi pogoji; saj sega podnožje nad 1900 m visokega Veleža prav do mesta, da, v mesto samo. 0, če.bi jaz imel kaj besede pri vodstvu šolstva: vsako zimo bi vsi učenci višjih razredov s profesorji vred morali en teden namesto sedenja v šoli kopati jame za pogozdovanje mostarske okolice. Med daljšimi izleti, ki jih je mogoče napraviti iz Mostarja, so seveda predvsem vabljivi izleti k morju. Doslej se tudi za izlet nisem še nikamor drugam vozil kakor proli jugu in jugovzhodu, torej proti morju. Do Metkoviča plačam samo 8 Din. A moram reči, da sem kljub temu šel v Metkovič radi mesta samega samo enkrat. Kajti Metkovič prav za prav ni ob morju, dasi ima pristanišče za morske ladje, ampak ob Neretvi, ki postane nekaj kilometrov pred izlivom tako široka in globoka, da mislijo ladje, da je to morje, pa priplujejo prav do Metkoviča. Mesto je bilo poprej nekoliko na slabem glasu radi malarije. Toda z nobeno stvarjo se Metkovičanu ne boš tako zameril, kakor če ga izprašuješ o malariji. Hudoval so bo, da so to čenče, ki so jih razglasili po knjigah o Dalmaciji preveč občutljivi ljudje; že Avstrija da je spustila v vodovje okoli Metkoviča posebno vrsto ribic, ki uničujejo ličinke komarjev, ki širijo malarijo; teb ribic je vsako leto več, komarjev pa manj, tako da ni razloga, da bi letoviščarji ne zahajali tudi v Metkovič. Blizu Metkoviča — kake tri četrti ure oddaljeno — je znamenito selo Vid, zgrajeno na kraju, kjer je stalo rimsko mesto Nerona, upravno središče za sedanjo Hercegovino, Črno goro in velik del Dalmacije. Ceni se, da je imelo mesto okoli 70.000 prebivalcev; doseglo je torej v tem oziru Ljubljano. Avnri so ga uničili v 7. stoletju (med 810 in 620 pa Kr.; kar so pa pustili Avari, io je porušil potres kakih 100 let pozneje; takrat se jo velik del zemljišča, kjer je stala Nerona, pogre-znil tako, da ga je rečica Novilj popolnoma zasula in pokrila z blatom. Sedaj ima vasica Vid par sto duš: kar pa vabi tujca v ta kraj, je dejstvo, da imajo vse hiše brez izjeme vzidanih v zidu polno kamnov z rimskimi napisi; nekatere hiše so sezidane tako rekoč iz samih rimskih kamnov. Skromno vasica ima celo svoj lastni — muzej z rimskimi kamni, kipi, napisi, orožjem itd. Sicer je pa mesto Nerona še neraziskano in še čaka svojega Schlie-manna, ki ga bo odkril svetu. Imela pa je Bosna in Hercegovina svojega Schliemanna. To jc dr. Patsch, poprej uradnik sarajevskega muzeja, sedaj profesor arheologije rm graški univerzi. Dobil sem seznam njegovih del o razlskavanju rimske dobe v teh krajih in sem strmel, kaj je vse proučil ta češki Nemec, ki se je pa srbohrvaščine tako perfektno naučil, da ga nisi ločil v tem oziru od domačina. V Čapljini (na progi Mostar—Metkovič) je odkopal celo rimsko trdnjavo; danes imenujejo ta kraj Mogorilo in je lep prirodni muzej, kamor gre vsak mostarski dijak vsaj enkrat s profesorjem na Izlet. Pa pustimo kraje mrtve nekdanje slave in si oglejmo čare in slavo sedanjosti! V dobrih petih urah te pripelje vlak iz Mostarja v Dubrovnik. Seveda sem si ogledal ta paradiž, ki slovi za eno nnjdražestnejsih lepot ob Sredozemskem morju. Ne bom nosil vode v Savo in opisoval mesta, o katerem je »Slovenec« že večkrat pisal. Če si bil kdaj tam, imaš samo željo, dn bi hodil in posedal ves dan po cestah z bujnim južnim cvetjem in gledal Adrijo ter pel s Kettejem: O Adrija, kako naj te objame, knko naj te poljubi pogled moj! Bilo je 23. oktobra, ko sem preživel lep jesenski dan v tem mestu; toplo je bilo tako. da so se ljudje do solnčnega zahoda kopali v morju Če pa na poti proti Dubrovniku izstopiš v Humu in se pelješ še par ur namesto proti morju v smeri proti vzhodu in severu, prideš do poslednje postaje na tej progi: do Bileče. V Bileči sem videl nekaj, kar mi v Mostarju letos vso zimo ni prišlo pred oči: ko sem prišel tja sredi februarja, je tako divje snežilo, da sem samo gledal, kam bi se skril pred snegom in viharjem. Bal sem se, da se ne bom mogel vrniti, ker bo sneg oviral promet, če se knko ne unese. Zato o Bileči sami ne vem kaj posebnega povedati; niti v vojašnici nisem bil, kjer je kakih 200 slovenskih »enoletnih prostovoljcev« v šoli za rezervne častnike. Vse štiri ure, kar sem bil v Bileči, sem preživel v sobi v prijetnem razgovoru. Tisti, ki poznajo Bijočo, me tolažijo, da tudi nisem prav preveč zamudil, če si nisem mesteca podrobneje ogledni. Že tri dobre tedne Imamo v Mostarju cvetje po vrteli, vendar prave pomladi do poslednjih dni marca tudi tukaj še ni bilo. Ovirale so jo babe«. Kakšne »babo«? Narod pripoveduje tole. Bil je krasen marec in vsa moslarska okolica je bila v bujnem cvetju in zelenju. Pa je »baba« mislila, da je že pomlad, in je gnala ovce na planino. Tedaj pa je zapihala ledena burja, »baba« je zmrznila in ovce tudi. Še danes vidiš »babo«, spremenjeno v kamen, okoli nje pn grobljo kamenja, ki po svoji podobi spominja na ovce. Ta pravljic,-t točno opisuje mnrčevo vreme v Mostarju. Imeli smo včasih božnnske tople dneve, da si se solnčil nn prostem, pa je znpihaln ledena burja in si se zaprl v sobo ter kuril v peči. Ljudje pravijo, da so te nagle spremembe vremena eden izmed vzrokov, zakaj je v Hercegovini razmeroma mnogo jetike. Od vseh bolnikov mostarskih jih je okoli 60% bolnih za jetiko. V okolici so razmere v tem oziru nekoliko boljše. »Babe« so -latinske« in »riščanske«, to so prnvi: »katoliške« in pravoslavne«. Najprej pihajo »latinske«, nekaj dni pozneje pa »riščanske« (ker so pravoslavni prazniki 1 navadno 13 dni zn katoliškimi). Ivan Dolenec. Pred petnajstimi leti ni vedel, kam bi s svojimi milijoni, sedaj pa se je bal celo vpraàati se, česa ima več — denarja ali dolgov. Hazardna igra na borzi, predrzne špekulacije in vihravost, ki ga ni zapustila niti na stara leta, so bili krivi, da je akopnelo njegovo bogastvo in neustrašni, ponosni bogataš se je prelevil v bankirja srednje vrste, ki je trepetal pri vsakem povišanju in znižanju papirjev. »Prekleta stava I« je mrmral starec in se v obupu grabil zn glavo ... Zakaj ta človek ni umrl? Sele štirideset let ima! Vzel mi bo poslednje, se oženil in se veselil življenja ter igral na borzi, .laz pa, berač, ga bom z zavisljo gledal in moral poslušati vsak dan vedno isto frazo: »Vam sem dolžan svojo srečo, dovolite mi, da vam pomagam 1< »Ne, to je preveč! Edina rešitev pred polomom in sramoto je smrt tega človeka U Nekje je udarilo tri. Bankir je prisluhnil: v hiši so vsi spali in čul je, kako je pred oknom šumelo drevje. Tiho je vzel iz nezgorljive omare ključ vrat, ki se niso odprla petnajst let, oblekel si plašč in šel. Na vrtu je bilo temno in hladno. Dež je padal. Rezka, mrzla burja je zavijala okrog hiše in ni dala miru drevju. Bankir je napel oči, pa ni videl ne zemlje ne belih kipcev ne vrtne koče in ne dreves. Nameril se je k hišici in dvakrat poklical stražarja. Nobenega odgovora! Očividno, stražar ee je zatekel pred burjo kam v kuhinjo ali v cvetlič-njak in tam zaspal. »Če bom mogel izvršiti svojo namero, bo sum padel najprej na stražarja,« je pomislil starec. V temi je otipal stopnice in vrata ter vstopil v prednjo sobo. Nato je oprezno prižgal vžigalic« m pogledal v tesni hodnik. Žive duše ni bilo. Tam je stala razbita lesena postelj in v kotu je temnela železna pečica. Pečati na vratih, ki so vodila v samotno celico, so bili celi. Ko je vžigalica ugasnila, je starec, drgetajoč od razburjenja, pogledal skozi okence. V celici je motno brlela sveča. Sam jetnik je sedel za mizo. Videl je le njegovo glavo, lase m roke. Na mizi, na dveh stolih in na skrinji poleg mize so ležale odprte knjige. Pet minut je minulo, a jetnik se ni niti ganil. Petnajstletna ječa ga je naučila sedeti nepremično. Bankir je potrkal s prstom na okence, a jetnik tudi na trkanje ni odgovoril niti z eno kretnjo. Tedaj je bankir previdno strgal z vrat pečate in vtaknil ključ v zarjavelo ključavnico. Ko ga je obrnil, ga je spreletelo po vsem životu in vrata so zaškripala. Bankir je pričakoval, da mu bo takoj udaril na ušesa krik začudenja, a minule so tri minute in za vrati je bilo prav tako tiho kot poprej. Odločil se je in vstopil. Za mizo je nepremično sedel človek, prav nič podoben navadnim ljudem. To je bil okostnjak, zavit v kožo. z dolgimi ženskimi kodri z gosto sivo brado. Lice je bilo žoVtorumeno s prstenosivim odtenkom. obraz vpadel in roka. s katero si je podpiral glavo, je bila tenka in suha. da jo je bilo žalostno pogledati. Lasje so se mu že posrebrili in pri pogledu na ta izmozgani obraz ne bi nihče verjel. da ima šele štirideset let. Spal je ... Pred nie-govo sklonjeno glavo ie na mizi ležal list papirja, na katerem je bilo nekaj napisano z drobnimi črkami. »Strašen človek!« je pomislil bankir. »Spi in najbrž vidi v sanjah milijone! A dosti bi bilo. če bi zagrabi! tega polumrtveca, ga vrgel na posteljo w Sah Svetovni prvak dr. Aljehin se mudi sedaj v Indiji, kjer igra simultanke z indijskimi šahisti. Povsod dosega zelo lepe uspehe. Iz 416 igranih partij jih je dobil Aljehin 384, 9 izgubil in 23 re-miziral. Dosegel je torej 95%. Mnogo izmed teh partij je Aljehin igral na slepo. V Evropo se bo vrnil Aljehin preko Amerike, kjer namerava v Chicagu postaviti nov rekord v simultanki na slepo. Igral bo proti 32 šahislom, to je proti trem več, kot je njegov rekord iz Pariza. Veliko zanimanje je vzbudil povratek bivšega svetovnega prvaka dr. Laskerja k šahu. Lasker je od 1. 