Poštnina plačana v gotovini LETO vm V Ljubljani, dne 15. aprila 1933 Stev. 15 Posamezna Številka t Din. mesečno, če se sprejema list v unruvi,naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru VONEDE-CJSICI VENE Posamezna številka 1 Din Uredništvo. Kopitarjeva ul. št. b/l 11 Telefon št 205O tn !u k temu prištejemo še članstvo pri krajevnih odborih, dobimo število I26.3(>4. Vseli krajevnih odborov jc v državi 2304. Te številke dokazujejo, da je Rdeči križ ena najmočnejših organizacij v državi. Rdeči križ izdaja lastno glasilo »Glasnik«, ki se tiska v 20.000 izvodili, število naklade tega glasila pa bo v kratkem naraslo, ker bodo nanj naročeni vsi državni uradniki. Proračun Rdečega križa znaša letos Din 5,671.000,—. Med dohodki jc treba omeniti, da je teden Rdečega križa z raznimi taksami na |)oštne znamke in kolke vrgel 210.000 Din. l/.datki glavnega odbora znašajo 4,807.000 Din. Akademija naraščaja Rdečega križa Poleg rednih i/datkov znašajo izredni i/dutki Rdečega križa 3,750.000 Din. /.u sanitetni fond daje društvo: I. za nabavo sanitetnega lnntcri-jala 700.000 Din; 2. za vzdrževanje dojiljske šole 100.000 Din. V fond za zgradbo doma v Belgradu dotira društvo 2.250.000 Din in za investicije na Pala-načikoin kiseljaku 300.000 Din. V fond za prve pomoč dotira društvo za nabavo učil in opne.«*' /re družinam ponesrečenih rudarjev . Rdeči kri/ jc dalje pomagal ponesrečencem in oškodovancem po/ar,i v vasici Janji pn Bjelini, k jer je pogorelo 75 hiš. dalje pri požaru v Oslarijah v savski banovini, v Dolnjem kraljevcu v Mcdjiniiirjii. pri požaru v Sjsku, dalje pri rn/.uih povodnjih, ki pa so bile lani povečini v južnih pokrajinah držuve. Rdeči kri/ sc je zavzel za pobijanje tilusu v driliski in primorski banovini ter /u prehrano prebival stva v krajih, ki so trpeli /a lo epidemijo. Rile či kri je skrbel tudi /a zdravniško pomoč in podjuiro pri prehrani uvs.iijskih beguncev, ki so bili nastanjeni v Vuruždiiiu, Bjclovarii, Sla vouski Požegi in l.ipikii. Rdeči križ je pn Iprl tudi počitniške kolonije otrok jugoslovanskih državljanov i/ I rsta. ki m> |iri>li na letovanje v Slovenijo. Društvo vzdržuje posebno zdravilišče v \i-njnčki banji, v katerem se je lani zdravilo 5|3 bolnikov, povečini vojnih invalidov, ter siru tišnico v I žicah, kjer jc sedaj oskrbovanih 59 sirot. Po vseh banovinah je društvo |irirejalo sn muritunske tečaje, ki jih je lani obiskovalo ?TXI gojencev. Razmeroma najbolj agilni so mi ninnluui V Sloveniji, saj je bilo lani pri nas (> višjih tečajev in -I"' osnovnih, ki jih je skupaj poslušalo 1417 poslušalcev. Društvo zelo skrbi za nabavo potrebnega sanitetnega moterijulu. lako je lani društvo nabavilo 3imi poljskih postelj. 2200 odej, 2JIMI blazin, 1000 kosov perila. 500 slatnnjač, MH) preprog ter mnogo drugega materijala. dalje popoln kirurški instrumentu r i j za eno kirurško bolnišnico ler en popoln sanitetni avtomobil, kur je skupno veljalo 839 tišin'' Din. Mnogo gradiva pa je društvu |>oklo-nilo vojno ministrstvo. Zelo agileii je bil ludi naraščaj Rdečega kri/a, ki je organiziran na 3195 šolali ler šteje 382.585 članov. Rdeči kri/ je lani priredil celo vrsto pro svetnih in zabavnih prireditev. Društvo se je posluževalo tudi vseli treh jugoslovanskih ra dijskili postaj ler jr znalo v/buditi med širšiir občinstvom zanimanje za svojo delo. V teku 11 let. i nikar društvo olistoja, jc društvo doseglo že lepe uspehe in ludi sedanja bilanca je za društvo častna. Ljubljana, 14. aprila. Naraščaj ljubljanskega Rdečega križa, katerega idejne smernice bi zgoščeno mogli izraziti že s tremi besedami: »Ljubezen do bližnjega«, jc danes dopoldne ob pol II priredil v unionski dvorani akademijo, s katero jc dostojno proslavil »Dan pomladka Rdečega križa«. Dvorana jc bila nabito polna malih in velikih ljudi, ki so z zanimanjem in navdušenjem sprejeli skorajda sleherno točko izredno pestrega in bogatega sporedu. Dolgočasil se pač ni nihče, vendarle bi brez škode lahko črtali nekaj točk, ki niso povsem spadale v celotni okvir sporeda. Za uvod je mešani /bor II. deške in II. ilekl. meščanske šole pod vodstvom gdč. učiteljice Laharnarjevc zapel novo himno nnrnščuj-nikov, katero so dobili izpod jieresa Mirka Kunčičn, uglaeibil jo je pa Stanko Premrl. Zbor je svojo nalogo opravil častno. Pozna se mu vešča dirigentska roka. Sledi! jc prizor »Ob grobu kralju Aleksandra I. Zcdiniteljn, katerega so lepo odigrale učenke Lichtenturnovega /uvoda. Na visokem črnem podstavku kraljev kip, nad njim zastava s sliko mladega kralja Petra, okoli kipa ciprese. Deklice v črnili oblekah in z rdečimi svetilkami v rokah so se poklonile kraljevemu spominu. Za tem prizorom in dckhunacijo jc zbor deklic I. doki. mešč. šole zapel tri pesmi, od katerih je s svojo toplo domačnostjo in milino zlasti ugajala Kosijeva Domovina, mili kraj«. Prizorček »Trije zdruvnikic so izvajali učenci III. deške nar. šole v splošno zadovoljstvo. Po dekla muci j i Gregorčičevega Siromaka« jc prišel uu vrsto rajalni nastop s petjem, ki je bil po svoji originalni zamisli izredno prisrčen in slikov it, Izvajale so gu deklice J. doki. na r. šole .naštudirala ga jc pa ga. Maši čevn. Želo ljubek je bil pri/orček z medvedkom. katcreiru ie tako iriadko odigrala majhna deklica, Ponedeljski Slovenec«, dne 16. aprila 1385 Wtev. To. Iz strahu, da ostane Nemčija sama Načela nemške zunanje politike Sirokopotezna profesorska izjava nemške vlade o vrednosti nenapadalnih in vojaških zvez Berlin. 14. ii|>r. Iti. Sinoči pozno zvečer je po unlogu zunanjega ministrstva izdalo propagandno ministrstvo daljše uradno poročilo namenjeno časnikom o smernicah zunanje politike- namške vlade v sedanjem mednarodnopolitičnein trenutku. Poročilo se glasi: Da prepreči vsako napačno tolmačenje nemške zunanje politike. je nemška vlada sklenila, javno ugotoviti sledeče smernice: 1. Kancler Hitler je obvestil angleško vlado oh priliki angleškega obiska v Berlinu, da nemška vlada sicer ni v stanu pristopiti k vzhodnemu paktu v sedanji obliki, a da vendar hoče sodelovati pri vsakem varnostnem splošnoevropskem paktu, pori pogojem, (la ho takšen pakt zgrajen na temelju splošne medsebojne obveznosti o ne napadanju kakor tudi obvezne arbitraže, ter da l><> ta pakt ustvaril posvetovalni postopek med podpisnicami v primeru vojne nevarnosti. Sicer je zelo težko ugotoviti, kdo je v dejanskem primeru napadalec in kdo ni, a navzlic temu je nemška vlada pripravljena sodelovati z vsemi skupnimi ukrepi, to se pravi, odreči vsako pomor napadalcu. Nemška vlada je še danes pripravljena ponoviti lo svojo ponudbo. 2. Hitler je obvestil angleške državnike, (la Nemčija na noben način ne ntore pristopiti k paktu, ki hi nalagal avtomatično obveznosti med- sebojne vojaške pomori, hodili za vse podpisnice ali samo za nekatere izmed njih. Takšni pakti ne dajejo nobenih jamstev, da bodo mogli ohraniti mir, ampak ga nasprotno le ogrožajo. Nemška vlada je še danes ostala na tem svojem načelnem stališču. It. Nemška vlada je takoj, ko je narodni socializem prevzel oblast, javno izrazila svojo željo, da sklene dvostranske pakte o tienapadanju z vsemi svojimi sosedami in to brez ozira na morebiti ie obstoječe druge pogodbe vojaškega značaja, ki so jih morda sosede Nemčije že sklenile s kakšno tretjo državo. Nemška vlada nima nobenega napadalnega namena in je smatrala, da jo kakšne vojske zveze, ki morda obstojajo med njenimi sosedami. sploh ne brigajo in ne zadevajo. Nemška vlada vztraja pri tem svojem stališču tudi danes. Kavno tako. kot ona danes ne ntore in noče sodelovati pri kakšnih paktih, ki nalagajo obvezno pomor vojaškega značaja, je pa nasprotno pripravljena podpisati z vsemi sosedami iienapndalne pakte. To je odgovor nemške vlade na vprašanje angleškega veleposlanika, če je nemška vlada pripravljena pristopiti k vzhodnemu paktu na ta na čin, da bi ona ne prevzela nobenih vojaških obveznosti. pač pa Id druge države take obveznosti sprejele. Toda nemška vlada je primorana, da k temu doda še nekaj opomb: Zakaj je recimo potrebno izpopolnjevali nenapadalne pogodbe« še z izrecnimi pakti, ki nalagajo vojaško pomoč? Stvar je taka, da ali zaupamo in verjamemo v obveznosti, ki smo jih prostovoljno sprejeli, ali pa vanje ne zaupamo. Če zaupamo v dano besedo, potem so pogodbe vojaškega značaju nepotrebne in za mir kvarne. Če pa ne zaupamo, potem seveda v nenapadalne pogodbe ne moremo verjeti in se moramo naslonili na zveze vojaškega značaja. Toda v jiogledu ohranitve miru je jasno, da če vojne kljub nenapadnlnim paktom lahko izbruhnejo, izbruhnejo lahko tudi kljub vsem vojaškim zvezam. Nemška vlada pa sloji na stališču, da je pot od nenapadulnega pakta, ki se oslanja na dano besedo in na medsebojno spoštovanje, do izbruha vojne mnogo bolj dolga, kol pa pol od vojaškega pakta pa do krvoprelitja. I. Zategadelj sloji danes linij kot kdaj poprej nemška vlada na stališču, da nudijo vojaški pakti, naj se tičejo kateregakoli dela Evrope, zelo malo jamstev za ohranitev miru. Razvoj vojaških zvez je za mir skrajno kvaren. Zato ne bo podpisala nobenega pakta, niti dvostranskega, niti pokrajinskega. niti vseevropskega pakta, ki hi obsegal kakšne obveznosti vojaškega značaja. To mnenje nemške vlade je bilo sporočena angleškemu veleposlaniku. Konec v Stresi Nemčiji in Avstriji Velesile so se zedinile, da se sestanejo še na drugih mestih Stresa. 