I
Kavka
PTICA LETA 2000
lakob Smole
Projekt ptica leta poteka letos v Sloveniji tretjič, v evropskih državah onkraj nekdanje železne zavese pa ima že večdesctletno tradicijo. Njegov namen je motivacija članstva, osveščanje širše javnosti in pridobivanje podatkov. To leto smo na piédestal postavili kavko Convs monedula. Ta ptica je predstavnica družine vranov (Corvidac). ki so v preteklosti zbujali pri ljudeh različne odzive - v nordijski mitologiji je bil krokar glasnik bogov,
visoki in pozni srednji vek pa sta vrane zaradi črne barve in oglašanja povezovala s silami zla. Danes tem pticam ne pripisujemo nikakršnih nadnaravnih lastnosti več; zaradi njihove vsakdanje pojave jih ponavadi kar prezremo. Tudi kavka ni nobena izjema.
Od drugih predstavnikov se loči po manjši velikosti, svetlo sivem zatilju in vratu, svetli šarenici in žvižgajočem
foto Pclcr Lcgita
20 PTICA LETA 2000
U-in.k 6, številka 1, april 2000
PTICA LETA 2000
oglašanju. Poseljuje predvsem nižine, ponekod sc vzpne tudi čez 1000 m; na človeka se je navezala tesneje od drugih vranov, saj večina populacije gnezdi v stavbah. Tudi prehranjevalno nišo, kulturno krajino, ji je v preteklosti ustv aril člov ek.
Podatki i/ tujine kažejo, daje kavka ogrožena prav zaradi izginjanja okolja, ki so ga ustvarili naši predniki. Inten/ifikacija pokrajine ji odvzema žuželke, hrano, na katero je navezana v času krmljenja mladičev. Zapiranje lukenj v starih stavba)) in graditev novi)), ki so brez primernih odprtin, ji krčita gnezdilni prostor. In kako je s kavko v Sloveniji? Vemo. da njeno število v nekaterih predelih močno upada, vendar natančnih podatkov za večino območij ni. To je tudi
Intenzifikacija pokrajine ji odvzema žuželke, hrano, na katero je navezana v času krmljenja mladičev. Zapiranje lukenj v starih stavbah in graditev novih, ki so brez primernih odprtin, ji krčita gnezdilni prostor.
vzrok, da smo kavko razglasili za ptico leta. V okviru projekta nameravamo dobiti natančnejše podatke o velikosti populacije. Popis kavkinih gnezdišč bo trajal od marca do začetka junija, pri čemer bomo šteli pare. Ker se kavke zadržujejo v kolonijah vse tri mesece, jih lahko popišete kadarkoli \ icm obdobju. V maju. ko starši intenzivno hranijo mladiče, lahko izločimo pare, ki so začeli gnezditi, vendar je njihovo gnezdenje neuspešno. Pri popisu se je treba izogibati vznemirjanju ptic. zato je neposreden dostop do gnezda nezaželen; štetje jajc in mladičev nista cilj popisovanja. Upam. da bomo z vašo pomočjo zapolnili bele lise in na podlagi podatkov po svojih močeh tudi ukrepali.
\
Jakob Smole seje rodil 1979. leta v Mariboru. Osnovno šolo je končal v Mariboru, gimnazijo v Žel imljah. Sedaj študira biologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer obiskuje 2. letnik. Ukvarja se z opazovanjem ptic, zlasti vodnih ptic na območju Drave, in je aktiven član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
SKOCJANSKE JAME
NOVA SLOVENSKA RAMSARSKA LOKALITETA Slavko Polak
Kon vencija o mokriščihje bolj znana kot Ramsanka konvencija (po iranskem mestu Ramsar. kjer jc bila sprejeta 2. februarja 1971). Ta konvencija jc prva sodobna svetovna medvladna pogodba o ohranjanju in smotrni rabi mokrišč predvsem kot habitatov vodnih ptic. Mokriščejc mednarodnega pomena /a ptice, čc redno vzdržuje 20.000 vodnih ptic oziroma 1% populacije ene vrste ali podvrste vodnih ptic. Z leti je konvencija razširila svoj obseg in obravnava vse vidike ohranjanja in smotrne rabe mokrišč. kriteriji so sc iz mednarodno pomembnih kongrcgacij ptic razširili še na ves preostali vodni žive/j.
Danes je na seznamu te prestižne konvencije 101 / območij iz II7 držav in obsegajo skoraj SO milijonov hektarov. Z vpisom Škocjanskih jam (ob času vpisa 991. lokaliteta) na seznam konvencije tako imenovanih mokrišč mednarodnega pomena je Slovenija dobila drugo ramsarsko iokalitelo. Scčoveljske soline so bile kot prve na seznam u vrščene 6. januarja leta /993.
Idejo o vpisu podzemnih mokrišč na seznam konvencije, ki seje rodila na 6. konferenci pogodbenic v Drisbanu (Avstralija) leta 1996. smo prvi udejanili prav v Sloveniji. Na mednarodni delavnici, kije potekala od 21. -23. septembra 1998 v Postojni, smo pripravili izhodišča za vključevanje kraških mokrišč na seznam ramsarskih lokalitet ter izdelali dva slo venska predloga. To sta porečje kraške Ljubljanice, ki se poleg znamenite palete kraških polj odlikuje po enkratnem podzemskem svetu, ter Škocjanske jame - predvsem zaradi edinstvenega podzemskega vodnega sistema z bogastvom endemičnih živalskih vrst.
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije jc dne 19. maja 1999 podpisalo uvrstitev na seznam mokrišč mednarodnega pomena le Škocjanske jame. V obrazložitvi je zapisano: "Slovensko območje - Škocjanske-jame so obsežno podzemsko mokrišče. ki pokriva prek300hektarov. Območje jc bilo vpisano leta I9S6 na seznam Svetovne naravne dediščine in z vpisom na seznam ramsarskih lokal itet predstavlja prvo aplikacijo novih smernic za vključitev podzemskih hidroloških sistemov. Na območju Škocjanskihjam živi veliko endemičnih in ogroženih živali (predvsem nevretenčarjev). tu pa najdemo tudi večino tipičnih kraških oblik in pojavov."
S tem slovenski predlogi lokalitet še niso izčrpani. V pripravah na vpis je še ena kraška lokaliteta - sistem kraške Ljubljanice ter Ljubljansko barje, reka Drava, reka Mura. območje spodnjega Posavja. Krakovski gozd ter Čezsoški prodi in Vrbulje.
Predsednik slovenskega Nacionalnega odbora RS za Ramsarsko kon i ene i/o. ki deluje v ok viru Min is trst va za okolje in prostor (MOP). je g. Mladen Berginc. koordinator Odbora pa g. Robert Bolješič.
i M
SVFTPTir 21