192Ô popolnoma opustil šah in se pečal le z hridgem. Letos pa je nenadoma začel popolnoma na tihem prirejati simultanke in je v marcu nastopil tudi v Parizu proti tridesetim močnim nasprotnikom. Ta simultanka je vzbudila veliko zanimanje in je prisostvovalo preko tisoč gledalcev. Po sedem in pol ure igranju je dosegel dr. Lasker rezultat + 22, — 5 in 3 remis. Letošnja šahovska olimpijada se bo vršila od 12. do 26. junija v Folkestone. Sodelovalo bo 15 rtržav. Jugoslovanski team se te olimpijade radi pomanjkanja potrebnih sredstev ne bo udeležil. Flohr se je za časa svojega bivanja v Švici ideležil tudi dvokrožnega turnirja, na katerem so grali še trije švicarski mojstri. Flohr tega tur- SALDA-KONTE ŠTKACE - JOURNALE SOl.SKE ZVEZKE MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PUE J K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE in nalahko pridušil z blazino, pa bi niti najnatančnejša preiskava ne našla znakov nasilne smrti. Veoidar preberimo najprej, kaj je tu napisal...« Bankir je vzel z mize list in bral: »Jutri opoldne dobim svobodo in pravico občevati z ljudmi. A predno zapustim to celico in ugledam sobice, bi vam rad nekaj povedal. Po čisti vesti in pred Bogom, ki me vidi, vam izjavljam, da preziram i svobodo i življenje i zdravje, in vse to, kar vaše knjige ilnenujejo zemsko srečo. Petnajst let sem z vnemo proučeval življenje. Res nisem videl ne zemlje ne ljudi, a iz vaših knjig sem pil dišeče vino, pel sem pesmi, podil sem se po šumah za jeleni in vepri, ljubil sem ženske... Krasotice, prosojne kot oblaček, ustvarjene s čarovnijami vaših genijev — poetov, so me obiskovale ponoči in mi šepetale čudovite pravljice, da je bila pijana moja glava. V vaših knjigah sem se vzpenjal nn visoke vrhove Mont-Blanca in Elborusa in gledal od tod, kako je zjutraj vzhajalo solnce in kako je zvečer zalivalo nebo, ocean in zemljo s škrlatnim zlatom; videl sem, kaiko so nad menoj skozi oblake švigali bliski; videl sem zelene gozdove, polja, reke. jezera, mesta; slišal sem petje siren in pesem pastirskih piščali, čutil sem krila duhov Zla, ki so prileteli k meni, da mi govore o Bogu .. Ob vaših knjigah sem se metal v brezdanje prepade, delal sem čudeže, ubijal, po-žigal mesta, prepovedoval nove vere, osvajal si prostrana kraljestva ... Vaše knjige so mi dale modrost. Vse to, kar je v dolgih stoletjih ustvarila neutešna človeška misel, je stlačeno v moji glavi v en sam majhen kupček. Vem. da sem modrejši ko vi. In jaz preziram vaše knjige, preziram vse dobrine sveta in tudi modrost. Vse je ničevo, minljivo in lažno kot sanje. Bodite ponoeni. modri in prekrasni, smrt vas vseeno pomete ko poljske miši, in vaše potomstvo, zgodovina, nesmrtnost vaših genijev, vse bo oledenelo ali zgorelo skupaj s pisanim svetom. Znoreli ste in hodite po napačni poti. Laž imate za resnico in odurnost za lepoto. Začudili hi se, če bi iz čudnih vzrokov na jablanah in oranžah pognali kuščarji in žabe, ali če bi rože pričele dehteti kot dehti prepoten konj — tako se tudi jaz čudim vam, ki ste zamenjali nebo z zemljo. Ne razumem vas in nočem vas razumeti! Da vam z dejanjem doknžem svoje preziranje do vseera tega, o čemer sanjate, se odrekam dvema milijonoma, o katerih sem tudi jaz nekoč sanjal kot o raju in ki jih sedaj preziram. Zato bom ušel jutri odtod pet ur pred rokom, da na ta način prekršim dogovor ...« Ko je bankir to prečital, je položil list na mizo, poljubil čudnega človeka na čelo, zaplakal in odšel iz celice. Nikdar preje, celo po strašnih izgubah na borzi ni čutil takega prezira do samega sebe kot sedaj. Ko je prišel domov, je legel v posteljo. a razburjenje in solze mu niso dale, da bi zaspal. Zgodaj ziutraj je prihitel stražar in ga obvestil. da je človek, ki je živel v hišici, zlezel skozi okno na vrt in neznano kam izginil. Skupaj 6 slugami se je bankir takoj odpravil k hišici in ugotovil beg svojega jetnika. Da ne bi vzbudil nepotrebnih govoric, je vzel z mize Pet in ko se je vrnil v svojo sobo, ga je zaprl v nezcorljivo omaro. Prevedel G. J.) nirja ni vzel resno in tako se mu je pripetilo, da je dosegel le drugo mesto. Prvo mesto je dosegel dr. Naegeli. Iz drugega kola tega turnirja prinašamo Flohrovo partijo z Gyglijem, katerega je Flohr na zelo fin način premagal. Partija je bila igrana 8. marca 1933. ANGLEŠKA IGRA S. Flohr : K. Gygli 1. c2—c4, Sg8—K. 2. Sbl—c8, e7—e6. 3. e2— e4. (Na ta način je igral Njemcovič.) 3. ..., d7— d5. 4. e4—еб, d5—d4. 5. e5Xf6, d4Xc3. 6. f6Xg7, c3Xd2+. 7. LclXd2, Lf8Xg7. 8. Ddl—c2, c7—c5. (Bolje je 8. . ., Sc6, 9. Sf3, Sd4. 10. SXd4, LXd4, 11. Lc3, Df6 kot je igral proti Njemcoviču Kostič na Bledu 1931). 9. f2—f4, Sb8—c6. 10. Sgl— f3, Dd8—e7? (To je napačna kombinacija. Črni bi moral z Sd4 zasesti točko d4. Flohr dobi sedaj prednost.) U. Ld2—сЗ, e6—e5? 12. f4Xe5. Sc6X e5. 13. Sf3Xe6, Lg7Xe5. 14. 0-0-0, f7—f6. 15. Lc3Xe5, f6Xe5. 16. Dc2—f2! (Prepreči črnemu 0—0.) De7—g5+. 17. Tdl—d2, Lc8—e6. 18. Lfl— e2! (Slabo bi bilo vzeti kmeta c5.) e5—e4. 19. h2— h4, Dg5—e5. 20. Thl—el, Ta8—d8. 21. Le2—f3, Le6—f5). 22 Td2Xd8+ Kc8Xd8. 23. Df2—еЗ. Th8 e8. 24. Tel—dl + . Lf5—d7. 25. Lf3—g4, Te8—e7. 26 Tdl—d5. De5—f6. 27. Kcl— c2! (Zelo močna obrambna poteza.) b7—b6. 28. De3—g3, Kd8—c8 29. Lg4Xd7, Te7Xd7. 30. Dg3-g8+, Df0-d8. (Na Kc7 sledi TXd7+ poleg DXh7+ in DXe4 in črni bi tudi izgubil.) 31. Dg8Xd8+ in črni se je vdal, ker je v končnici izguliljen, ker pade pešec e4. Kurenčhuva Neška ma tud beseda Dijaki Novo! Mladeniči Ni kmalo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor Lue z gora spisal Fr Weiser D. J. posloveni I .lože Jagodic Cena broširani Din 15—. polplatno vezani Din 22'— Založila Jugoslovanska knjigarna r Ljubljan Še nkol nism tku tešku čakala epu-111 lad, kokr letaš. Kene, s zima je zcne-ri en križ. Če duma sediš pr mrzel peč, te zebe. Če peč zaku-reš, te pa spet kušta. Ki pa gnar uzet pr te gespudarsk griž, ke ja ni nkol konc. Medicina je zdej, neki let sem, hedu napredvala. Griže pa le še na tnorja pan a t. Z moj ni u moža m sva s ta zima na ta viža pucnagala, de sm jest jesen kepila en žakl štujnkolna. Pa sva ga usak en čas pu sob gor pa dol nusila, kedr je bi mraz prtisuu. Pa sva se pušten ugrela. Tku sva še ta nar cnejš skus pršlu. Žakl iz štajnkolnam sva pa še za druga zima pršparala. Ja, če b mogu člouk tku nardit, kokr nardeja lastouke, ke čez zima sfrčeja u južne kraje, spumlad pa spet nazaj prfrčeja. Tu b blu fajn. Ampak tu lohka nardeja sain tiet, ke maja kej pud palicam. Te lohka sfrčeja katner čja, če prou jm Buli ni repetnic ustvaru. Ker maja pa švindel u glau (švindl je pa tku pousod, nahter s še clu iz švindclnam naprej pumagaja) je pa bi pameten, de se iz autumubilam udfuraja, kamer jm srce puželi. Na ta viža se že tud iz zima lohka mal putrpi, sej druge zebe. Ampak mi sma srumaki, ke nimama spred in zad nč, u varžet pa še ta nar mn. Midva z možam sva ta zadna zima že tku stiskala in stiskala, de ni za puvedat. Moj mož ee je mogu udvadet kadit, jest pa šnofat, če sva tla shajat in skus pridet. Tkula ukul ta peruga, učaseli pa tud bi preke sred mesca, keder je liolt mož gnar prnesu, sva zmeri sklicala proračunska seja. Debata je bla punavad silno burna, kokr ee reče. Učas je pršlu med nama tud du kašnga incidenta, kokr pride večkat pr takeh debatah. No, zdej en čas sva sc pa u tem uzire že precej unesla že zatu, ke sm mogla skori pu usak proračunsk debat nakupet precej eueli piskru pa tahirju. Sevede, tu pa kušta. Kredita za piskre in talarje pa nisva mela na razpulagajue. Zatu zdej take debate raj mirnem potem rešujeva. Je bi pameten. Sej na iblanskem rotuže pr proračunsk debat tud nč piskru pa talarju na nucaja. Se raj kar tku uglihaja. Dondons pr te gespudarsk griž delat mesečne proračune, je za enga čluveka, ke na teden al pa na mesec gnar uleče, strašn tešku. Lohka rečem, de sa tu ta nar bi britke ure čluveškega žiulejna. Sevede fabrikantem in drugem takem, ke morja deluci zajne skrbet, de jm na zaiajnka ueakdajnega kruha, pišk, šampanca in drugeh takeh žiulejnskeh putreb, je tu bi ajnfoh. Kene, recima, en fabrikant se usede lepu h miz, kedr dela mesečn proračun, pa plajbes uzame u roka. Negava gespa pa zraun nega na zofa, pa začneta rajtat. Gespe prau: »En nou klubuček bom nucala, ke ta pinč, ke sm ga un teden kepila, je že iz mode. Moje gvante sin že tud use pr družabneh večereh in pr čajankah pukazala. Astn nucaai tud en nou židan gvant, de se morm drugem gespem pu-kazat. In še več drugeh uucneh rči. Ti kar piŠ, uva že pol skp zrajtala.« In gespud fabrikant piše tulk časa, de ga krč prime u prste. Ke je gespa enkat fertik, pride pa gespud na vrsta. Sevede gespud s na upa u priča gespe soje nujne putrebe tku pudrobn napisat, de na pride z gespo du kašnga kumflikta. Tu kar mal u glau prerajta, kulk ga u tu kuštal, kulk un, pol pa use skp zapiše. Ke je enkat use zapisan in skp zrajtan, pa uba sprevidta, de nhna bilanca na štima tku, kokr b mogla. Putrebe sa velik veči, kokr pa duhodki, kar pr te strašr geepudarsk griž sevede ni nč čudnga. Astn, kua je zdej za strit? Ta prva se uglas h besed gespa: »Moje putrebe sa tku nujne, de se na daja prou nč udlužit, al pa skrčet,« reče in začne nus vihat. »Moje tud ne,« prau gespud. En čas uba moučeta in precnešlujeta. Gespud plajbes grize, gespa s pa nuhte lakira. Kar naenkat spet gespa prime za beseda : »Ti, tu je ja čist ajnfoh,« prau. »Ti pošl saj ena tretina delucu na brezplačn dupust. Rec jm, de tu morš nardit zavle gespudarske griže. Uš vidu, de se jm u še dobr zdel, ke na uja brezposeln, ampak sam na dupuste. Le na ta viža uva spraula najn proračun u ravnotežje, kokr se prau. De nama u pa uetal še neki za nepredvidene slučaje. Recima, če se bencin pudraži, al pa če ee na auto še več dauki nalužeja, pa ustalem delucesn eneh deset al pa dvajst prucentu pr plačah utrgi. Uš vidu, de na ta viža u pa šlu, ke tu u precej zalegi.