14. apr. c. Danes dopoldne ob 10 je bila konferenca v Stresi slovesno zaključena s podpisom vseh dokumentov, ki so bili na tej kon-lerenci izdelani. — Kmalu nato je bilo prečitano uradno sporočilo o zaključkih konference. To uradno sporočilo se deli na tri dele, in sicer obsega t. splošen komunike o vprašanjih splošnega značaja: •_>. iijavo Italije iu idriuenih kraljestev angleške krone, ki je dodatek k Lnkarnski pogodbi, ki garantira mir na Itenii: t. iijavo vsi li treh velesil o kršitvi mirovnih pogodb. Splošno uradno s|>oročiio pravi, da so vse tri velesile jiodrobno proučile ves mednarodni položaj. ki ie nastal po sprejetju londonskega protokola z dne 5. februarja, po nemški odločitvi z dne Iti. marca in po angleških obiskih v raznih prestolnicah Evrope. Z oziroin na to je bila ugo-lovljena 1. popolna enotna liniji* vseh treh velesil v vprašanju francoskega memoranduma, ki se bo jutri začel razpravljati pred Svetom Zveze narodov. 2. Po informacijah, ki s« jih podali angleški državniki, je bilo sidciijeno. da je treba na vsak način zagotoviti varnost na vzhodu Evrope. .!. Predstavniki vseh treh velesil so podrobno proučili avstrijsko vprašanje in s« povdarili. da je temelj vsemu nadaljnjemu obravnavanju tega vprašanja določen v francosko-italijanski izjavi iz septembra 1934 in pa v francosko-angleškem protokolu. ki je bil sestavljen letos meseca februarja. Vse Iri države so ugotovile potrebo, da se čimprej skliče mednarodna konferenca, ki naj obravnava položaj v Srednji Evropi. 4. (ileile letalske pogodbe med državami za-padne Evrope, so vse tri države izdelale enotno proceduro po načrtu londonskega protokola z dne :t. februarja. Nadaljevalo se ho delo. da se zaključi predvideni pakt med petimi državami. 5. ({lede razorožitvenega problema ugotavljajo predstavniki treh velesil, da je londonski protokol predvideval možnost teh pogajanj z Nemčijo. Vngleški zunanji minister sir John Simon je sporočil o stališču Hitlerja v tem oziru in je bila zato omejena odgovornost Nemčije s tem v zvezi. Predstavniki treh velesil izjavljajo, da je nemška kršitev mednarodnih obveznosti prišla prav v trenutku. ko so hile velesile pripravljene, (la se pogajajo z Nemčijo glede oboroževanja. Ta korak Nemčije je zelo razburil vse javno mnenje. Poleg t«vga je Nemčija izdelala takoj ohširen oborožitveni program in dela so z,e tako napredovala, da je politika razorožftvauja sedaj zelo oslabljena. Zalo izjavljajo predstavniki Ireli velesil, da bodo z vsemi silami zagotovili mir in upajo, du bo la politika lahko ilohro služila nalogam razorožitvrne konference. ti. Vse tri iimljejo ua znanje željo ilržav, ki »o podpisale Mirovno pogodbo v Suint tiermaimi iu ki žele delne spremembe t- Dogodile. Zato vabijo velesile vse interesir • države. da naj obravnavajo v predhodnih pogajanjih la vprašanja tako, da hi vodila k razčišfenju. Kakor že navedeno, je drugi del uradnega sporočila posvečen lokarnski pogodbi. \ tej izjavi se Italija in združene kraljevine angleške krone obvezujejo, da bodo izvajale vse obveze lokarnske pogodbe v najširšem smislu. To izjavo sta podpisali samo Italija in Anglija, ker je Francija bila nu konferenci navzočim. Četrtemu pogodbeniku lokarnske pogodbe, to je Nemčiji, se pa takoj preda ta izjava Italije in \uglije kot dodatek k garancijskemu delu lokarnske pogodbe. Nato je bilo še prečitnna izjava vseh treh velesil glede kršitve mednarodnih pogodb. Vse tri velesile nnglašujo popoln sporazum med seboj, po katerem se bodo odločno zoperstavile slehernemu poskusu kršitve mirovnih |>ogodb. V tem smislu bodo zmeraj nastopale jiojioliio-ma skupno. Priprave na volitve Minister Popovič v Sarajevu Izjava o listi dr. Mačka in njegovih zaveznikov gg. Spaha, Davidoviča in Joče Jovanoviča, ,,*£veh zanikrnih starcev" Sarajevo, 14. aprila. A A. Danes ob 11 dopoldne se je vršil na prostornem Rankovičevem trgu v Sarajevu manifestacijski shod za drinsko banovino. Shodu sta prisostvovala v imenu vlade notranji minister dr. Velimir Pojx>vič in minister za gradnjo dr. Marko Kožulj. V svojem govoru je notranji minister med drugim izjavil: Prav tako pa je treba složno in odločno z glasovanjem razpršiti vse elemente, ki sc strupeno in licemersko zajedajo v naše narodno telo, v naše narodno življenje. Odkriti sovražniki naše narodne celotc, naši licemerski in zlobni sovražniki so se združili in skušajo z vsemi silami sejati med našim ljudstvom mržnjo. Našo državo omalovažujejo, ker je ne morejo razrušiti. Zato pravim odkrilo: Za tak posel je potrebno mnogo krvi. (Viharno ploskanje in vzkliki: Živel Velja Popovič! Dol s sovražniki narodne sloge!). Da so sovražniki naše države, sovražniki naše državne celote, dokazuje najlepše njihova zahrbtna akcija in nejasnost njihovih stališč (Tako je!). Njihova akcija v hrvatskem delu našega naroda ie docela v znamenju skrivnostnega šepetanja, intrig in poniževanja vsega tistega, kar je narodu sveto. (Dol ž njimi!) Zahrbtno pošiljajo anonimna pisma in groze z listi življenju in vsemi mogočimi grožnjami tistim, ki ne bodo glasovali zanje. S lem hočejo doseči, naj bi naša država razpadla in se razšla in da bi narodni duh zamrl. V srbskem delu našega ljudstva se pojavlja njihova akcija v znamenju klevete in laži. Skrivaj pripovedujejo in dokazujejo, da je Maček priznal absolutno državno in narodno edinstvo (viharni vzkli- ki: Dol z Mačkoml), da je ta »veliki sin. naroda vedno ljubil enako srbstvo, kakor druge dele našega naroda in našo skupno narodno celoto in državo. Pravijo celo, da bi jo hotel konsolidirati in rešiti, da pa ga Jevtičeva vlada le zato preganja in njegovo listo ovira, (Viharni klici: Dol ž njim!) V vaše muslimanske vrste zanašajo drugačne glasove in govore o nekih poročilih od Spaha (Dol s jpahoml). Pravijo, da je muslimanska vera v nevarnosti in da jo je treba zdaj ali pa nikoli rešiti pred propadom in pred nevarnostjo iz Belgrada. Vidite, tako delajo! V čem |«i je njihov sporazum? V čem obstoja? O čem so se sporazumeli? To so vse vprašanja, ki so važna za vsakega državl jana naše države. Vsi imajo pra- vico. da zahtevajo odgovor od ljudi, ki bi hoteli odločati o usodi naše domovine. Ali jc tned njimi sporazum sploh mogoč-. Če pa ta s|>orn-/iitn obstoja, ali so ga sklenili v znamenju mizi run j in akcij, ki jih izraža in ki jih med ljudstvom izvaja Maček in njegova okolica? \ii je ta sporazum v znamenju nazorov in akcij, ki jih i/.ra/ata in izvajata tista dva zanikrna starca po .svojih belgrtijskih mladeničih. Če so /a prvi sporazum, pomeni to, da je treba našo državo razdeliti in razkosati, (Tega ne Im>iuo nikoli dopustili! Živelo narodno edinstvo! Živela državna celota!) I/ izjav, sporočenih v inozemstvo in v naši javnosti, izhaja, da grozi Maček državnemu in narodnemu edinstvu in Jugoslaviji. Če pa gre za sporazum onih drugih. tedaj je gotovo, da Maček, tako važnega podviga ne bi mogel i/vesti v srbskem delu un-šega naroda in nu tak način in s pomočjo tistih dveh slabili starcev, ki v .