« »Ti, ta toja misu pa ni čist nova. Tku de-laja že skori uei fabrikanti,« se gespud um« utakne. »Veš, mi mama pa glih zdej precej dela. Jest na verjamem, de b mogl use tu zdelat, če um tulk delucu ua cesta pustavu. Toj predlog na u držu.« »Oh, sej praum, kuku ste dedci narodn. Prou nč s na znate pumagat. Prosm, a nima dan šterndvejst ur? Deluci pa delaja sam oeem ur. šestnajst ur jm ustane pa za nhne muhe. Kua prauš ti h tem?« »Jest na rečem prou nč h tem. Use je res, kokr ti prauš. Ampak ...« »Kašn ampak? Če s za tu, roka uzign, pa je fertik. Deluci, kar t jh bo še ustal, nej dodaja pu dvanajst ur, pa se u zglihal.« »Ampak zakon prau, de se žiher sam osem ur dela na dan. A na veš, de mama tak zakon?« »Sevede vem. Ampak kam b pa pršli, če b se ti zakonu držat?« K. N. Peči, štedilnike, stensko oblogo dobite najceneje pri Keramični zadrugi Liubliana, Tesarska ulica 5 Telefon 27—в€» Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-Ijev motorjev in šivalnih strojev Velika izbera — Namižje cene — Ceniki franko Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovek» cesta št. 4. 191 Pozor! Pozor! Dr. Ciril Potočnih Dobri pastir Го je knjiga meditacij o Jezusovem življenju ki je izšla v treh knjigah. Obravnava vsa so-tobna vprašanja, zelo primerna za postni čas Knjiga se naroča pri založnici t. j. v prodajalni Ničmanovi v Ljubljani. Cena Prvi zvezek broširan Din 38 - vezan Din 50"—. Drugi in tretji zvezek broširan à Din 40'— vezan à Din 52 — po pošti 2 Din več Kleparska delavnica ANTON FUCHS Gosposvetska cesta št. 16 „pri Levu" Vam izvrši vsa kleparska dela kakor tudi raznovrstne ravne strehe in strelovode, prav po Vaši želji najsolidneje in po zmernih cenah Specijelni entel oblek, ažuriranje. predtisk naihitreiša postrežba — naitineiše delo pri Mateh& Miheš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinjal entlaaje izdelovanje gumbnic Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene Gospodarska zveza, Ljubljana r. Z. 1 o. z. Prodaja deželne pridelke, iito, mlevske izdelke, seno, slamo, kolonijalno in specerijsko blago, kmetijske stroge in orodie, umetna gnojila, cement, premog itd. Zdrave in lepo oblikovane noge! Vse bolečine v nogah odstranite takoj! Ako Vas noge pečejo in ) bole, ako Vam zateče ilenk aH rist (zatekanje noge)i potem vzemite še tisti večer kopelj za noge. v kateri je raztopljena so-sv. Roka Vzemite 2 žlici prave soli sv. Roka (zeleni zavitek) in jo usipajte v lavor vroče vode S tem dobite kot balzam mehko, mleku podobno tet kočino ki vsebuie mnogo kisika. V tej raztopini, kopajte Vaše noge približno četrt ure. Takoj boste občutili blagodejno olajšanje in gibčnost, ki jo daje sol sv. Roka Bolna in štrapacirana noga bo koi prerojena. Rožnata kurja očesa in otekline se že pri prvi kopel ji * soljo sv. Roka tako omehčajo, da jib lahko brez noža odstranite. Ce bodete negovali Vaše noge s soljo sv. Roka. Vam bodo postale «jrave, močne in majhne, tako. da se bodete tud v ozkih čevljih dobro počutili. Sol sv. Roka se dobi v vseh lekarnah drogerijah in |>arfumerijah à Din 16'- Nov zvezek pridig za nedelje in praznike: DR. MIHAEL OPEKA Raztreseno Klasje II. zvezek — 17 govorov — je ravnokar izšel in stane nevezan Din 24-—; polplatno Din 32-—, platno Din 40-—. Založila Jugoslovansko Knjigarna v Liubliani. Popolen seznam dr. Opekovih govorov (24 knjig) je brezplačno na razpolago. Za hišo in vrt, za ceslo in šport. platnene čevlje z gumi podplatom v beli in sivi barvi. Ugodna fazona, trpežni podplati, porozno. POPULARNE CENE: Štev. 22-27 28-.34 35-41 2"" 42-46 Domači izdelek Na padDlalu zaič. znak Dobi se v vseh trgovinah s čevlji, a na veliko pri Semperii, Zagreb, Poslanski prelinac 102 froftrami Hadio-LlubUana t Nedelja, 30. aprila. 7.45 Gimnastika (M. Dobovšek) — 8.15 Poročila — 8.30 Stanje našega kmetijstva (dipl. agr. A. Jamnik) — 9.00 Božja postava (dr. It. Tominec) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkvc — 10.00 Živalska etika (dr. Veble) — 10.30 Čudežne dogo-dovščine strica Gašperja (v idrij. dialektu), recitira g. Valo Bratina — 11.00 Samospevi g. Antona Dermote s spremijevanjem salonskega kvinteta — 11.30 Salonski kvintet — 15.00 Pomen društva za varstvo deklet (gdč. Lebnrjeva) — 15.30 Magistrov šramcl kvartet — lb.30 Gospod senator, komedija, igra Št. Jak. gled. oder — 20.00 Pevski solistični koncert ge. Pavle Lov-šetove — 20.45 Kupleti, poje g. Bajdc — 21.30 Salonski kvintet — 22.00 Čas. poročila. Ponedeljek, 1. maja. 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 1300 Čas. plošče in borza. 18.00 Salon, kvintet. 19.00 Espéranto (g. Kozlevčar). 19.30 Srbohrvaščina (dr. Rupel). 20.00 Prenos opere iz Bel-grada, vmes poročila. Torek, 2. maia, lt.15 Šolska ura. 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, poročila, borza. IS.00 Salonski kvintet. 19.00 Nemščina (dr. Grafenauer). 19.30 Novodobno gospodinjstvo (ca. Kreigherjeva). 2000 Prenoe iz Zagreba. 22.00 Čae, poročila, salonski kvintet. Dragi programi i Ponedeljek, 1. maja. Zagreb: 20.00 Operni prenoe iz Narodnega gledališča. — Brno: 21.00 1. majska proslavač — London: 20.30 Mandolinski koncert. 21.00 Koncert voj. godbe. — Stuttgart: 20.00 Berlin. — Berlin: 2<>.00 Proslava narodnega dela, prenos s Tempelhofskega polja. — Beigrad: 20.00 Operni prenos iz belgraj-skega narodnega gledališča. — Rim: 20.5 Vokalni koncert. 21 00 Koncert orkestra Standart. — Praga: 19.15 Koralni koncert. 20.15 Češke poezije. — Dunaj: 19.35 Koncert orkestra. — Budapest: 19.45 Večerni koncert ogrske glasbe. — Varšava: 20.00 >Dobri vojakt, opereta (Oskar Strauss). Torek, 2. maja. Zagreb: 200() Večer komponista Marka Tajčc-viča: nabožne pesmi. — Milano: 21.00 Varietcjski program. — London: 19.30 Vokalni koncert. 20.00 Koncert orkestra kr. garde. 21.00 Vokalni koncert. 21.25 >Rensko zlato«, Wagner. — Stuttgart: 20.00 Koncert orkestra. 21.15 Richthofenova proslava. — Suise Romande: 20.00 Koncert komor, glasbe. 21.00 Kabaretni koncert. — Beigrad: 20.00 Prenos iz Zagreba. — Rim: 20.45 Koncert violin. Mario Corti. — Praga: 19.30 Operni prenos. — Dunaj: 20.45 Simfonični koncert. — Budapest: 19.30 »Othelo*. opera. Drevesmčarji, v Šhoijo Loko/ V soboto dne 6. maja bo v Škof j i Loki redno letno zborovanje drevesničarskega odseka Sadjarskega in vrtnarskega društva. S tem zborovanjem je združen tudi zlet drovesničarjev in sadjarjev v to prastaro postojanko slovenskega sadjarstva iu sto let starega gorenjskega drevesuičarstva. V vseli slovenskih pokrajinah današnje dravske banovine in po vseh slovenskih krajih nekdanje Goriške in Koroške raste škofjeloško drevje. Vabljeni so tudi vsi napredni sadjarji, kajti nič lii bolj zaželjeno nego jo sodelovanje drevesničarjev in sadjarjev v vprašanjih vzgoje sadnega naraščaja. Zato vsi napredni sadjarji v Škof jo Loko dne ti. maja! Dnevni red je tale: Ob 12 odhod z vlakom iz Ljubljane v Škof jo Loko. Po prihodu ogled drevesnic v Zabnici in v Dor-farjih pri Škofji Loki. Ob %4 zborovanje drevesničarjev in sadjarjev (drevesničarskoga odseka Sadjarskega in vrtnar- skega društva) v Društvenem domu v Škofji Loki po temle sporedu: 1. Nagovor predsednika Sadjarskega in vrtnarskega društva. 2. Nagovor predsednika drevesničarskoga odseka. 3. Poročila tajnika. 4. Volitve novega odbora drevesničarskega odseka. 5. Predavanjo o metodah drevesničarstva. 0. Zahteve sadjarjev do drevesničarjev. Zvečer povratek v Ljubljano. V nedeljo dopoldne se zberemo ob času, ki se določi na zborovanju, pred poslopjem Kmetijske družbe v Ljubljani in ee odpeljemo na ogled drevesnice Kmetijsko družbe na Bokavcih. Ob 10 vsi na redno lelno skupščino Sadjarskega in vrtnarskega društva v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti št. 22! Udeležencem letne skupščine in drevesničarskega shoda je dovoljena polovična vožnja do Ljubljano in nazaj. Posetniki naj kupijo do Ljubljane celo vozovnico, ki bo veljala tudi za vožnjo nazaj. Ta vozna olajšava velja od 4. do 10. maja. Zborovanje trgovcev v Dravogradu Slovenjgradec, aprila 1933. V restavraciji >Korotan< v Dravogradu se je pred par dnevi vršila redna letna sKupščina Združenja trgovcev za okraju Slovenjgradec in Prevalje. Predsednik Janko Klun je v svojem poročilu orisal gospodarski položaj, ki ee jc v zadnjem času zualuo poostril iu navedel važnejše akcije, ki jih je združenje podvzelo za korist članstva. Združenje stu pri delu podpirala Zbornica zu TOI in Zveza trgovskih udruženj. V okolišu združenja je kriza posebno težko prizadela lesno trgovino. S padcem nekdaj tako cvetoče lesne trgovine je prišel kmet, ki ne more vnovčiti lesa v izredno težak položaj, trpi pa tudi delavstvo, ki ga je lesna trgovina in industrija cnnogo zaposlevala. Izven obrata je tudi večina rudnikov v okolišu združenja, da je gosjiodurski položuj v tem predelu Dravske banovine ekrujno neugoden. V območju združenja je v pretekli poslovni dobi odložilo 164 lesnih trgovcev obrt. Sprejete «o bile resolucijo: 1. Du se skliče takoj gospodarski svet. 2. Da ee revidira zakon o neposrednih davkih v tem smislu, da ee določi davčni minimum, da se davčni odbori sestavijo po stanovskih organizacijah in ne po občinah. 