šumadiji nimajo nobenega vpliva več. To Maček dobro ve. Če bi Mačkovo jugoslov anstvo v resnici obstojalo, tedaj bi ga mogel uveljaviti varnejše in nepo-srednejše in m ti ne bi bilo treba mučiti svojih hrvatskih bratov in bi lahko bolj jiumetno delal zanje. Toda drugi bratje! To ni sporazum, ki ga naša država pričakuje! Ni ga in ga noče biti! če pr- bi Obstojal, tedaj ne bi mogel biti tak. da bi ga mogla domovina in naš narod sprejeti, t e sploh gre /u sporazum, potem je med njimi mogoče samo tak, da je treba red in ustroj v naši državi zrušiti. Kaj pa je treba kasneje ustvariti, o tem bi se naj na ruševinah naše dr žuvo kasneje dogovarjuli. O teh in Inkih stvareh obstojajo tned njimi razni cilji in ra/ue želje. Sploh pa jih je toliko. kolikor je med njimi skupin, ki tvorijo njihovo pisano družbo. Že jih je toliko, kolikor je koterij v teli njihov ih skupinah in družbicah. Sporazum, če smemo rabiti ta izraz, je med njimi izru/ z.u medsebojne intrige iu spletke. Koterije v posameznih kupinali žele, da bi druga drugo izigrala in da ua tu način njihova sku-pinu uresniči svoje cilje. (Dol z njimi!) Posamezne skupine žele izigrati druge, vse pa so med seboj sovražijo. Le poglejmo te njihove skupine posamič iti njihove medsebojne odno-nšje! Maček kuje in snuje eno, njegova frankov ska okolica drugo, rodbina pokojnega Ra-iliča pa tretje. Ali: Ljuba Davidovič ima eno misel, njegova spletkarska okolica pa popolnoma drugačno. 'Jam je zo|iei Joca jovanovič, ki zastopa eno smer. njegova holjševiška okolica pa je za popolnoma drugačne cil je. Spaho ima svoje misli. Behmen in Hrasnica pa popolnoma nasprotne. Vse jih družijo intrige in spletke in vsi skušajo izigrati narod in domovino. Volitve so raz|>isane samo zato, da se obnovi narodna sku|)ščina in pa da bo delala v praven politike, ki jo |)redpisuje ustava. Ta pisana družina pa hoče, naj bi se volitve vršile v mračne in zahrbtne cilje. Tega ne smemo dovoliti! (Dolgotrajno odobravanje: Živela kraljevska vlada!) Kraljevska vlada je dala možnost, da se vsak lahko samostojno predstvi ljudstvu. Toda kraljevska vlada prav lako budno motri, kaj se dela in kako se dela. (Živela kraljevska vlada!) Vsak se moti, kdor misli, da bodo intrige in spletke uspele. Prav za nič drugega ne bo glasovanje, gre za volitve jvoslanccv, ki naj (uidejo v skupščino, da bi tamkaj delali, kakor ustava predpisuje. (Viharno odobravanje.) Nobena grožnja, noben leror testne zastrašiti državljanov, da bi glasovali za to ali ono listo ali za volivno vzdržnost. Podobni poizkusi bodo kaznovani najstrožje jio zakonu. (Odobravanje.) Laži. grožnje, zablode in podobno je treba nejiosredno in naglo preprečiti. Državljansko zavest je treba na vsak način ohraniti čisto in nc-potvorjeno. To morajo obsoditi volitve dne 5. maj-uika. llkratu je treba tem ljudem pritisniti na čelo žig sramote in preziranja. (Viharno odobravanje.^ To zahtevajo interesi vsega našega naroda, prav tako pa tudi interesi vseh naših narodnih delov. To zahteva mir, čast in ugled naše države in naroda. Občni zbor Obrtne banke Takšna bo avstrijska vojska! Deloma redna vojska, deloma obvezne delovne čete Dunaj, 13. aprila. Ni povsem res, če poročajo časopisi, da namerava Avstrija naenkrat oborožili, oziroma, da jc zahtevala od ZN in sedaj zofiet od konference v Stresi, da se ji da dovoljenje, da si postavi stalno armado v številu, kot bo sama smatrala za potrebno. Tega avstrijska republika ne zmore, ker za neomejeno oborožitev nima denarnih sredstev. Nasprotno pa je gotevo — česar inozemski časopisi dozdaj še niso poročali da Ivo Avstrija uvedla stalno armado z obvezno vojaško službo v slojv njah in da se hoče pri leni poslužili splošne delovne obveznosti (Arbelilsdicnst) po nemškem zgledu. Praktično bo izgledala avstrijska zamisel takole: Država bo vsako leto poklicala 21-letnike k naboru in vojaška komisija bo pri tej priliki odločila, kdo izmed nabornikov je potrjen za vojaško službo, kdo za obvezno delovno službo. Za vojaško službo namerava vlada uvesti 21ctno dobo, za delovno službo pa eno leto. Toda jasno je, da bo tudi delovna služba organizirana či/to po vojaških vidikih, delovne čete bodo razdeljene v edinicc, kot v redni vojski in dnevni red bo pri obeh isti, razen da bodo obevzniki za delovno služlvo morali dnevno loliko in toliko tir delati pri kakšnih obče-koristnih javnih delih. Ker gre v prvi vrst! za to, da pridejo v pravo vojaško službo samo čisto izbrani in politično zanesljivi lantje, bo obvezna delovna služba vršila neke vrsle vzgojilo tlelo za tiste. Irelečem tonu povedal prisotnim delegatom tele besede: »A Vvstriji ne bo nikoli nar,-socialističnega režima, nikdar ne bo Anschlussa, niti od zunaj, nili od znotraj, lako dolgo, dokler bo Kalija ostala Italija.« Ta izbruh italijanskega diktatorja je baje vplival zelo spodbudno na delegate Francije in Anglije, ki so postali takoj bolj dovzetni za avstrijske težnje. Rclata refero. Koliko jc resnice na tem, ne vem Ing. Sch. Relgrad. 14. apr. ril. V vseh tukajšnjih obrtnih krogih je vladalo veliko zanimanje za današnji občni zbor Obrtne banke kraljevine .Jugoslavije. Kakor znano, sta se v vrstah tukajšnjega obrtništva začeli že dalj časa čisto jasno formirati dve močni skupini, ena za dosedanjega predsednika te banke Milana Stojanoviča in drttga, proti. Za današnji občni zbor pa sta se pripravili tudi obe skupini slovenskega obrtništva, Rebe-kova in Pirmanova. Obe skupini sta prišli na zbor pripravljeni z vsem obrambnim niaterijalom. Od Hebekove skupine so prišli na občni zbor dosedanji predsednik podružnice Obrtne banke v Ljubljani in član upr. odbora centrale v Belgradu llngeibert Franchetti, dalje Josip Rebek, Kavka iz Ljubljane in Franjo Bureš iz Maribora. Od Pič-manove skupine pa so prišli na občni zbor sam Lovro Pičtnan, Košak in vrtnar Šimenc. Občni zbor je otvoril ob 10 dopoldne predsednik Obrtne banke Milan Stojanovič. V uvodnih besedah se je spomnil tragično umrlega kralja Aleksandra in povdaril, da mu mora biti obrtništvo vedno hvaležno za ustanovitev te banke. Iz poročila je razvidno, da se položaj našega obrtništva latli ni prav nič zboljšal. Obrtna banka je morala delati pod težkimi okoliščinami ter je ohranila likvidnost tega zavoda, čeprav je od (120 bančnih zavodov v naši državi prosilo za zaščito 12.3 zavodov. Zboru delničarjev je upravni odbor predlagal, da se izplača dividenda 7 Din na dol-niico za leto 1934. Iz poročila je nadalje razvidno, rla država ludi v pretekli dobi ni vplačala svojega zaostanka v znesku 11 milj. Din. Čisti dobiček banke je znašal lani 2,060.041.46 Din. Od te vsote se po čl. 77 bančnih pravil odbije 6% za rezervni lontl, '?>% za sumljive terjatve, 1% za fond za podpiranje obrtniške literature, \% za pokojninski sklad za uradništvo banke. 6% za tantijeme članom upravnega odbora, 1 % za tantijeme članom nadzornega odbora in 3% za tantijeme bančnemu osebju. O poročilu upravnega odbora se je razvila dolga debata, ki je trajala od tO dopoldne do 2 popoldne. Večina govornikov je zelo ostro napadala poslovanje upravnega odbora banko in zahtevala znižanje obrestne ntero. Obrtniki bežijo iz le banke in iščejo kredite v drugih denarnih zavodih, ki dajejo posojila po ugodnejših pogojih. Lovro Pičman iz Ljubljane je dejal, da so se pojavili napadi na ljubljansko podružnico Obrtne banke po njeni ustanovitvi. Pičman je nadalje napadal predsednika le podružnice Franchettija. Govoril je tudi o nedeljskih volitvah in se pritoževal. da njegove skupine niso mogle dohiti vpogleda v volilni imenik. Nato se je razvilo med Pičmanom in Fran-chettijem pričkanje, ki je vsem prisotnim presedala Nalo je govorilo še več govornikov, med njimi tudi vrtnar Šimenc iz Ljubljane. — Poročilo upravnega in nadzornega odbora je bilo zatem soglasno sprejeto. • Ob 2 so prišli na volitve novega odbora. Stojanovič je dal takoj besedo Pičmanu, ki je hotel govoriti o znanem sporu med slovenskimi obrtniki. Navzočni člani pa so bili burno proti temu, da hi Pičman še govoril, zaradi česar so takoj prešli na volitve. Štetje glasov ob času poročila še traja. Izvoljeni so: Iz Belgrada Jakob Simjanovič in Tasa Genič, iz notranjosti Ljubisav Vujovič iz Kra-gujevca, Dušan Marii iz Sarajeva in Lovro Pičman iz Ljubljane. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Dušan Stojadinovič iz Kruševca in Živojin Živkovič iz Begrada. V poslovni odbor glavne podružnice v Zagrebu sta izvoljena Josip in Ivan Miloševič iz Zagreba. Lovro Pičman postane na podlagi izvolitve v upravni odbor centrale Obrtne banke tudi predsednik ljubljanske podružnice te banke. Zborovanje Zveze gradbenikov Belgrad, 14. aprila, n. Na današnjem občnem zboru Zveze združenj jugoslovanskih gradbenikov je bila sprejeta resolucija, v kateri ugotavljajo jugoslovanski gradbeniki, da se cene cementu, železu, steklu, parketu in gradbenemu materijalti sploh niso prav nič znižale i«) uredbi o prepovedi kartclov. Zaradi tega naprošajo gradbeniki kraljevsko vlado, da ukreni; vse potrebno, da se cene temu materijalu normirajo in prilagodijo splošnemu stanju. Glede javnih del naprošajo gradbeniki kraljevsko vlado, da se ostavijo vse licitacije za gradnjo cest iz materijala, ki*bi se moral uvažati iz inozemstva, licitacije pa, ki so se že izvršile, naj se pa ne odobri jo in razpišejo nove. Materi ja I /,a gradnjo javnih cest naj se uporabi lc iz naše države. Avtomobilisti manifestirajo Belgrad, 14. apr. m. Zaradi ukinitve raznih taks na avtomobile in ostala motorna vozila so priredili tukajšnji avtomobilisti danes originalno manifestacijo. Dopoldne se je zbralo na Kalimegdanu 381 avtomobilistov in 24 motociklistov, ki so nato v dvoredih vozili počasi skozi mesto. Kolona avtomobilistov se jc ustavila pred finančnim ministrstvom ter s hupami in sirenami pozdravljala ukrep finančnega ministra in se mu tako zahvalila za izdane ukrepe, ki bodo olajšali razvoj avtomobilizma pri nas. Posebna delegacija šoferjev je nato odšla v predsedstvo vlade, kjer jo je sprejel ministrski predsednik Jevtič, nato pa je odšla k finančnemu ministru Stojadinoviču ter sc mu tudi zahvalila štev. in. »Ponedeljski Slovenec , dne 15. aprila 1935 Stran 3 ff Ljudsko štetje" na Koroškem Vhod v karavanski predor pri Podroščici. Ob obletnici smrti dr. Janka Brejca Kakor burja sanjava jezera je razpihal dr Brejc po svojem prihodu na Koroško politično »USie. O-banje in vretje po vsem slovenskem delu dezefc^Pš ie prodrl celo — n posebno se — v zatohle soonc dvigne kjer sem tedaj prakticiral. Svoje boje s koroško Tustco je on sam nazorno popisal v kn).g : >Aus dem W lajet Karmen«; vzdevek Wilajet je meril predvsem na sodstvo in je zadel Nemce v živo. Sai ie dr Brejc bil blesteč junst, jasen ko kristal, oster kot'britev. Neštetokrat sem občudoval njegov uma sv tli meč«, ki ga je tako uspešno in .okretno vihtel za zatirano pravi«. V spominu m. je pr tem posebno njego! zagovor, ko je tako spretno iztrgal pred nemškim senatom iz krempljev držav-neca tožilca (zmage svestega!) gručo sovensk.h Sv. Obtoženi so bili zločinstvateketelesnepo-škodbe do drugem odstavku fe lo7. a k. z., Ua so napad i £učo nemškutarjev in med njim. enega hu-"toPpo kodovali. Ta poškodba je obstojata v »Ge-sundheitsstarung von 20 tagiger. Dauer«, ki se e iz konstruirala s pomočjo zdravniškega spričevala. V resnici pa so bili napadalci nemškutar i. ki so napadlislovenske fante, vračajoče se s političnega sho-da v domnevi, da je med n imi dr. Brejc sani. Take zasede so mu'pogosto nastavljali. Pa tokrat so jo nemškutarji izllupili; bo išče so morali sramotno zapustiti zato pa so s pomoč o državnega tožilca prenesl boj v sodno dvorano. Tu je bila situacija I glavo postavljena: napadale so bil, priče. Slo-enci pa obtoženci. Na taka bojišča so se Nemci iz izkušnje dobro razumeli'. Kolikokrat so na podoben način porinili nasprotnike v kolesje kakega paragrafa! Tudi tokrat bi jim manever uspel, da ni stal dr Brejc budno na straži. Kakor vedno v podobnih primerih, jc prevzel zagovorništvo on z njemu lastilo vnemo, stavil vprašanja, nerviral zaspani senat in samo mimogrede vrgel bister jx>gled na zapisnikarja, če je vsaj ta buden. Seveda sem vedno steno-grafiral, saj jc bil to užitek. Nemškutarji, ki so sprva sumljivo soglasno zdrdrali svojo izpoved, so osupnili, da jih kdo še kaj izprašuje (na to niso bili pripravljeni!). Zgubljali so Ila in se zapletli v podrobnostih v nerešljiva protislovja. Ko so izgubili vsako orientacijo za bistveno in nebistveno, so sledila prav nedolžna in kakor mimogrede glavna vprašanja Iz odgovorov na stavljena vprašanja je sledilo 'da je pri spopadu stal mož proti možu, celo dva'proti enemu Slovencu, tla jc poškodovanec kmalu dobil udarec, neznano od koga, morda od pristaša, ki ga je za boj onesposobil. Paragraf je padel. Zusammenvvirken« obtožencev proti poškodovancu ie bito raztrgano. Državni tožilec je postajal nervozen. Dremajoči senat je vzbudil iz spanja dr. Brejčev dokazni predlog. Sledilo je kratko posvetovanje v sosednji sobi, kaj pa. zadeva jc »klar bi štifelbiks«; predlog se zavrne, konec. Ko je državni tožilec — rdeč ko puran — govoril, je senat oživel Kakor mrzel tuš pa je učinkoval zagovor dr. Brejca S prodirno jasnostjo in ostrino jc na podlagi pričevanj nemškutarjev (»drl temelje obtožnice: Slovenci so se borili mož proti možu; poškodovani je dobil svojo lekcijo v temi, neznano od koga, gotovo pa ne »s sodelovanjem« Slovencev proti njemu Sledilo je posvetovanje. Moral sem čitati za- pisnik. ki je dr. Brejčeva izvajanja sijajno potrjeval. Malodušni so senatorji priznali: »Niks cu inohiil« Nato je sledila oprostitev obtožencev, ki so tudi na to bojišče prišli s slovenskimi trakovi za klobuki, da bi dostojno s|>rejeli obsodbo na »čiho« (zapor). Nemškutarji so odšli godrnjaje: der win-disehe Advokat« kotnandira celo nemško sodisce! a. s. Male novice iz Koroške Župnija Grebinjski ki o š te r , kjer je (olika 'eta /upnikova! č. g. Kukufkn, je sedaj dobila v osebi č. g. Kdvarda Thuinerjn nemškega p rov i/erja. Zopet slovensKa farn, ki tone v nemštvu. — Nemški a d v e n t i s t i so si sedaj postavili nalogo, da bodo rnzkristjanili slovensko Koroško, kajti narod brez vere zgubi naHo tudi narodno samozavest, ('taborili so se /e. v Mariji na Žili, kjer je do prevrata posel duše in pel slovenske pesmi tnsgr. Ksuver Meško. V Dobroljah in Turdaničah imajo /e svoje redne sestanke, ki so pridno ob-iskuni. Stvar je napredovala že tako daleč, da iz teli dveh vasi mladina sploh ne zahaja več v katoliško cerkev, ampak drvi za udventisti. T udi kinetska /veza pridno vrši svojo ponemče-valno službo. Celo na Ob irsko hoče že poslati svoje nemške govornike. Na gospodarskem tečaju dne 22. iu 2». aprila bodo govorili večinoma Nemci slovenskim koreninam slovenskega Obirskega. Isto .se je zgodilo s št. Petrom na V a š i n j u h , ki so bile tako izrazito slovenske, ko je tam delovil še sedanji šolski nadzornik \ Prevaljah g. Močnik. Tja jc prišel v imenu kmetske zveze ugitirat seveda \ nemščini deželni vodja Gruber, ki ga je moral tolmačiti g. Griii(l). — Nasprotno pa so slovenska dekleta v krasni slovenski postojanki v Logivesi nad Vrbo zopet pokazala svojo narodno zavednost, ko so na gospodinjski tečaj poklicale znano javno delavko in slovensko gospodinjo gdč. llarlmanovo. — Tudi v K os tanj ah, ki se trdno drže. čeravno so na jezikovni meji. je s pomočjo oblasti prodrl šolski \odju in ustanovil ■>Deutsche Theaterrunde«, ki naj bo po-iicmeevalni tečaj za kostanjsko mladino, — Javno sramote.nje Slovencev v osrčju slovenske zemlje v Bistrici v B o ž u pa si je dovolil na /borovimju ^skupnih mladinskih društev«, ki se sedaj na' Koroškem imenujejo Jungvatev-land «in so namenjena za osnovne šolarje, govornik, ko je zmerjal Slovence / izdajalci, slovenske duhovnike s separatisti. Bistričani so ga skoraj pretepli, a koroške deželne oblasti gn bodo brez dvoma pohvalile in nagradile, čeravno je znano, kako -lojalno« se je obnašal za ('•iisa liitlerjevskega pnču v Avstriji. Bilo srečno! Sei: »Pred dvema urama sem te poslal na kolodvor, da pogledaš, kdaj odpelje naslednji vlak. Kje si bil tako dolgo?« Sluga: »Na kolodvoru — vlak je sele sedaj odj->el jal.« Celovec, 12. aprila. Koroška deželna vlada se je vendarle odlo-Iu, da u rud no objavi podatke o -djud-keni štetju« V marcu lanskega leta. Sicer je javnost v posnetkih že slišala nekatere podrobnosti o tej uradni goljuiiji, toda šele sedaj, ko stojimo pred uradno objavljenimi številkami, je mogoče zavzeti stališče. Poglejmo te številke. (VI zadnjega ljudskega štetja«, ki ie bilo 1. 