3. Da se izpopolni člen 76 zakona o neposrednih davkih tako, da se zadruge, ki poslujejo z nočlani, jiodvrženc v vsakem primeru plačilu združbenega davka. 4. Da se konzumno zadružnišH vobče izvzame iz zadružnega zakona. 5. Du uc. 'imprej izda pravilnik o krošnjarstvu, k zakonu o obrtih, ki naj popolnoma ukine krošnjarjenje z aianufakturnim blagom. 6. Du ee izvede revizija zakona o delavskem zavarovanju in zavarovanje decentralizira ter upoetavijo avtonomne banovinske socialne ustanove. 7. Da se zakon o zaščiti kmetov ukine in nredi ruzdolžitev kmeta ua ta način. ki ne bo upropaščal ostalih strok gospodarstva. 8. Da se nujno urede ruzinere na denarnem trgu 9. Da se železniške tarife za blagovni promet prilagodijo vrednosti blaga. 10. Da sc ležurinske najemnine znižajo na ono, kakor «o bile 1922. It. Da se luške tarife zopet vpeljejo. 12. Da inšpekcija dela ne dovoljuje inozemskim delavcem in uradnikom bivanje v tuzemetvu, kateri ee lahko z našim naraščajem nadomesti, to se opaža posebno v tekstilnih tvor-nicah, kjer ne sprejemajo naših absolventov tckstilnili šol niti v brezplačno prakso. Sledilo jc poročilo predsednika sekcije lesnih trgovcev Frana Lahovnika, ki je v jeder-natccn govoru orisal težko stanje lesne trgovine. Dravska dolina, ki jc imela v lesni trgovini dolgoletne stike z Ogrsko, jc to lesno tržišče izgubila. O mednarodnem položaju lesne trgovine jc govoril inž. Milan Lenarčič, ki je nazorno orisal težko delo za upostavitev centralne organizacije in korake, ki jih je v tem pogledu žc izvršil. Zvezni tajnik Igo Kaiser je poročal o gospodarskem položaju s i>osebnim ozirom na trgovino in o vzrokih neugodnega stanja. Po blagajniškem |»ročilu, ki. gu je podal tajnik združenja Voj Lukež, jc predlugul član nadzorstva g. 1'arcnak upravi razrešnico. Pred- log je bil soglasno odobren, kakor tudi proračun za tekoče leto. Pri volitvah jc bil izvoljen zopet stari odbor, ki sledi: Predsednik Janko Klun. Prevalje; podpredsednika: Ivan Rojnik in Vinko Rozman, Slovcnjgradcc. Odborniki: Blatnik Simon, Velenje; Senica Ivan, šoštauj; Šucner Ivan, Šoštanj; Škof Ferdo, Mislinje; Mravljak Peter, Vtihred; Minafik Pavel. Vuhred; Remic Alojz, Dravograd; Lnhovnik Franjo, Prevalje; Peče Alojz, Črna in Druškovič josip, Slovenjgradec. Namestniki: Bevc Karel, Gtištanj; Rojnik Karel, Sloven jgardec; Počivavšek Alojz, Nleža; Lavre Anton, Slovenjgradec; Puncer Vinko, Slovenjgradec. Nadzorni odbor: Smolčnik Ivan, Slovenjgradec: Šerbuk Štefan, Pameče; Zupane Alojz, Zg. Dolič. Namestniki: Verdnik Albert, Šmartno; Puncer Vinko, Slovenjgradec; Topolnik Franjo. Slovenjgradec. Častni odbor: Janko Klun, Prevalje;Blatnik Simon, Velenje; Rojnik Ivan, Slovenjgradec; Škof Ferdo, Mislinje; Rozman Vinko, .Slovenjgradec. Delegati za skupščino zveze: Klun Janko, Rozman Vinko, Mravljak Peter, Remic Alojz in namestniki: Peče Alojz, Zupane Alojz in Cajnko Franjo, Slovenjgradec. Za sekcijo lesnih trgovcev so bili izvoljeni: Franjo Lnhovnik. Prevalje, predsednik; Mravl jak Peter, podpredsednik ; Šerbak Štefan, Pameče; Sibiln Ivan. Slovenjgradec in Zupane Alojz, odborniki. Lobenwein Anton. Vuzcniea; Marčič Franjo, Slovenjgradec in Tavčar Franjo, Vuženica, namestniki. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Bukovca Josipa, miz. mojstra v Ljubljani, Opekarska cesta 51; narok za sklepanje poravnave 3. junija, oglasiti se je do 28. maja. Potrjena poravnava: Cimprič Anton, trgovec v Kočevski Reki za 40%. Občni zbori. Ljubljanska borza za blago in vrednote 23. maja ob 16; Kolinska tovarna hranil 17. maja ob 16 v Kred. zavodu. Saturnus, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani izkazuje zaradi zmanjšanja zalog in dolžnikov zmanjšanje upnikov od 19.3 na 16.6 milij. Povečale pa so se investicije od 11.5 na 12.5 milij. Obratni prebitek je sicer narastel, narasli pa so tudi obratni stroški, dočim so se izdalki za plačo zmanjšali kakor tudi odpisi. Čisti dobiček 5546 (185.368) Din. ÏERPENT] [NOVIM M IT T nriM U\yT XITJL 1*1 llAJU'l Pere res belo ! Borza Dne 29. aprila 1933. Tudi ta teden je bil devizni promet znaten, vendar malo nižji kot prejšnji. Znašal je 3.4 milij. v primeri s 3.6, 2.06, 2.0 in 1.6 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v zasebnem kliringu v šilingih (1.7 milij.), nadalje v dinarjih (0.5), Madrid (0.5), Newyork (0.34) itd. Dolar se v zasebnem prometu trguje po približno 70 Din. Glede dolarskih papirjev piše belgrajsko •Narodno blagostanje«, da so nastale težkočo glede tečaja, po katerem se nominala v dolarjih pretvori v nominale dinarjev, oz. tečaja, po katerem bi se računale obresti od zadnjega kupona do dneva obračuna. Po predp;sih je prišel v poštev blagovni tečaj Newyork kabel. To je nekako odgovarjalo preje zakonski pariteti. Sedaj je 10% manj. Interesenti zahtevajo, da se za preračunavanje, odnosno računanje obresti vzame zakonska pariteta, odnosno efektivni tečaj plus ažio 28.5%. Denar Čarih. Pariz 20.365, London 17.49, Newyork i 458, Bruselj 72.275, Milan 26.85, Madrid 44.25 Amsterdam 207.95, Berlin 119.25, Dunaj 73 (55.60), Stockholm SK).60, Kopenhagen 78, Praga 15.415. Varšava 58.05, Atene 2.93, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Dunaj. Podon.-savska-jadran. 59, Alpine 11.45, Riina Murany 21.35. Hmelj I. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. 2alee v Savinjski dolini. 29. aprila. Obrezovanje hmeljske korenike se je izvrševalo koncem meseca marca in začetkoma meseca aprila pri še ugodnem vremenu. Občo se je opazovalo, da so bili hmcljski sadeži slabejši kakor v drugih letih. To je povzročevala lansika suša. Po velikonočnih praznikih nastalo slabo vreme (dež in sneg) je precej oviralo nadaljevanje spomladanskega obdelovanja, ki jc sedaj v polnem teku. Vsled skoro stanovitnih mrzlih vetrov in nizko nočne temperature (0°) klijejo mladi poganjki le polagoma iz zemlje in pričakujejo zaželjeno toploto. V našem okolišu se je ploskev, zasajena s limeljem, morda povečala za kakih 10%. Neznatni ostanki lanskega pridelka so bili pred kratkim prodnni po 5(1 Din za 1 kg. Tudi se povprašuje po ostankih letnika 1931. Predprodanih je nekaj stotov hmelja po 25 Din za 1 kg. — Društveni odbor. SkoSfa Loka Umrla jc no Jurjevo Marica Pokorn. učenka 3. razreda, za vnetjem možganske mrene. Čudno je, da jc pred par leti prav na isti dan za isto boleznijo uinrlu njena nilujša sestrica Težko prizadetim staršem naše sožalje. Nesreča. Ponesrečila se jc v četrtek špclca. hčerka ravnatelja rnešč. šole, g. Sovrcta. Pri dvigalu za vodo v novi šolski stanovanjski hiši. ji je zmečkalo in zlomilo več prstov na roki. Pomoči so morali iskati v bolnišnici. Uspeh mizarske razstave. Takoj prvi (lan je prostore razstave obiskalo 600—700 ljudi; tudi med tednom je bila razstava dobro obiskana. Prihajajo interesenti iz cele Gorenjske. Sklenjenih je žc nekaj nakupov. Mizarski izdelki so po svoji ličnosti, raznovrstnosti in ! nizki ceni res vredni ogleda. Zaenkrat razstavljajo sledeče mizarske tvrdke: Okorti, Oblak, Jamnik. Lotrič, Bogataj. Drugi mizarji razstavne predmete še pripravljajo. Razstava je odprta vsak dan in traja do t. julija. Vstop brezplačen. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom prevzel jutri, l.maja v moji hiši rstet M«esîraerra ttrçju št. 11 vsem dobro znano S« uod Ska:co •Opozariam cg uradnike in vse ostale javne uatneščence, ki nimaio lastnega gospodinjstva. da se abonirajo v restavraciji >pod Sknlco< na dobro domačo in dunajsko kuhinjo po zelo nizki cen>. Vedno sveža toplo in mrzla jedila kalor tudi ribe, srbske spccija itete, ražnjiči. čevapčiči i. t. d. — V zalogi imam prvovrstna štajerska, do enjska in dalmat nska vina direktno od vinogradnikov po jako nizki ceni. Ra/.novrstne likerie, žganje vedno v zalogi. Opozariam cenj. društva, da imam sobo za sestanke. V zabavo dobrodošlim gostom vsak večer klavirski koncert. — Priporočam se za obilen obisk __losip chîmC Spoti Nadaljevanje nogometnega prvenstva v L. N. P. Na' ilirijanskem igrišču se danes ob 15.30 spopri-rnetn SK Ilirija in mariborski Rapid. Danes ob 15.30 se srečata v zelo važni tekmi Ilirija in mariborski Rapid za prvenstvo v ljubljanski nogometni podzvezi. Ilirija se je v zadnjem času zelo popravila in bo na vsak način hotela borbo izvojevati v svojo korist. Kajti vsaka točka ji jc zdaj dragocenejša kakor kadarkoli preje. Zato bo brez dvoma napela vse sile, da zmaga in to tembolj, ker igra na svojih tleh. Pa tudi Rapidovci ne bodo držali križem rok. Tudi oni se dobro zavedajo, kaj pomeni zanje izguba ene ali celo obeh točk. Ker je tudi Rapid v dobri formi, se nam obeta danes prvovrsten nogomet, ki bo privabil obilo gledalcev. SK Grafika : SK Korotan na Primorju ob 10.30. Prvenstvena tekma, ki jo odigrata gornji enajsto-rici, je odločilne važnosti za oba kluba. Korotan, ki se nahaia na drugem mestu v prvenstveni tabeli, bo na vsak račin hotel obdržati mesto, Grafika pa ima še vedno možnost, da se z zmago nad svojim protivnikom dvigne v ospredje v svojem razredu. Zato pričakujemo napete in zanimive borbe. — Predtekmo odigrata rezervi obeh klubov kot trai-ning tekmo. Kolesarsko In motociklistično društvo »Sava« sporoča svojim članom in prijateljem žalostno vest, da je umrl njega zvesti član g. Sitar Ivan zobo-tehnik. Društvo vabi svoje člane, da sc polnošte-vilno udeleže pogreba, ki se vrši danes, v nedeljo ob 3 popoldne izpred mrtvašnice dež. bolnišnice. — Odbor. SK Jadran. Danes ob 13 naj bodo vsi pri trnovski cerkvi, radi odhoda v Kranj. — Načelnik. Pozor i Radi preselitve se vrši prodaja manulahtare po globoko znižanih cenah pri tvrdki MARA RAMOVŠ, Tavčarjeva 2-1 Navajamo cene raznega blaga: Pozor ! Šifon, 80 cm.....Din Sifon, 80 ccn.....Din najfinejši šifon .... Din platno za rjuhe, 150 cm . Din najfin.dom. platno, 150 cm Din platno za brisače . . . Din oksford, 80 cm .... Din črn koton, SO cm . . . Din frotirke ......Din poplin za domsko perilo Din najfinejši svileni poplin Din ostanki svile.....Din poldeleni za dam. obleke Din poldelcni boljše kvalitete Din volneni deleni s svilnatimi karo vzorci .... Din 5,— 8.