1923, pa do danes je naraslo prebivalstvo koroške dežele zii 3fe.t(00 oseb, kar je samo na sebi že zelo skromna pridobitev, ako vzamemo vpoštev, da spadu prirastek« med italijanske naseljence, ki so /nlili Beljak in okolico in na številne raj-hovee, ki so prišli od severa |>od pohlevnim pokroviteljstvom deželnih oblasti, da podomu-činijo« slovensko manjšino. Prebivalstvo Koroške dosega danes torej tO?."! duš. Tndn čudno, med tem, ko je ljudsko štetje« I. 1925 priznalo še >7.292 ljudi, ki so izjavili, da so Slovenci, so jih pri sedanjem štetju.' zapisali samo še 26i>71. Slovenci so potemtakem, kljub temu ,da so moralno najbolj /drnvi del koroškega prebivalstva in so se odlikovali vedno z največjim prirastkom rojstev, med tem, k<> so bili izrn/.itd nemški in »napredni« k rti j i znani po svoji fioolni nenxlovitnosti (vzemimo samo črne cone Labudske doline in šentviškega okraja), nazadovali kur /a celili 11.000 duš. Njihovo številčno razmerje do vsega koroškega prebivalstva, ki jo bilo I. 1925 še 10%. je sedaj padlo na borili 6%. Avstrijske, predvsem pa koroške oblasti, s<> torej lepo dokončale svojo nalogo, da slovensko narodno manjšino statistično i/trebijo m s tem avstrijski zvezni vladi odvzamejo obveznost, ki izhaja iz številnih zaporednih obljub najvišjih predstavnikov države, da tem 6% sploh še ponudi kaj drugega kot pa nemški bič. kdo bo temu drobi/il še dajal kulturno avtonomijo? Če bo Zveza narodov, kamor so se koroški Slovenci ravno vsled barbarskega način i, kako so lani v marcu na Koroškem prebivalstvo šteli«, A\rtrijo poklicala liu odgovor, zakaj tako postopa z narodno manjši no, ki jo je bilo po svetovni vojni še ena dobra tretjina, šibo avstrijski /ve/ni kancler, oziroma požeruh Slovencev. knez Starhemberg in njegovi po-«:emčcvalni heinivvehrovski agenti na Koroškem lahko cinično nasmejali in pokazali na to drobtinico b%, češ, kaj naj jim pa damo. saj jih ni več kot zu kakšnih 10 dobrih občin ali faru! To je torej zalivala za to. da so sc ravno Slovenci pri lanskem hitlerjevskem puču zadržali tako lojalno napram avstrijski državi, med tem. ko so ji vsi, od najvišjih oblastnikov v deželi pa do njihovih predstavnikov na vasi, hi- teli prodajat kljukastemu kri/u in obračat proli državi cevi pušk in strojnic! Pričakovali smo, di> izrekli »za srbski separatizem«. Ponekod pa uiti vprašali niso in so Slovence kar zapisovali za Nemce, koliko teh komisarjev, ki «o še v marcu bohotno zmerjali Slovence /a i/dajalce, se jc par mesecev pozneje, ko je na Dunaju i/krvuvel /vezni kam ler dr. Dollfuss od kljukastih krogel, borilo /oper Avstrijo! In koliko teh istih komisarjev je ista Vvstrija jk> puču zopet sprejela nazaj in jih posadila na prejšnje prestole, dn sedaj, ko je. ptič že pozabljen, lahko mirno nadaljujejo z /asrnmovaujem Slovencev iu s politiko, katere namen je, Slovence vsaj za oči velikega sveta iztrebiti. Mi takšnega postopanja nc bomo pozabili Vsako teoretično prerekanje s takšnimi metodami je brezpredmetno, ko pa pada v oči. da obstoju mula lides, grd, nemoralen namen, ki ga še tako lepe obljube ne morejo prikriti. Onine peccatuin contru niitioneni in ime mtindn nlciscitiir. To bi sedanje avstrijske oblasti morale vedeti bolj kot druge. Vsak greli, storjen nad narodom, bo maščevan še ua tem svetu. Naj si \ \ > t r i j u, ki jc navidezno hotela kreniti na nova pota, nikar ne nabira proti sebi vzrokov, ki bodo kričali |x> maščevanju in ga dobili. » e pa osrednje oblasti nti Dunaju ne zadeni- to-lika krivda na tem prostaškem postopanju, in mi hočemo verjeti ,da je krjvd.i ne zadene, kci jc odvisna od informatorjev nn Koroškem, ki pa so vsi uli neinčurji ali pa prepleskani hitlei jevci, potem pa nuj napravi red na Koroškem saj ima oblast v rokah. Od te odgovornosti pa je uc uiore nikdo od vezati. Sicer sc bo o njei pisalo v zgodovini, nc samo, da je pohodila mali narod brez obrambe, ampak da ie bila ona tista, ki je pomagala kljukastemu kri/u, da ie zasedel Karavanke! Gibanje prebivalstva na Tržaškem in Goriškem O gibanju prebivalstva nu Tržaškem in Goriškem, posebej pa še i z. Trsta in Gorice, imamo prid seboj te-le podatke za meseca februar in marec: Mesecu februarja je bilo v I r s t u rojenih 257 otrok, inrličev pa je bilo "»(K). Torej je naravni padec prebivalstva v tržaškem mostu februarja znašal -W. Meseca marca pa je bilo v Trstu rojenih 309 otrok, inrličev pa 333. Padec torej 24. Zato ivi jc šc tržuka dežela v rojstvih aktivna. V podeželju je bilo meseca februarja novorojenih otrok 156, inrličev pa 96; torej 60 rojstev več, kakor pa smrti. Meseca marca pa jc bilo v tržaškem podeželju rojenih 178 otrok, inrličev pa je bilo 109. Presežek rojstev znaša 6'». Na ta način slovensko podeželje dela aktivno gibanje ljudstva na Tržaškem. Vsega stupaj je namreč (v mestu in na deželi) bilo mesecu februarja rojenih 415, umrlih pa 402. presežek rojstev II. Meseca marca rojenih mrtvih 44,2. presežek rojstev 45. Nn Goriškem pa številke kažejo lako-le sliko: V mestu C, o r i c a je bilo meseca februarja rojenih 67 otrok, inrličev pa H7; torej 20 minili več ko novorojenih. — Meseca marca je bilo 6* novorojenih iu <>s inrličev. Na deželi pu je bilo tako: Meseca februarja novorojenih 243, mrtvili pa t?4, presežek r«i j stev 69. Meseca marca rojenih 236. mrtvih 205. |>re-sež.ek rojstev 33. Skupaj pa je bilo na Goriškem meseca februarja 510 rojstev. 261 inrličev. presežek rojstev 4*). Meseca marca 505 rojstva, 2"l tnrliii v, presežek rojstev 53. Zanimivo tihotapstvo na morju- Dne 20. oktobru leta 1954 je privo/il pred tržaško luko Pirato Grossa« parnik »Adriatico«, ki je prihajal iz Dalmacije. Tik prod luko jc s parniku padlo v morje več gumijastih vreč, v kulerih je bil — kakor se je pozneje ugotovilo — skrit tihotapski tobak. Prav tamkaj na je kakor slučajno križarila mala burčicu, ki se je vrečam približala in jili začela loviti ter vleči na krov. Ladjico sta vodila Kari 1'lego in Komun Mn-h-nič. S purnika pa je vreče metal v morje neki Marij Godina. Vse to pa je od daleč zapazila linanc.a, ki je tudi ob morju silno budna, ter jc ugotovila, kaj se godi. Davčna policija je pozneje pred kuponi kamenja na obali našla dve vreči, v katerih je bilo 18 kil tobaka. Ker jc finaitca ugotovila, kdo je metal vreče s parnika iu kdo jc vodil ono malo ladjico, so prijeli v~i tri, ki so priznali, česar so jih dol/ili. Obtn /eni so bili organiziranega tihotapstva, za k.i so kazni silno hude. Toda tržaško sodišče iih je obsodilo le za navadno tihotapstvo ler jc vsakemu prisodilo 2lXHl lir globe. Zuradi različnega tihotapstva bile obsojene od goriškega sodišča: 42 letna Marija strav.s, 24 letna l ani kokelj, 25 letna Marija Lipšič in 21 letna Neža Zaje — vse i/ l.erkna — po 5t) lir globe. Zaradi žganjekuhe sta stala 9. t. m. pred goriškim sodiščem Alfonz in Albin Lisjak i/ »ranice na Vipavskem. Pn sta bila oproščena. Tako naokrog Človeško življenje ne bi bito Ie|30, če nc bi bilo na svetu skrbi in brig, ki si jih večinoma sam. nalagamo, samo da smo bolj srečni. Kolikor vec skrbi; toliko več življenja, toliko več gibanja m sile, gibanje pa je življenje. ... ... .. Nekdaj je bilo to vse drugače. V starih knjigah, začenši od svetega pisma pa do srednješolskih jje-snikov, beremo čudne stvari o jmadižu in o neki »zlati« dobi, ko so ljudje živeli še brez skrbi. Zemlja je rodila sama od sebe, kar si je človek pozelel. Obleke ni bilo Ireba, ker je ljudi grelo ljubo solnce, in tudi obutev je bila odveč, ker takrat dežja in snega menda še ni bilo. Na svetu takrat sploh se m nič drugega bilo kakor ljudje, živali m rastline, torej z eno besedo strahovit dolgčas, kakor se je ohranil v Ljubljani še do današnjega dne. In to čudno dobo so imenovali ljudje »zlato'... V resnici pa je morala bili ta doba nekaj slraš-nega. Le pomislile na olroke. Ta revna in zapuščena bitja so rastla kar tja v en dan. Nič niso imeli lepih steklenic z nastavki iz lepo dišečega in trikrat dez,-inliciranega in steriliziranega in pasteriziranega gumija. Ploditi so morali jiaO tako, kakor so vedeli in znali, če ni šlo po dveh, pa po vseli štirih, da so bili vedno vsi krvavi iu razpraskaui od bodečega Irnja Ležali so morali kar na solncu v travi, da sc je vsa mogoča živad lahko plazila po njih, solnce ih ie na obžgalo, da so bili vsi črni. Ko so pa do-rastli, so se med seboj igrali ali prelepal. kar po svoje, brez skrbnega nadzorstva dojilj in angleških »nurs«. Ni čudo torei, da je bila takratna mladina že v nežni mladosti popolnoma pokvarjena ... Največja nesreča za tedanji mladi rod pa je bila, da ni bilo takrat še šol. Brati in pisati m znal nihče in nihče ni vedel, koliko prebivalcev šteje Ljubljana ali Maribor, kar ve pri nas danes vsako dete; vedeli so samo to, koliko telet imajo jiri hiši in koliko krav, to je bilo vse. se tega niso vedeli, koliko ulje od Ljubljane do Celja- ali pa do Maribora; Dunaja. Prage ali Pariza pa zanje sjiloli ni bilo na svetu Kar so se naučili, so se naučili le doma ali pa pri sosedih, kamor so hodili gledat čez plot, kako se solata sadi. . . To je moralo biti strašno življenje ne le za olroke, ampak tudi za odraslle ljudi. Kako bi bili mi nesrečni, če ne bi vedeli, da se nekje na Kitajskem ali jia v Paragvaju ljudje med seboj koljejo! Takih novic v »zlati« dobi niso poznali in za nobenega generala niso vedeli, ali je zmagal ali je bežal Brzojava in telefona tudi še niso imeli in če jc hotel kdo komu kaj jx)vedati, jc moral peš eokljati do njega v kakšne hribe po par ur daleč, pa je se bilo vprašanje, če ga bo našel doma. Niti barab in po-stopačev niso poznali, ker je vsak imel vsega dovolj, in tudi policije ne in ne sodnikov, kar je vendar višek vse človeške kulture in vsega človeškega bitja in žitja. Življenje brez skrbi in brez perečih vprašanj brez|>oselnos(i in skrbi za narodno gospodarstvo in za posfješevanje tujskega j>rometa in za kmetijstvo pa ni življenje. Dandanes žive tako samo še barabe in j-iotepiilii ali |ia muzikanti in drugi umetniki, ki sploh ne spadajo v »omikano« in »civilizirano« človeško družbo. Res omikana in civilizirana človeška družba pa ima dandanes skrbi, silno velike in važne! Kdor hoče imeli danes besedo in veljavo v omikani iu civilizirani človeški družbi, mora vedeti vse, in sicer mora vse vedeli kot prvi. Ce na pr. ue veš že zjutraj ob dveh, da je umrl ta in ta zjutraj ob šestih, ne spadaš več v družbo. Moderni civili-ziranec mora dalje natančno vedeti, kaj je kosil zamorski poglavar Bimbo. ali pomaranče ali banane ali pa ie zona I grozdje. To moraš |)a vedeti »iz prvega vira«, če le mogoče od same njegove kuharice, sicer tvoja izobrazba ne velja za prvovrstno in v družbi si nemogoč. Tudi vse ministre vsega sveta iu vse državnike moraš |X)znati iu vse milijonarje in druge take kajjacitcte in vse sisteme letal ali vsaj avtomobilov in vedeti moraš natanko, koliko žejmili robcev porabi ta ali oni veljak na dan, če je na-hoden. Zelo važno je tudi, če veš, kdaj hodi župan mesteca Langvveiler spat in če zahaja po večerji še kam na pivo. Take in podobne moreče skrbi tarejo današnji moški svet, ki se jih nič uc plaši, amj^ak jih krepko premaguje, samo da veča človeški napredek in dviga človeško kulturo... Se mnogo hujša skrb kakor skrb za sebe pa je skrb za druge ljudi, ki tlači današnji svet. Kdor ne ve, kako oblečen je šel gospod sosed v nedeljo |>o-poldne na sprehod in kaj si jc naročil za južino, ta je navaden nevedne/. Vedeli moraš tudi natanko, koliko ima (a in ta dohodkov, koliko plačuje (ali ue plačuje) za stanovanje, koliko je dol/an pri mesarju ali za koliko je dober pri krojaču. Tudi to ti ne sme biti neznano, kdo je hišo kupil ali |>rodal in za koliko, in zakaj jo je kupil ali prodal. Vse lake stvari moraš vedeti in jx>znati natanko, če hočeš biti »sodoben«. Za moškim svetom tudi ne sme in ne more zaostajati ženski svet. Ta ima prav za j^rav še težje skrbi. »Moderna« ženska mora čisto natančno vedeti za vse zaroke, poroke in razjioroke — kako pa naj reva živi, če nc ve, kako živi njena prijateljica ali jia tekmovalka? Kakšno lepotilo rabi in kje ga kupuje? Pri kateri šivilji in ntodistinji daje delati svoje obleke in klobuke? Vse le stvari dognati pa je pri znani ženski zvijačnosti silno težko; če pa katera o teh stvareh tli poučena, kaj in o čem naj j>otcm govori v ženski družbi pri kavi ali čaju? Samo svojih otrok hvaliti ali čez dedca« ali dedca zabavljati je |X)lagoma le predolgočasno ... Mnogo bolj srečen in zadovoljen pa bi bil svet, moški in ženski, če bi se te »kulturne« navlake otre-sel in se vrnil nazaj v nesrečno »zlato« dobo, ko se ljudje niso (oliko brigali za druge, ampak za selie! Kaj briga našega človeka število prebivalcev Pekinga ali pa Jeruzalema! Ce lx> kdo prišel tja, bo že zvedel, kar |X)trebuje; dokler pa živi pri nas doma, naj se briga lepo za svoje domače zadeve, pa bo za vse prav, ker mi ne bomo nikoli živeli po kitajsko, Kitajci pa ne |xi naše. Tako nekako je |x>vedal /e ranjki Martin Kr|)an. ki je bil največji slovenski diplomat in državnik; ta je rekel dunajski gospodi, naj njega (in nas) puste živeti v miru in naj sc nc vtikajo v naše domače zadeve; če um ho pa kdaj Irda predla, naj pa jx>vcdo — (»magali jim bomo že po svojih močeh. Po tem receptu bi se lahko ravnali še celo pri pirhih, če bi imeli nekaj več jiameti, kakor je imamo. Mi ne poznamo svilenih ali pa papirnatih škai-Ijic v jajčji obliki za pirhe, pa če so te škatljice se tako nabasane v pisani |iapir zavitih sladkorčkov, ampak jxiznaino samo prava kokošja jajca, četudi liobarvana. To je za nas |iopolnonia dovolj in nam ni treba prav nič jiosnemati tega, kar imajo drugod naj imajo tam, kar hočejo, mi imamo pa svoje! Nemci naj se kar vesele svojih zajcev, ki ležejo jajca, pri nas naj j>a opravljajo ta |xisel kokoši! Cvetne butare, velikotedenske r.iglje in velikonočni |>irhi to so znaki naših velikonočnih praznikov; butare, narejene doma iz domačega rastlinja in domačih okraskov, raglje, narejene doma in pir-lii, pripravljeni doma. Tako je za vsakega nekaj in več kot dovolj za vse, ludi za »velikonieslno« Ljubljano. Nekdaj so imeli v Ljubljani in v okolici navado, da so pirhe »sekali«, ne s sekirami, ampak s kraj carji: kdor je znal zagnati krajcar v pirli tako, da je novec v jajcu obtičal, ta jc »dobil« pirh. Ta igra se je zadnje čase precej nehala, kar jc pa škoda. Mogoče bo čez nekaj let priromala k nam nazaj i/ Amerike ali pa iz Anglije kol najnovejši šport z natančnimi igralnimi določili in predpisi — takrat bo stvar znova vzcvetela (udi pri nas, kakor staro-slavna naša .svinjka«. Kako lepo bi to bilo, če bi na pr. v Ljubljani |>riicdili na velikonočni jx>uedc-Ijek slavnostno »sekanje«, ki bi ga slovesno otvoril sam gosjx>d župan z občinskimi možmi vred, a sc lepše bi bilo. če nc bi nihče nič zadel... Ta lepa igra bi lahko dobila tudi svoj prozaičen pomen, kajti ljudje bi lahko vedeli, da zna kdo vsaj pirhe sekati, čc drugega ne in to jc tudi nekaj. Sjirclna roka je tudi nekaj vredna in kdor zadene pirh, bo zadel tudi še kaj drugega. Praznujte torej in veselite se lepih velikonočnih praznikov ob butarah, ragljah in ob pravih domačih jiirliih, drugi pa, če že hočejo, magari tudi ob zajčjih .bobkia v Stran 4. >Ponedeljski Slovenec c, dne .15. aprila 1939 Štev. 15. Nedelfsfci spori Bask:Primorje 7:0 (3:0) Pred 70 leti je bil ustreljen Lincoln - osvoboditelj sužnjev Belgrad, U. apr. tn. Primorje ja na današnji tekmi nastopilo v naslednji postavi: Starec, Bertoncelj I, Jug. Boncelj, Stamič, Zemljak. Žemljic, Bertoncelj II, Makovec, Ja-nežič, šlarabergcr. Poistava Baska: Smiljanič, dr. Ivkovič, Rančič. Klisarič, Ači-movic, Dimitirijevič, Pavlovic, Babanovič, Toinaševič, Matias, Starič. Današnje prvenstvene nogometne tekme med Primorjcm in Buskoin se je udeležilo številno občinstvo. Na igrišča se je zbralo nad -M100 oseb, ki jih je deloma pripeljalo na igrišče krasno solnčno vreme, deloma pa so prišli iz radovednosti, kako se bodo odrezali domačini. ki so se preteklo nedeljo tako slabo obnesli v Ljubljani. Takoj v začetku je Primorje zelo dobro igralo iu vse je kazalo, du bodo mnogo boljše odrezali, kakor pa je iz.pudel končni rezultat. Dobro jc vezalo vse svoje vrste in z dobro tehniko prenašalo žogo