— It.— 19.— 21.— 7.50 5.50 5.— 8.75 13.— 17.50 ?!50 10.— 11.— švicarski etamin črn, siv in moder.....Din 13.- svileni poplini za dnmekc obleke ...... Din 11.- nngleški poplini za moške srajce . . _. . . . Din 18.-Creppe de chine boljše kvalitete .....Din 38.- la blago za trenehkaot . Din 70.-la češko blago za moške obleke ......Din 70,- najfiucjši angleški kam- garni ......Din 160.- športne hlače moške, 1 komad.....Din 120,- Ostanki angl. kamgarnov od 2.90—3.20 m, celi ostanek 400 Din. Trgovcem in krojačem poseben popust. Vsak se lahko prepriča brezobvezno o kvaliteti in ceni blaga. KAK POZOR FRIZERJI! Potrebno predizobrazbo za pomočniške in mojstrske izpite v damsko-frizerski stroki, barvanje las, lasničarstva in drugo, Vam nudijo oblastno dovoljeni strokovni tečaji v MARIBORU pri M. FETTICH-FRANKHEIM. Prijava vsak poljuben čas, za pismena pojasnila je priložiti znamko zs odgovor. ena mama, oziro Ana Tavčar Naša nadvse ljubljena mama, oziroma tašča in stara mama, gospa zasebnica je v petek, dne 28. aprila ob 11 dop. po kratki bolezni, prevl-dena s tolažili sv. vere, v 84, letu svoje dobe, nepričakovano izdihnila svojo blago dušo. Pogreb blagopokojnicc 6c bo vršil v nedeljo, dne 30. aprila ob pol 17 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica ee bo darovala v ponedeljek 1. maja ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Maribor, Vuženica, Sarajevo, Novi Sad in Perles, dne 28. aprila 1933. Sinovi: Janko, Franjo, Anton, Lnka, Miha in Joško. Hčeri: Neža in č. sestra Lina. Zet: dr. Janko Frkovič. — Sinahe: Josipina, Ivana, Draga in Frančiška. — Vsi vnuki in vnukinje. Lmbljj. v rem e preteklega tedna •d 32. d» 29. aprila. Po veMrevuem deževje, ki ee je končalo v aoboto 22. aprila, eo nastopili ta teden večinoma soinčni iu precej hladni dnevi. Jutro in prva polovica dopoklneva v soboto 22. i m. «ta bila Se deževna. Vendar po deseti uri pn e« je začelo nebo jasniti, viSii brezoblični oblaki eo postajali tanjši in skoai nje je tudi kmalu posijalo solnce. Ker je prinašal vzhodni veter e seboj visoke, precej debele in obširne oblake, se je zjasnitev zavlekla (lo popoldanskih ur. Ti oblaki §o z večerom vsi izginili in po kratki zobla-atri okoli devete ure zvečer je sledila večinoma jasna noč. Ta dan je pihal pri tleh in v oblakih vzhoden veter. Soboti podobna je bila nedelja, le da ni bik> dežja: zastrtemu nebu zjutraj je sledil izpremenljivo oblačen dan z }a»nim večerom, ko je posebno dopoldne močan vzhod ni k, ponehal pihati. Barometer se je v obeh dneh, kakor tudi še v ponedeljek in torek 25. t. m. večinoma dvigal. V ponedeljek je bilo malo vetrovno, po precej oblačnem jutru večinoma jasno vreme. Še lepže. tudi i jasnim jutrom, a oblačnim večerom je bilo v torek z dobrim vzhodnim vetrom čez dan. Jasni noči v ponedeljek m torek so znižale temperaturo pod ničlo in slaba slana v zgodnih jutranjih urah je ležala posebno na višjih in temnih predmetih. V noči na sredo je začel barometer padati in je do petka popoldne po večini po lahko padal. Sreda je imela oblačno jutro in oblačen večer, če® dan pa je bilo večinoma jasno. Tudi v četrtek je bilo zjutraj oblačno in jasniti se je začelo '.ele popoldne. Ko ee jo nebo pred deveto uro zvečer zjasnilo, so do desetih nenadoma pokrili nebo tenki oblaki kot so bili čez dan. iz katerih je začelo čca noč po malem deževati. V petek 28. aprila zjutraj oblačno nebo ee je začelo kmalu jasnitf, a na severni strani so se začeli pojavljati težki in debeli oblak\ s temnimi podlogami in z »glavicami« kipečimi proti nebu. Tovrstni oblal ' so nositelji neviht oziroma dežja spočetka v oblilki nalivom, in res, kmalu popoldne se je že slišalo grmenje in opazilo se je, da ponekod močno dežuje. Tu pn, na obronkih teh oblakov, je padlo le malo dežja od 15.45 pa do 16.10. Kmalu nato se je začelo jasniti tako da je bil večer jasen. Tudi čez noč je bilo jasno vreme, v soboto 29. aprila zjutraj pa eo prepletli nebo najvišji nitasti beli oblaki. Ta teden je bila najnižja temperatura —1.7®' Celzija v ponedeljek 24. aprila, najvišja 17.9® C pa v sredo 26. aprila. Pred dvema oair. enim letom je bila v tem, času najvišja temperatura 18.4 ozir. 20.2° C, najnižja 0.9 in 2.9« C. V petek je padlo za 1.2 mm dežja. Narodni magacin SPLOŠNA TEKSTILNA D. D, Ljubljana, Mestni trs 17 Vam nudi po neverjetno nizkih cenah poldelen«.........Din 8-- 11- volneno blago za kostime . . . Din 59"— volnene delene........ Din 20-- blago za moške obleke od . . . » 52 — češka svila 100 cm široka . . . . » 20- angleško blago za moške obleke » 200 — moderne frotire za obleke . . . » 22-50 češki kamgarn > » » » 114- moderne vzorčaste Bemberg . . » 43- kontenina. rjava........ » 6 — Crepe de Chine vseh barv . . . » 40- šifon 80 cm širok....... » 7,— volneno blago za daniske obleke . » 40- češko platno za kapne 180 cm . » 30 — zgotovljene moške obleke . . » trenekcoatc .... » pump hlače . . . » otroške obleke . . » marinarske oblekce Pridite in prepričajte se, da to ni samo prazna reklama! -КЧ-МШИ lUJi'.lJU ADVOKAT Dajane Igo naznanja, da se preseli s 1. majem e svojo pisarno v Ribnico, kjer bo uradoval v liiši g. Irana Bregarja. ZAHVALA VSEM, KI STE OB SMRTI NAŠEGA LJUBEGA OCEI Z NAMI SOČUSTVOVALI IN NAM POMAGALI, DA SMO SE V NAJTEMNEJŠI BOLEČINI VELIKEGA PETKA UKLONILI VOLJI ONEGA, KI POŠILJA ŽIVLJENJE IN SMRT, VSEM, KI STE POKLONILI NAŠEMU RAJNEMU TOLIKO LEPEGA CVETJA IN GA SPREMILI TJA, KJER ČAKA VSTAJENJA, NASA NAJVDANF.JSA ZAHVALA. BOG NAJ BO PLAČNIK VSEM, KI MOLIJO ZA MIR IN POKOJ NJEGOVE DUŠE. LJUBLJANA, V APRILU 1933. DRUŽINA OČAK AR. BURGIT se zopet oglaša, ker je le on pravi pokončevalec kurjih očes. Letos obhaja 25-letnico, to je dokaz njegove moči. Dobi se v lekarnah in drogeritah. škatljica po Din 4—7. Večji za podplate Din 5'—. Burgit-sol za večkratno kopelj Din 6' —. Zastopstvo BURGIT-a Novo meste Avioprevozmštvo Ivan Molk, Lfuhtmna Idrijska ulica St. 7. Telefon St. 21-26. Priporoča se za prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, pohištva itd. — v Ljubljani in tudi izven Ljubljane s najmodernejšim avtomobilom. Angleško blago najodličnejše kakovosti sodobnih znamk kakor Smartex, .Ventex in Picci triply je vedno na zalogi v modni in manufacturai trgovini Franj0 Majer ИДК.В0К Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je Vsemogočni poklical k sebi na^o iskreno ljubljeno ee-stro in teto Heleno Peternel bivSo kuharico prevideno s zakramenti za umirajoče. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo 30. aprila ob pol 6 popoldne na pokopališče v Podbrezju. Pokojnico priporočamo v pobožno molitev. P o d b r e z j e , dne 29. aprila 1933. Žalujoči ostali. 2-5-si " — ° 00 >-5 e aS -Ji- i-fa 4 3 ®.. i s i" • 5 o ►J -J S o. " sil i ».ïj ..j E 2 « , 2 5 8 •C t «C-, ■■=■ .2 -o ub I If •a: o S . SrSioJ g 3° ^ "« ^ Ç! M 5 ° . .... 'M C N N " N 0 _o (Tj «Л N O J >-° -s û „ И s? 5 ® c > - s > T 5— o 2 • •-ce a a " Bo.,» >N »1 (Q » .E ° o° 1 sls- o ' t* Samuel Lover: RORY O'MORE 7 Irski ljudski roman. »Ker na kmetih nikdar ne nadlegujemo ljudi s tem, da bi jim jemali mero, ampak gremo kar h čevljarju in nekdo pripelje .samokolnico polno čevljev in škornjev in tako si kar sam izbereš. Mož dobi svoj denar, ti pa svoje čevlje in obema je ustreženo. No, pa povejte, ali ni to bolje kakor tiste ceremonije v Dublinu, kjer morajo imeti mero, mi pa češ in potrpljenje za umerjanje. Na kmetih ne kradejo časa, ampak ti vzamejo le denar, ti pa zadeneš čevlje na ramo in greš.« »Na ramo? Na noge, mislite, kaj?« je dejal potnik. »Ne, ne ramo,« je popravi! Rory. »Tako razsipni pa vendar nismo, da bi obuli nove, čisto nove čevlje in jo tolkli po cesti domov. Ne, res nel Nove škornje spravimo do prihodnjega plesa ali pa do prihodnje nedelje za v cerkev.< »In ée jih n« pomerite, kako morete vedeti, ali so vam prav ali ne?« »O, saj so vei enaki!« »Kaj bi p« storili, če bi hoteli iti plesat, čevlji bi vam pa bili premajhni?« »O, to se nikdar ne zgodi! Vei so lepi in prav.« »Kaj pa, če so vam le preveliki?« »Tedaj si kaj lahko pomagaš,« je dejal Rory, »kar pest sena stlačiš vanje, kakor delajo mulinške telice, pa jel« »Mulinške telice,« se je začudil mladi gospod ob ti primeri. »Da, ali niste še nikoli slišali o mulinških telicah?< »Se nikoli.« »Vidite torej, gospod, pravijo, da imajo žene v Westmeathu zelo debele noge; Bog se jih usmili, teh ubogih stvaril In tako je nastala govorica, da imaš debele noge kakor mulinška telica.