s centra pred vrata svojega nasprotniku. Bilu pa sta si oba rivala precej enkovredna v igri, čeravno jc bilo v gotovih trenutkih Primorje celo boljše. Zlasti sijajno sta igrala Bertoncelj v obrambi iu Žemljic. (>ba sta žela od gledalcev tudi obilo priznanju. Lna-ko so ostali dobro odgovarjali na svojih mestih, edino desno krilo šlumberger, ki je zamenjaval bolnegu Pupotu, je skoro vso igro le stu-tiral na igrišču. Položaj pa sc je spremenil v 2b. minuti prvega polčasu, ko so odnesli z igri- šča sijajnega branilca Bertonelja. ki so ga poškodovali. Igralci Primorja so popolnoma popustili in se niso opomogli vse do konca. Niti v drugem polčasu niso prišli k sebi. Začeli so padati goli, v prvem polčasu 3, v drugem pa 4. Le proti koncu so se igralci Primorja nekoliko opomogli ter preprečili, da ni bil izid zanje še slabši V teanui BASKA sta se posebno izkazala Toinaševič, ki je dal 3 gole v prvem polčasu, dalje branilec dr. Ivkovič, Babanovič v napadu in kolikor toliko srednji krilec Ačimovič. Sicer pa celotni vtis igre ni bil na višku in je bila igra precej ohlapna. Goli so padli: Takoj v začetku ima Primorje par dobrih situacij, ki jih pa ne izkoristi. Kmalu nato so odnesli z igrišča Bcrtonclja, ki ima, kakor čujemo, zlomljeno roko. V 23. minuti je iz gneče poslal prvi gol v mrežo Toinaševič, 1:0. V 31. minuti isti igralec zabije drugi gol, v 35. minuti pa še tretjega. 3:0 za BASK. V drugem polčasu je Zemljak zamenjal ranjenega Bcrlonclja. V 5. minuti zabije Babanovič 4. gol, ki bi ga na Starec lahko obranil. V 9. minuti pošlje zopet Babanovič žogo v prazna vrata — Starec leži na tleh. V 12. minuti poviša Babanovič na 6:0, v 16. minuti pa zabije 7. in zadnji gol istotako Babanovič. Primorje je napelo vse sile, da bi BASK ne povišal še končnega rezultata in je skušalo doseči tudi častni gol, kar pa se vsled dokaj močne obrambe nasprotnika ni posrečilo. Sodnik je sodil slabo, zlasti za Primorje in ni interveniral, kadar bi bilo potrebno. Češkoslovaška:Avstri a 0:0 Tekmi je prisostvovalo nad 35.000 gledalcev Petnajstič sta se danes srečali nogometni reprezentanci Avstrije in Češkoslovaške. Pred vojno sta si sicer večkrat stali nasproti enajstorici Prage in Dunaja, vendar sta se državni reprezentanci prvikrat spoprijeli leta 1925 in sicer 24. maja v Pragi, To tekmo je vodil tedaj belgijski sodnik Ba-rette ter so zmagali Čehoslovaki z rezultatom 3:1. Leto nato sta se srečali reprezentanci dvakrat ter je obakrat zmagala Avstrija in sicer na Dunaju z 2:0 in v Pragi pa t. 2:1. Leta 1927 si je pa zopet Češkoslovaška izvojevala dve zmagi in sicer na Dunaju z 2:1 ter v Pragi z 2:0. To tekmovanje je veljalo obenem kot tekmovanja za pokal Svetile kakor tudi zmage Češkolovaške 1:0 I. 1928 na Dunaju. L. 1929 sta igrali moštvi v Pragi neodločeno 3:3, medtem ko je na Dunaju zmagala Avstrija z 2:1. Marca 1930 je bil v Pragi zopet neodločen rezultat 2:2, na Dunaju pa je aprila naslednjega leta zopet ▼ Pragi neodločena borba 1:1, naslednjega leta je premagala Češkoslovaška na Dunaju avstrijski • Wunderteam« z 2:1, medtem, ko je septembra istega leta v Pragi ostala borba neodločena 3:3. Zad- njikrat sla se srečali moštvi lansko leto septembra na Dunaju in tudi tedaj je ostala bitka neodločena 2:2. Če pogledamo tedaj vse te tekme ter napravimo obračun, vidimo, da je Češkoslovaška petkrat zmagala, Avstrija štirikrat, pet tekem je ostalo neodločenih, število golov pa je 24:22 za Češkoslovaško. Čehoslovaki so postavili naslednjo postavo: Planička (Slavia) — Ženišek (Slavia), Čtyroky (Sparta) — Koštalek (Sparta), Čambal (Slavia). Srbek (Sparta) — Horak (Vikt. Plz.), Svoboda (Slavia), Sobotka (Slavia), Nejcdly (Sparta), Kalocsaj (Sparta). Avstrijski zvezni kapiten pa je nominiral sledeče igralce: Rasti (Rapid) — Šesta (Austria), Schmaus (Vienna) — Wagner (Rapid), Hofmann (Vienna), Rausch (Austria), Zischek (Wacker), Han-reiter (Wacker), Bičan, Durspekt (Admira), Hass-mann (FC Wien). Morda bo namesto srednjega krilca Hofmanna nastopil Mock od Austrije. Tekmo bo sodil — kakor izgleda — Italijan Barlassina, ker ne more priti Nemec dr. Bauvvens. Ljubljanski železničarji v Mariboru SK Rapid:SK Hermes 1:0 (1:0) Maribor, 14. aprila. V podzvezineni prvenstvu sla se danes srečala na igrišču Kapida zgoraj omenjena nasprotnika. Igra je bila deloma prav živahna in tudi zadovoljiva. V prvem polčasu je imel Rapid več sigurnih šans, od katerih pa je Biiumel izkoristil le ono. Ljubljančani so razočarali. Z ozirom na zadnje izide tekem, ki so jih dosegli za prvenstvo, si je mariborsko občinstvo, ki je prišlo v precejšnjem števil« na igrišče, obetalo mnogo. Toda bilo je priča samo skrajni nedisciplini železničarjev. S takim obnašanjem si bodo ljubljanska moštva v Mariboru temeljito pokvarila svoj re-nome. škodovali pa bodo tudi domačim klubom, ker jim bodo odtujili še ono malo občinstva, ki sedaj poseča nogometne prireditve. — Sodniku Vesnauerju ni preostalo drugega, kakor da je v 2. polčasu izključil tri igralce SK llpnnesa zaradi skrajno nesporlnega obnašanja. Potegu igre odgovarjajoči rezultat hi bil vsaj tri gole razlike v korist Rapida. V predtekmi sta odigrali rezervi 1SSK Mari-liora in SK Rapida svoje jesensko rezervo. Zma- galo je dobro moštvo Rapidu s 3:0. Sodil je Kopič. Dopoldne se je na igrišču v Ljudskem vrtu igrala prijateljska tekma prvih moštev Maribora in Svobode. Pomlajeno moštvo beločrnih je podalo svežo in agilno igro ter sigurno zmagalo s 3 : 1 (2 :0) ter se na ta način revanžiralo Svobodi za poraz v prvenstvu. Sodil je kandidat Se-nica prestrogo. KOLESARJI SO ŽE PRIČELI Po večkratni odgodilvi se je danes dopoldne končno vršila kolesarska dirka Mariborske kolesarske podzveze za zimski pokal, ki ga je daroval predsednik podzveze Markovič. Proga je merila 14 km ter je vodila po državni cesti Maribor— Slivnica—Maribor. Ker je veter oviral dirkače, so bili rezultati slabši, kakor običajno. Poleg tega je bilo za dirko le malo zanimanje ter je startalo vsega 5 dirkačev. Prvi je bil Rozman (Železničar) v 29:11:1, drugi Šunko (Železničar) v 29.12, tretji Dit-ner (Maraton) 29:12:1.5, četrti Štrucl Franc (Mara-, ton). Tekme so vodili Ružič, Markovič, Kebrič, Fi-šer in Lorger. Celjski šport SK Cakovec : SK Celje 2:0 (2:0) Celje, 14. aprila. Danes popoldne je bila na Cilaziji prvenstvena prvorazredna tekma med SK Cakovec in SK Celje, ki se je končala z izidom 2:0. Tekma ni bila posebno zanimiva. SK Cakovec je bil ves čas v premoč:. Celjani so pokazali, da jim še mnogo manjka, preden bodo lahko z uspehom zastopati barve svojega kluba v podzveznem prvenstvu. Igrali so kombiin-torično in tehnično slabo, dočim so Cakovčani hitrejši in tehnično boljši, pred golom pa neodločni. Poleg tega so igrali Celjani v nemogoči postavi, ki so jo med igro večkrat spreminjali, kar sigurno ni bilo igri v prid. Sodil je g Ramovž, ki je bil večkrat prestrog. Gledalcev nad 200. V predtekmi je mladina SK Celja porazila re-zrvo SK Celja s 7:2. Prijateljska tekma med SK Atletiki : SK Hrastnik 7:1 (3:0). Tekma ni bila zanimiva. Atletiki so zabili Hraslniku 3 gole iz enajstmetrovke. V predtekmi je mladina SK Atletiki I porazila mladino SK Jugoslavija II z 2:1. * Osijek, 14. aprila, c. Tekma 1 [ajstal član reprezentančne zbornice, je zahteval močno zvezno vlado in je pobijal suženjstvo črncev v Združenih državah Leta 1868 je kandidiral za senatorja, pa je propadel Ze dve leti nato pa je bil izvoljen za predsednika Združenih držav na podlagi programa, ki je zahteval ukinjenje suženjstva. Ta izvolitev je imela za posledico, da so južne države, ki so bile za ohranitev suženjstva, odpadle od Unije, zaradi česar se je vnela državljanska vojna. Lincoln je odločno branil edinstvo Unije, z enako odločnostjo je vodil vojno proti južnim državam. Ta krvava vojna se je končala z zmago severnih držav, edinstvo je bilo rešeno, suženjstvo odpravljeno. Leta 1864 je bil Lincoln zopet izvoljen za predsednika. Kmalu po triumfalnem vhodu v mesto Mich-inond je padel kot žrtev atentata. Dne 14. aprila 1865 se mu je med predstavo v gledališču približal neki igralec in ga ustrelil. Za Washingtonom je bil Abraham Lincoln najbolj priljubljeni predsednik Združenih