« »O, zdaj azuniem.« »Da, kar sem vam torej povedal o senu, gre vse na ta račun.« >Kato to?« je vprašal potnik. »To je stara šala, da če vidiš dekle, ki ima debele noge, zakličeš za njo: »lle, mlada žena!« Ona se obrne in ti ji rečeš: »Oprostite, milostiva, a mislim, da imate v čevljih seno.« In če je nedolžna, vpraša: Zakaj? Ti ji pa odgovoriš: Ker so vam zlezla meča v čevlje in so lačna.« (V angleškem jeziku se pravi mečam »calfs«, kar pomeni v izgovarjavi lahko tudi teleta »calves«.) »Aha, razumem. Torej tako je, če je nedolžna. Kaj pa če ni?« je vprašal mladi mož. »Dobro, potem ste lahko pripravljeni na zasoljen odgovor, ali pa ga sploh ne dobite. Prej ko ne, vam vsaka odgovori: Hvala, mladič, inoje telo ne mara sena, zato ga jej sam.« »Toda še zdaj mi niste povedali, zakaj ste kupili dva ražnja,« ga je nekam v zadregi spomnil bledični potnik. »O, počakajte malo,« je rekel Rory, »tudi o tem vam bom povedal. Kje sem pa ostal?« »Tekli ste dol po nogah mulinških deklet,« se je namuznil njegov sosed. »Vidim, da znate tudi vi sami naglo odgovarjati, gospod,« je rekel Rory, »a kar sem mislil, je prav za prav, da sem hotel končati tisto o darilu za prečaslitega gospoda. Ali nismo ostali v čevljarjevi trgovini? Da, tam je bilo! Dobro, kakor hitro sem se zavedel po težkočah, ki sem jih imel s tistim človekom, sem začel misliti, kaj ! bi bila najprimernejša reč, ki bi jo kupil za prečaslitega i gospoda, in dočim sem mislil na to, sem zagledal zelo spoštovanja vrednega starega gospoda, ki je šel mimo mene s prekrasno, najlepšo palico, ki so jo kdaj videle moje oči. Imela je zlat ročaj, ki je bil vreden zlata. To ga je delalo tako elegantnega, da sem rekel sam pri sebi: Kaj takega bi bilo za gospoda Kinshela. Oh, ko bi mogel dobili tako palico! — In tako sem pogledal v vsako Irgo-vino, mimo katere sem šel, dokler se nisem znašel na cesti, ki jo imenujejo »Dame street«. Nisem vedel, zakaj ji pravijo tako, dokler nisem vprašal. Pa so mi rekli, da se imenuje »Dame street«, ker se po nji rade izprehajajo dame. Oh, kakšne ljubke stvarice so to! Ne moreni verjeti, da je to tako nezdrav kraj, ker večina dam, ki sem jih tam videl, je imela žametna rožnata lica, taka lica, kakršnih moje oči še niso videle; in pa oči, vam pravim, tiste prelepe oči, ki so tako živahno švigale sem in tja! Torej bilo je na Dame street, kakor sem dejal, kjer sem prišel do prodajalne z neštetimi palicami. Sel sem notri in jin gledal, dokler ni prišel trgovec in me vprašal, če želim trstiko. »Ne,« sem dejal, »ne maram trstike, palico hočem,« sein dejal. »Vi mislite trstiko,« je dejal. »Ne, palico hočem, ker sem se odločil za palico, ne za 1rs.« — »Ta je čedna,« je dejal. »Ne maram čedne, ampak odgovorno.«1 »Pri moji veri,« je dejal prodajalec, »če bi bila Irčeva palica res odgovorna, bi morala veliko odgovarjati.« »Ne vem, kaj je mislil, a tal«r je dejal in se potem na vso moč smejal.« »Tako je rekel, ker ste vprašali za odgovorno pa mu je pojasnil mladi gospod. »In zakaj ne bi,« je rekel Rory, »če sem jo rabil za prečastitega gospoda! Zakaj ne bi imel lepo, pošteno, odgovorno palico!« »Gotovo,« je potrdil bledi gospod. i Odgovorno se pravi v angleščini »respionsible-;. Irski kmet pa pravi vselej responsibles kadar misli »respectable . kar se pravi pošteno, solidno, itory je torej hotel imeti solidno i palica Največji uspeh v poletni obutvi je do danes dosegla edino opanka MAJA, ki je po svoji ljubkosti in lepoti primerna za vsako priliko. Ista nosi na vsakem podplatu vtisnjen zgornji varstveni žig, ki jamči, da je prava. Mehanična tvornica opanak in obutve Petar M. Dumitrov, Pančevo TRGOVCI — POZOR! Podpisana tovarna si dovoliuje Vas vljudno obvestiti, da je stavila v promet uenadkrtljive kakovosti NOVUSROSHQ FRflHKOVO С1И01Ш0, katera je zajamčeno 100°/, čista bre/, vsakih primesi, izdatna, okusna in tečna. Pred nakupom >n sklepom več]ih naročil zahtevajte naš cenik in obisk našega zastopnika, ker smo v stanju nuditi Vam cikorijo in ka-vine surogato nenaMoj dom«, v Ljubljani, za prejeto brezobrestno posojilo v znesku 40.000 Din, katero sem prejela že po 5. mesecih za zgradbo svoje hiše, ter isto vsakomur najtopleje priporočam, Franja Kureš, Kranj Savsko predmestje 4- V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša iskrenoljubljena soproga, mamica, stara mamica, sestra, teta in tašča, gospa Frančiška Česnih soproga žel. uradnika dne 28. t. m. po kratkem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 30. aprila 1933 ob 5 popoldne izpred mrtvaške vež« splošne bolnišnice na pokopališče na Viču. Vič-Ljubljana, dne 29. aprila 1933. žalujoči rodbini ČESNIK-GLUHČ. : • • tylKty iT;. Bolni na pHučih! Tisoči že ozdravljeni! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila. Ona moro poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezeu hitro premaga Nočuo znojenje in kašelj prenehata, leza telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov ca brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto: flEORG FULftNER, Berlin-NeukeUn, Ringhahnetrasse 24. Abt. 510. «O* VACU PAN Y D. D. Osem lokalov večjih in manjših v I. nadstr. v Prizrenski ul. 5 (do hotela Moskve) v Beogradu, primernih za pisarne, podjetja, delavnice in dvorišče za skladišča, se odda zelo ugodno. Ponudbe na M. Miiiéa, Beograd, Prizrenska 5. Za vsa /.avarovanja pride v poštev le Vzaiemna zau&rouaEnSca Liubliana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, ïamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas« Zavarujte sebe in svoje imetje etlino pri domači slovenski zavarovalnici. revmatizmu protinu - bodljajih išiasu - zobobolu Rfg. «t. 16.117/32. glavoboïu se priporoča masaža Za masažo je 1 steklenica «ALGA« Din 14"— ЕрШШ» Џ: I! ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in so-žalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nadvse ljubljenega soproga, ateka, sina, brata, strica in svaka, gospoda VILJEM A DE COSTA trgov, poslovodja se vsem najielcTeneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr Jamarju, g. dr, Rusu za njih trud in požrtvovalnost, i£. duhovščini, pevskemu društvu nižjih poštnih uslužbencev, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 30, aprila 1933. ŽALUJOČI OSTALI. 4 ИМШмШжШШ^да» ..-.ul ■, : .M/:. ■ f/• ZAHVALA. Vsem, ki ste našega dragega očeta, gospoda Martina Obersne tolažili za časa bolezni, ga spremili na zadnji poti, mu v zadnjo počastitev darovali cvetja in vencev, vsem ki z nami sočustvujete, bodi izrečena naša najlepša zahvala. Posebno zahvalo pa smo dolžni čč. duhovščini zlasti g. župniku Iv šolincu za tolažbo v času bolezni in za poslovilen govor, ietotako za govore sosedu g. Jeeihu in zastopniku sloveniebietriSke Posojilnice g. Al. Pintarju, cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje. Končno še enkrat vsem in vsakomur, ki ste nam ob tem težkem čaau pomagali, najlepša zahvala. Devina pri Slov. Bistrici, Belgrad, Rožnik pri Lftibljani, dne 28. aprila 1933. Jakob, Ludvik, Alojzij, einovi; Ivanka, Marija, hčerL V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanfii znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petitna vrstica po Din 2'30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko» Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR. urar Ljubljana, Sv. Petra c. 36 Sluzbèiicefo Prodajalka in poslovodkinja z zadružno prakso, želi pre-meniti službo. Zmožna kavcije. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4758. (a) Trgovski pomočnik manufakturne stroke, vojaščine prost, zmožen deloma tudi nemškega je-tika — išče nameščenja. Gre event. tudi na deželo t trgovino z meš. blagom. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prodajalec« št. 4451._(a) Dobra kuharica Bče službo h kaki boljši družini ali samostojni osebi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra kuharica« št. 4822. (a) Službo želi premeniti trgovski pomočnik, ki razume v trgovini, gostilni in trafiki. Josip Volavšek, Brežice, kolodvor 28._(a) Dekle poštena, vajena vseh hišnih del, kuhanja, šivanja, tiče službe k dobrim in poštenim ljudem. Cenj. ponudbe na upr. »Slov.« pod »Poštena« št. 4768. Pošteno dekle z znanjem nemščine in hrvaščine, vešča pospravljanja sob in finih ročnih del, ljubiteljica otrok -želi mesto sobarice ali k otroku, Cenj. ponudbe prosi na podružnico »Slovenca« v Celju, (a) Fant trezen, snažen, pošten in marljiv, išče službe. Vajen tudi vseh gostilniških m kmečkih del. Konrad Mlinar, Rupa št. 24 pri Kranju._W Cerkovnik mlad, neoženjen, z obr-tom, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Cerkovnik« št. 4712. Trgov, pomočnik manufakturist, vešč slovenščine, srbohrvaščine, deloma tudi nemščine, prost vojaščine, z večletno prakso, išče primernega zaposlenja. Gre tudi v trg. t meš. blagom r ivrho izpopolnitve. Naslov v upravi »Sloven-ta« pod K. 4666. (a) Gospodična i malo maturo, že zaposlena kot knjigovodkinja, išče mesta ▼ pisarni ali kjerkoli. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo »Slov.« v Novem mestu pod »Skromna«. (a) Prodajalka za trafiko cmožna kavcije, zanesljiva moč, z večletno prakso v veliki trafiki, iSče name-Ičenja. - Cenj. ponudbe prosim na upravo »Slov.« pod zn. »Trafika«. (a) Iščem službo hišnice » Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 476. Trgovsko naobražena gospodična išče kakršnokoli nameščenje, poseduje l«stni pisalni stroj, vešča *seh pisarniških in bla-{ajniških del, obenem tudi prodaje v trafiki z velikim prometom. Cenj. ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod .Marljiva" Kot hlapec eajen konj m vsega kmečkega dela, proet vojaščine, išče službo. Nastop takoj ali pozneje. -Naslov pove upr. »Slov.« ood št. 4900. (a) Pekovski vajenec se sprejme z vso oskrbo v hiši. Pekarna LimbuS št. 23 pri Mariboru, (v) Vajenca za sedlarstvo, tapetništvo in ličanje vozov sprejme Matija Marin, Mirna, Dol. Dekle zdrava, zanesljiva, 22 let, prosi službe k dobri družini. Vajena vsega dela. Naslov v upravi »Slovenca« ood M. 4886. U Dva lanta v starosti 30 let, iščeva službe za hlapca v trgo- ^"V'f 1 07" vino, pri posestvu ali v skladišče. Nastopiva lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Marljiva« št. 4903. (a) Vajenca z vso oskrbo sprejme pekarna Požar, Moste, Vod-(v) Strojnika samostojnega in zanesljivega, veščega popravil, rabimo. 2e prej zaposleni pri žagi ima prednost. Nastop 1. maja. Parna žaga Loče pri Poljčanah. Pletilje sprejme tovarna nogavic Vidmar, Ljubljana, Pred Škofijo 19. (b) Sprejme se v župnišče močno, zdravo, kmečko dekle, vajeno živine m poljskega dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 4849. (b) Mlad trg. pomočnik verziran v mešani trgovini in nakupu deželnih pridelkov, izrecno vpeljan na deželi, in ki razpolaga z 10 do 15.000 Din, se takoj sprejme v stalno službo. Ponudbe na upr, »Slovenca« pod značko »Lepa trgovina« št. 4785. (b) Šoferska šola E. Čeh Ibivia Camernikova fcoleraka àola) Liubliana. Dunaiska c. 3 Šola га poklicne Soferle to amaterje. Prospekti in po-laxnita zastonj in Irauko Dame, pozor! Priporoča se modni ate-i lje Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24 I — za točno izvršitev dam-; skih oblek, plaščev, kostumov itd. po najnovej-: ših modelnih krojih in zmerni ceni. Dobijo se i vsakovrstni kroji po meri. Istotam se vrši redni pouk v krojenju damskih oblek. (u) i--f Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Bleiwei-sova cesta 52. (u) Jajnine Pekatete se dobe v kakovosti kakor doslej Pridnega, treznega m v vsakem oziru popolnoma zanesljivega hlapca, ki se ne boji nobenega dela in ima veselje do vožnje ozir. konj, takoj sprejmem. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 4724. (b) Natakarico v starosti okoli 30 let, ki ima verodostojna spričevala in knjižico, da se bavi s tem poslom preko 4 let, in ki je sposobna vršiti dolžnosti prve natakarice ali poslovodkinje penziona, išče »Vila Dag-mar«, lastnik G. M. Ču-pak, Selce, blizu Crikve-nice. Prednost imajo solidne in reprezentativne natàkarice. (b) Gospod lepega značaja, v dobri službi, želi poročiti izobraženo gospodično uglednih krščanskih staršev. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sreča« štev. 4888. (ž) Simpatična gospodična stara 33 let, s trgovino, išče znanja s poštenim, zdravim in dobrosrčnim 33—40 let starim gospodom v svrho možitve. — Resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Iskrenost« št. 4893. (ž) 4000 Din posojila iščem za dva meseca. Plačam zahtevane obresti. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Jamstvo vknjižbe« 4763. (d) Posojila v gotovini od 10.000 do 400.000 Din proti zadostnemu jamstvu na dolgoročno amortizacijo dajemo pod najugodnejšimi pogoji. Ponudbe pod »Gotovina« št. 4883 na upravo »Slovenca«, d Stanovanja I Solnčno stanovanje enosobno, se odda čisti | in solidni stranki v Ste-panii vasi 123. (č) Štirisobno stanovanje lepo, z vsem komfortom, se odda takoj ali pozne|e blizu opere. Informacije daje trgovina Klein v Wolfovi ulici 4. (č) IŠČEJO: Stanovanje na deželi se odda starejšim upokojencem proti mesečni najemnini ali enkratnemu plačilu. Pojasnila daje pekarna Požar, Moste. (č) Trisobno stanovanje _ s stekleno verando in ko-Dvosobno stanovanje palnico — ter dvosobno centru ali blizu, išče ! stanovanje, oboje v Sent v teti težkih časih sc mor' e najlažje dobiti z uatano vilvijo domače letame. Mi damo vsakomur tekoče delo. ker smo ci .rma Ici za pie 'enine, dobavimo preio in izplačamo zaslužek zn ple lenje. kar dokazuje mnogo /ahvalnic. V slučaju, da hočete delali in zaslužiti, se obrnile po gratis-prospekte na tvrdko Domača Plelarska Industrija losip Tomažič, Maribor, Krekova nI. 16/11 Posojilnica išče delavne obiskovalce privatnih strank. Ponudbe z znamkami za odgovor nasloviti na: »Mobilna zadruga«, Ljubljana, pp. 307. II Vâjenci il Vajenca sprejmem. Mehanična delavnica Stane Rakoš — Društvena ulica, Moste pri Ljubli&m. (t) Mladenič 16 do 18 let star, s pred-izobrazbo najmanj 4 razredov gimnazije ali obrtno iolo, ki bi imel posebno veeelje za prikro-jevanje rokavic, se tako4 sprejme. — Ponudbe na: Aloma CompA«vv d. * o. z„ M Kdor bi rešil iz škodonosne zadrege, posestnico, s posojilom 6000 Din, za dobo 2. mesecev, proti vknjižbi. Visoka nagrada. Ponudbe na upravo »Slov.« pod značko »Nujno«. (d) Posojilo brezobrestno, dolgoročno, neodpovedljivo — proti vknjižbi zajamči vsakemu članu Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Tyrševa 31'1. d Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin doto, razdol-žitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vkniižbi dajejo: «Kreditne zadruge«. Ljubljana op 307 Sprei-meio zastopnike. Posojilo 150,000 Din (tudi kratkoročno) proti primernim obrestim — z vknjižbo na prvo mesto — se išče. Posojilo krito z visoko vrednostjo. Varnost popolna. Ponudbe pod »Varno naložen denar« št. 4825 na upravo »Slovenca«. (d) Posojilo proti jamstvu ali vknjižbi se išče na enonadstropno vilo. Obresti in drugo po dogovoru. Tam se sprejme pri mali družini v dosmrtno oskrbo oseba. Dopiise prosim pod zn. »Mirni dom - letovišče Štajersko« na upravo »Slovenca« St. 4667. (d) Kdor posodi 50.000 (vknjižba na i. mesto -vzamem tudi hranilno knjižico), dobi za obresti popolno, lahko dosmrtno preskrbo i. lastno sobo v mestu na Gorenjskem. Naslov v tipr»wi »Slov.« 9od «L 4656. Jubljcuia ПИДЕМ Največjo izbiro vsakovrstnega pohištva in po najnižji ceni vam nudi Gospodarska zadruga mi-larskih mojstrov ▼ Ljub-l|ani, Vegova nI. 6, dvorišč«. (I) Klavirje, pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi naj-cencie tudi na obroke • Muzika, Ljubljana, Sv. Petra c. 40._(g) Kupim harmonij dobro ohranjen, pat oktav, šest registrov. Ponudbe na Josip Skorpik, Ljubljana, Aleksandrova cesta 5, pritličje. (g) Klavir znamke Hofbauer, prodam za 1500 Diu. Drago Zeleznikar, Prevalje (g) Konservatorist podučuje sviranje na pihala in lok. Moderna me- tkropflni vos ca škropljenj* cest kupi Tnjvlto-pratnetiio društvo ▼ Kranjski go*. (k) Kupim stroj za (truganje železa (Dreh-bankj od 1.50 do 3 m dolžin«. Avgust Spreitzer, Stara iaga, p. Črmošnji-oe.__(k) Kopira drobile c (Stembrecher) — dobro ohranjen, Id dela na uro vsaj 4 m1 gramoza Poleg kupim ea pogon električni motor 10 do 16 k», 220 volt, s čim manjšim obratom. Plačam takoj. Ponudbe s točnim opisom in navedbo cene na na-sIct: Ivao Banko, Dom-žal«. (k) toda. Naslov v upr. pod št. 4897. >S1. (g) Tricikelj ca prevoz paketov, kupi — tovarna Vidmar, Pred Škofijo 19. (k) Bukovo oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Liubliana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdaoske ceste pri gostilni Možina. Razpisujemo dobavo 160 vagonov zdravih, suhih bukovih drv (cepantc) brez okroglic in klad — franko nakladalna postaja. Pismene ponudbe z navedbo cene т kg na naalov: Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. Spalnico in kuhinjsko opremo ▼ dobrem stanju takoj kupim. Ponudbe na Mavrič, Dunajska cesta 38. (kj Prazne steklenice snažne, vseh velikosti - kupim. Miha Lah, Vrh-polje-Kamnik. (k) Samo pri »Levu« dobiš najboljši Pfciferjev cviček iz Leskovca. (1) Otroški voziček modern, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Cimper-manova 1, Prule. (1) Jezice veCio množino kupim. -Ponudbe • ceno na upr. »Slov.« pod »Jezice« št. 4713. (k) Opeko vsake vrste kupiš najce-neje za gotovino ali knjižico ▼ opekarni Franc Jerko, Črnuče. (1) Do 2000 kg detelje naprodaj Poizve se: Ivan Rode, Most«. (1) Lakirarska peč ugodno naprodaj. Leopold Susteršič, Dunajska cesta št 41._(1) Hrastovi hlodi 20 m", gladki, srednje debeline, se poceni prodajo na žagi Godec v Jevnici, in se tam na željo raz-režejo. (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. Puhasto perje 12 Din, čohano 30 Din, ouh 120 D'il kg. ter volno in žimo za madrace, izredno poni prodaja Šega Wolfova ulica št. 12 (dvorišče). (1) Otroške vozičke šivalne stroje in kolesa kupite najceneje pri tvrd. S. Rebolj & drug, Vošnjakova ulica 4. (1) Otroški voziček dobro ohranjen, globok, na peresih, ugodno naprodaj. — Borštnikov trg 2/П. (1) Pisalni stroj rabljen, dobro ohranjen, kupi Združenje obrtnikov St. Lenart, Slov. gor. (k) Prešo za seno v dobrem stanju kuptm ali vzamem na posodo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Preša« »t. 4790. (k Električni motor (Gleichstrom) 4—5 PH, dobro ohranjen - kupim, tekstilne odpadke, kroja- 1 Ponudbe na V. Klemen- ške odrezke. ovčjo volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. št. 15 Vsakovrstno po naivigfib cenab CERNE, luvelir. Liubliana, Vi/oltova ulica IL 3. čič, Kovor, Križe. (k) če avto svoj stari prodajaš aT motorja bi znebit se rad. bri kaocev U mnogo prižene Slovtniev najmanjš' insérât Konfekcija — moda naiboliši nakup. — Anton Presker. Sv. Petra o. 14. П) Pisalni stroj dobro ohranjen, kuptm proti mes. odplačilu. To- Ljubljana zadevne ponudbe z na- i ГГ""~ -- vedbo cme, pisave tn ! Vrtne stole znamke, je poslati na zložljive proda - Tribuč, upr. »Slov.« pod »Lepa Glince. Tržaška 6, telefon trgovina« št. 4786. (k) št. 2605. (1) Pretoic! Podpisani Hanzel Srečko preklienjem vse vesti, katere sem širil o tt. Cvetlč Janez in drug v Murski Soboti, ker so iste neresnične ter ee g. Cvetiču zahval jujem, da je odstopil od tožbe. Ilanzol Srečko, Murska Solwta potnik pri tt. Šiftar Ludovik Plašče za zdravnike, kemike, brivce in obrtnike, iopiče za natakarje, mesarje in druge obrti, predpasnike za kuhinjo dom in obrt — izdeluje Hamann, Mestni trg 8. (1) Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovetra spomenika. Vzglavnice, pernice, čiščeno perje in puh razpošiljam poceni. Dober zaslužek dosežejo zastopniki s prodajo v vseh krajih. Kolekcija 10 Dm. Majerovič, Čonoplja. (1) Rabljen šivalni stroj (Langschiff) naprodaj. -Ipavčeva 36, Maribor. (I Birmanska darila najceneje dobite pri Oakob Molavnc Več leposlovnih knjig slovenskih in nemških — prodam Ogledati: Jarni-kova 11/I, pri Stadionu. I Zidan štedilnik dobrem staniu — jako ugodno naprodaj. Henrik Bitenc, Vižmarje. (1) Čevlji л otroški dekliški fantovski ženski . moški Din 19 — Din '281— Din 52 — Din 66 — Din 66— samo Tovorni avto 2 tonski, rabljen brzovoz, 6 koles, z delno novo gumo, popoln, novo ka-roaeriio z zaprto kabino, gener. popravljen z električno razsvetliavo, takoj ugodno naprodaj. Minim. cena 5000 Din v gotovini, 20 000 na knjižico! Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Srez Lfuto-mer« št 4848. (I) Zajčki! Prodam bele reks« In belgijce (zajčke). Ižanska cesta 18. (1) ure, zlatnine in erebrnine Maribor. Kralja Petra trg 1 Naprodaj stroj s 450 podlogami za izdelovanje cementne strešne opeke, ▼ dobrem stanju. Proti primerni odškodnini ga tndi posodim. J. Kralj, zidarski mojster, Predo-vičeva ul. 34, Moste pri Ljubljani. (1) Šamotni materijal star, prvovrsten, različni fasonski komadi in strojni deli ter armature — poceni naprodaj. Ljubljanska mestna plinarna. (1) Jugurt mleko le iz mlekarne Tyrševa (Dunajska) 17; izboren sir trapist — kg 12 Din. — Kličite telefon 27-01. 01 16 A .-Ž. panjev močnih, na 10 satov, prodam. Rado Janežič, Polica pri Višnji gori. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi t veliki izbiri najugodneje m naiceneie tvrdka Kart Prelog, Liubliana. Židovska ulica in Stari trg (11 Najcenejša kurjava so suhi odpadki od žage. Vedno na zalogi pri: Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4 — telefon 22-44. (1) Perie v T«>h modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri »Škofu« Ljubljana Veliki ilnstrirani ni k zastonj! Kar ne, npraja so zame uja ali vrne denar. Več šivalnih strojev ženskih, krojaških in čevljarskih naprodaj. Peruzzl Emil, Celovška c. št. 94, Ljubljana. (1) Na javni dražbi ugodno naprodaj: Par volov, 1000 1 vina, doc 4. maja 1933 ob 10, Boštanj 1 pri Grosuplju. Brusilni stroj, pisalni stroj, reskalni stroj in drugo, dne 4. maja 1933 ob pol 9, Vižmarje 80 pri St. Vidu. Razno pohištvo m gramofon, dne 4. maja 1933, ob 11, Medvode št. 8. Dva naslanjača in drugo pohištvo, dne 3 maja 1933 ob 16, Ljubljana, Dalmatinova 13. 1 moško kolo, pisalni stroj, tehtnica m drugo, dne ?. maja 1933 ob pol 15, Ll»btia<>«. Frankopan-ska nlica 26. Nove Sčetke omela, pisalne mize in drugo, dne 2. mala 1433 ob 15, Ljubljana, Resljeva cesta 2 in Gosposka ulica 10, Moško kolo, dne 5, maja 19.13 ob 11, Kranj 54. 85 m* smrekovih desk, dne 5. mata 1933 ob 10 na Gorenji Savi na skladišču pri Kranju. 20 tesanih tramov, dne tO. maja 1933 ob 11, v Gradn 28 pri Kranju. 2 kleparska stroja, pisalni stroj in razni predmeti za vodovodno instalacijo, dne 6. maja 1933 oh U, Kranj 10. Pisalni stroj »Ideal« dne 5. maja 1933 ob pol 9, Kranj 97. Moško kolo, lahek voz in drugo, dne 1. maja 1933 ob 15 na Obrežju št. 35, Studenci pri Mariboru. 2 brivska stroja, dne 3. maja 1933 ob 14, Maribor, Gosposka ulica !5. TOVABflA- PÏRHA • Ï1 • Q81EK Celje št. 18 I 'đJ^ puhasto . . kg 32 Din belo .... Ig 45 Din beli puh . kg 140 Dir razpošilja tudi povzetjem: lepo volno in žimo poceni prodaja SEVER Marijin trg št. 2. Otroški vozički po zelo nizkih cenah. Trgovina M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1) Travna semena Banaško lucerno koruzo za sejanje dobite najceneje pri Fran Pogačniku v Ljubljani, 'ГугЈета (Du- VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje' Prostovoljna dražba snažnega pohištva, kom pletnih postelj, omar, miz, stolov, starinske ure, plefcilnega stroja, kopalne banje, briljantnega prstana, zlate damske ure, stekla in porcelana bo v torek, dne 2. maja ob 9 dop. v hiši št. 5 na Novem trgu v Ljubljani, v III. nadstr., desno. (1) Masivno spalnico dobro ohranjeno, in jedilnico — poceni prodam. Vprašati: Frankovič, Ce-gnarjeva 6, ali Gruden, Jarnikova 10 (lj ствотот zobne paste v tubah na šćetko zadošča zaenkrat BOTOT PASTA j« kompaktn i in vrliu-t^ga izvrstna in ekonomična v uporabi Vimotoč Pajčolane svilo, rokavice in nogavice za sv. obhajilo in za birmo dobite najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Svetli premog prvovrsten, dobite tranko hiša 100 kg za 40 Din. -Branko Mejovšek, telefon 2457, Maribor, Tattenba-chova 13. (1) Vsi se čudijo, ker se tako poceni kupi | knpili oatrenHr i.-; v Grajski starinarni, Ma- A. VOLK, LJUBLJANA ribor, Trg Svobode 1. (I) otvorjen MARIBOR Meljski hrib š» 19 Debele Rnllr» rrtle it Za preob b 0 zaL Samsko spalnico novo, 6 komadov, prodam n 1000 Din. - Naslov v foteljev Ltd. naila^j^ upr. »Slov.« pod št 4899. J kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih Drobilec za kamenje, napravi 5 m' na uro — ter mlin za pesek, z bencinskim motorjem, napravi 3 in* na uro — oboje ugodno naprodaj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« poet šifro »Ekonomija« 4890. 1 Žntdaršičeve panje Šivalni stroj, inoško ko- nove, poceni prodam ati lo, gramofon in drugo, ! zamenjam za čebele. Kodne 4. maja 1933 ob 9 ! čar Franc, Rova št. 18, p. Radomlje. (1) Razprodaja otoman, žimaic, spalnih foteljev itd pri Dolničar-ju v St. Vidu nasproti cerkve. (I) Hladilno omaro dobro ohranjeno, vsled nabave avtomatske hladilne naprave - ugodno prodamo. Gostilna Gabri- jelčič, Brezje. (1) Vrtne škropilnice iz prima pocinkane pločevine, solidno delo, vsebine 10 litrov, komad 28 _______________ Din, 12 litrov 32 Din, 15 j Križnar Anton, p litrov 34 Din, nudi Matija žišče pri Kranju. Jankovič, splošno klepar-stvo, Rimska cesta 19. 1 Diabolo-posnemalnik popolnoma nov prodam, zamenjam za kravo. Stra- OI ali Moška obleka temna, dobro ohranjena, naprodaj. Prisojna ultca št. 1, Slapar. (1) Prodam kravo s četrtim teletom, lepo, ... , ,_ , ,. dobro mlekarico. Mihael naiska) cesta 67 (nasproti. štrukelj, Zapuže 4, posta mitnice). 41 V:J —J »«--«-«--- ' Prodam precizijsko tehtnico do 1 kg obtežbe. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1796._(I) Leseno verando z 12 okni, primerno za gostilniško verando ali vrtno lopo, prodam po ugodni ceni. - Ogledati: St. Vid nad Ljubljano. 'Cesta na Rožnik b. (i) v Kotu 4 pri Velikih La ščah. Pisalni stroj, pisalna miza in drugo pohištvo, dne 2. maja 1933 ob pol 13 — Topolščica 165 pri Šoštanju. Glasovir in drugo, dne , 2. maja 1933 ob 16, So- ; "d 51 Din naprej - na|-štanj, Grajska cesta 6. I večja izbira zadnje no-1 harmonika na meh, ' vosti. Salon La femme kredenca in drugo, dne ! Chic, Šelenburgova ulica po cenah pri: R. SEVER Marifln trg št. 2. Zavese, odeje, perie, puh. Slamniki 2. maja 1933 ob 17, So štan|, Prešernov trg 1. Šivalni stroj, kredenca in drago, dne 6. raafa 1933 ob pol 9, Dol. Lendava, Cerkveni trg 6. 3 krave, 2 svinji in drugo, dne 4. maja 1933 ob 14 na Sejanci 4 pri Ormožu. Moško kolo, ostrtižna klop in drugo, dne 6. maja 1933 ob 10, Poljčane št. 9. Divan in drugo pohištvo, dne 6. maja 1933 ob 11, Poljčane 5. Moško kolo, decimalna tehtnica in drugo, dne 2. maja 1933 ob pol 8 v ?645-38 Eleganten čevelj iz rjavega boksa ali črnega laka s kombinacijo iz kačje kože NASI wSPORTNI„ ČEVLJI —PRAKTIČNI IN POCENI. Vrsta 9505-97 Vedno eiegaiiten pems-čeveljček iz laka ali rjavega boksa z okusnim okraskom Vrsta 1637-80 Nizki čevlji i/, prvovrstnega telečjega boksa, okrašeni s perforacijo. .Nosijo se k športni obleki Usniena peta. Vrsta 3967-22 Visoki čevlji iz močnega boksa s široko in udobno obliko in z močnim ^umijast m i od-platem. Zelo trpežni. CEN UNE NOGAVICE IZ PRVOVRSTNEGA MATERIJALA: OTROŠKE NOGAVICE: Dolge bonibažaste 8. 10. 12'-Kratke iz sukanca Din 7, 9-Za sport .... Din 10, 12- MOŠKE NOGAVICE: Iz suk. ali pol svile Din 15-Egiptovski bombažzdes 10'- Polsvilene.....Din 7'- Močne bombažaste . Din 5"- 2ENSKE NOGAVICE: Najfinejše svilene Din 29' Svilene viseosa . . Din 25 Svilene......Din 19 la flor......Din 19 Bombažaste .... Din 15 Bombažaste, normal Din 9 lz sukanca za sport Din 10 Vel. 24-28. Najidealnejša obutev za vsaki spori in vsako igro v prirodi. S temi čevlji bosle prištedili mnogo denarja in obvarovali Vaše usnjene čevlje. Vel. 29-34 Din 35—, 35-38 Din 39—, moški Din 49'—. Čistite ovoj, čevlje z našo kremo. 1 škatlja Din 4'— Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceè, Urednik: Frane Kreni žar.