držav. Zanimivo je, da je Lincolnov sin slutil nesrečo in je prosil očeta, naj usodnega večera ne gre od doma. Okrog osebe atentatorja, kateremu se je v gneči fiosrečilo jx)begniti, je nastala cela legenda. Neki mladenič je bil stavljen pod obtožbo, čeprav je do konca dokazoval svojo nedolžnost. Mnogi so mislili, in to trdijo danes skoro vsi zgodovinarji, da je bil atentator identičen z igralcem Edvvinont Bothom (rojen 1833 v državi Maryland, umrl 1893 v Newyorku). Both je bil tisti čas slaven igralec ShakesjTearjevih vlog in je 1864 ter 1882 gostoval tudi v Evropi, kjer je dosegel velik uspeh. Pozneje je imel v Newyorku lastno gledališče. Sodijo, da se j Both preoblečen in maskiran približal predsedniku, |x> izvršenem atentatu pa je hitro izginil. Seveda ni nikomur prišlo na misel, da bi atentatorja iskal v igralski garderobi, kjer je Both hitro snel in uničil masko. Na nesrečo je bil neki mladenič |xxloben atentatorju, kakor se je ta nameski-ral, ter je bil po nedolžnem usmrčen. Danes je v Ameriki vsakdo prepričan, da je Both ustrelil Lincolna. Mariborski gospodarski parlament Občni zbor Združenja trgovcev Maribor, 14, aprila. Današnje zborovanje Združenju trgovcev, ki se jc ob odlični udeležbi vršilo v veliki dvorani Orlu, jc du lo zopet lej) vzgled stanovske zavednosti mariborskega trgovstv«. Poročilo predsedstva. Zborovanje jc vodil predsednik Združenja veletrgovec Kerdo Pinter, ki je v svojem govoru očrta I splošni gospodarski položaj. Suha statistična dejstvu, ki jih jc v svojem govoru navajal, povedo več, kakor besede. V letu 1954 1373 trgovskih obratov več odjavljenih kukor prijavljenih, od letu 1932 pa znaša presežek od-javi jenih obratov 3000. V zadnjih letih gosjjo-durske krize jc 6000 odjav več kakor prijav. Kadar govore take številke, potem obmolknejo vse fruze. In vendar so zadevali kljub obupnemu stanju trgovstvo novi udurci. Za rešitev važnih gospodarskih vprašanj jc potreben forum, kjer sc bodo objektivno obravnavala. Z »gospodarskim svetom« sc l>o izpopolnilo delo naših zbornic, ki sc morujo sedaj buviti z vsemi gospodarskimi vprašanji. Trgovstvo nc sme pričakovati s prekrižunimi rokami gospodar-skegu ozdravljenja. Potrebne so žrtve in delo od vsakega posameznika. Skrbeti pa jc treba predvsem zu to, da nc pade sloves rednosti našega trgovstva. Poslovanje. Obširno in izčrpno poročilo o poslovanju Združenja v minulem letu jc podal glavni tajnik g. Skaza. Minulo leto jc bilo za upravo doba težke preizkušnje. Toliko ncprilik v dobi enega samega leta še ni navalilo na trgovstvo nikoli. Začelo se je z uvedbo usodne računske tukse, nadaljevalo s katastrofalnim povišanjem pridobnine, povišanje uvozninske davščine, ki gu je prinesel mariborski proračun, potem pa stalni sovražniki mariborskega trgovstva: kroš-njarstvo na debelo in drobno, konkurenca inozemskih kramarjev na »Mariborskem tednu«. industrijske in tovarniške prodajalnice, vse to se jc združilo v eno samo ogromno pezo, ki je ovirala trgovino v njenem razvoju. Združenje se jc borilo proti tem težavam s protinapadi. Ncbrojne deputacije, pismene pritožbe, akcije preko zbornice in izrabljanje zvez v Belgradu je znatno omililo udarce, ki bi bili v nasprotnem slučaju še mnogo usodnejši. Tako se je dosegla znatna revizija pridobninskegu pred-pisa, uvoznina je zaenkrat znižana nn lansko višino, krošnjarstvo se je pobijalo / vsemi legalnimi sredstvi in ukrenili so se potrebni koraki, da sc dosežejo tudi pri drugih težavah olajšave. — Dostojno se je mariborsko trgovstvo oddolžilo socijulni dolžnosti ter zbralo za mestno pomožno akcijo pri svojem članstvu znatne vsote. Mariborsko trgovstvo sc je zavedalo tudi kulturnih dolžnosti ter je izdalo v humanitarne in kulturne svrhe 24.145. —Din. Gospodarstvo. Iz obširnega blagajniškega poročilo, katerega jc jkkIuI tujnik Zidunšek, bi bilo zlasti omeniti, da so znašali upravni stroški Združenju, zveznu dokladu, potninc itd. 107.334.— Din, na podporah obubožanim trgovcem se jc izplačalo 9227 Din, med temi v spomin blugopokoj-nega krulju Aleksandru L za božičnico 5015 Din, dulje brezposelnim trgovskim nameščencem 10.595 Din, raznim dobrodelnim in humanitarnim društvom 3223 Din, za zasledovanje krošnjurcev sc jc iz.dulo 3707 Din. Bilanca izkazuje 723.908.87 Din premičnega in nepremičnega premoženja, ki sc vodi v osmih ruzličnih fondih. — Proračun, ki so gu zborovulci sprejeli po ruzrešnici, izkazuje v upravnem skladu Din 101.026.— dohodkov in 101.900,— izdatkov, pro-ručun hišnega skladu znaša 158.000 dohodkov in 153.500 izdatkov, končen saldo 256.310.50 Din. Članarina ostane ista, kakor v minulem letu. Občni zbor je potekel v najlepši harmoniji ter je trujul od 15 do 12. V vodnjaku zasut Maribor, 14. aprilu. Do usodne nesreče jc prišlo danes zjutruj na Pobrežju v Cunkurjcvi ulici 27. Tu si postavlja Ivan Vreščak novo hišo. Najel je stu-denškega mojstra Leopolda Kovačiču iz Ore-hovcev pri Gor. Radgoni, da mu napravi vodnjak. Kovačiču je pomagal pri kopunju 25-let m delavec Avgust Kelnurič. Vodnjak so kop a'i tudi dnnes, duši jc nedelja. Teren, na katerem se vodnjak koplje, je preccj sipek in jc kopanje zaradi tegu težavno. Delo je napredovalo že do znatne globine, v kateri je dc'u! danes zjutruj Kelnurič. Naenkrat se je zemlja vdrla lir ga je zasulo. K sreči je bila pomoč takoj na mesta, du so mu osvobodili glavo zemlje ter gu obvarovali zadušenja. V tesnem rovu pa jc bilo odkupovanje zasutega, ki jc tičal do vratu v produ, silno težavno. Na pomoč vi poklicali vodstvo kaznilnice, ki je poslalo na mesto nesreče 20 kaznjencev s potrebnimi nnpruvami. Prihiteli so tudi gasilci iz Pobrežja, SMidcncev in Maribora ter pomagali reševati ogroženo življenje. Mariborski gasilci so pomagali zasutemu z dovjjunjem kisiku, ker jc le s teživo dihal. Reševalna akcija se je vršila od 0 dopoldne ves dan do poznega večera. Za nesrečo se je zvedelo v Pobrežju in v mestu zelo hitro in na pozorišče so privrele množice ljudi, ki so tudi deloma pomagale pri reševanju. Ponesrečenca niso mogli odkopali v navpičnem rovu in so morali radi tega izkopati od strani kanal v globino 7 metrov do dna vodnjaka. Kanal so morali strokovnjaško zavarovali z deskami, da se stene ne bi vdrle. Medtem so jx>ne-srečenca, ki so mu začele pohajati moči. morali večkrat krepčati, da se ni onesvestil. Ko so okrog 7 zvečer prikopali že do neposredne bližine jione-srečenca, se je zemlja zojTet vdrla v kanal in za reševalce je nastalo zopet mukapolno delo. V času našega poročila se odkopavania še vršijo. Vse predmestje spremlja reševalna dela z veliko napetostjo. Upajo, da sc bo posrečilo reveža rešili še živega in da ni dobil pri zasutju težjih notranjih poškodb. Maribor, 14. aprila. Vlomilci ogrožajo okolico. V Pivoli pri Ho-čah so v minuli noči vlomili naznanci v trgovino Lebe Josipa. Odnesli so plašče za kolesa in zračnice, manufakturno blago, jestvine in tobačne izdelke, vse skupaj v vrednosti 4700 Din. Storilci so prišli na kolesih, kar se je poznalo na sledovih. Ukradli so Lebeju ludi kolo, ki so ga pa nekaj 100 korakov od iiiše vrgli v jarek. X dletom na nasprotnika. Obžalovanja vreden dogodek se je pripetil na Pobrežju v Nasipni ulici 25. V stanovanju Andreja Nerata je prišlo do spora med Neratom in njegovim sosedom Nipičem Bogomirom. V prepiru je Nerat zabodel Nipiča v prsa z dletom ler gu tako nevarno ranil, da je obležal nezavesten. Ranil je milo še Nipičevo sestro Kliimpfer Alojzijo, ki je prihitela na pomoč. Reševalci so oba ranjenca prepeljali v bolnišnico. Izdaja konsorcij »PonedeljskejJa Slovencat. Zastopnik Miha Krek, Ljubljanska kronika Na cerkvenem koncertu pri Sv. Krištof« drevi bodo izvajali: I. Gregor Krek: Slavnostna zaigra (nu orgluh prof. Tome); 2. A. Focrster: Očitanju (meš. zbor a cup.); 3. J. Iliindl: Arija iz oratoriju Mcsiju (alt šolo ga. Bcrnot-Golo-bova); 4. Al. Mav: Mati bolečin (zbor z orgla-mi); 5. G. Erlemann: Crux fidelis (bas solo g. Tone Petrovčič); 6. Mutiju Tome: To jc moje telo (incš. zbor u capella); 7. J. S. Bach: Koralna zaigra »O glava vsu v krvavih ranah« (orgle); 8. J. S. Bach: Dve ariji iz Matejevega Pasijona (soprun-solo gu. Rumškova); 9. Mat. Tome: In reče jim Pilat (meš. zbor a capella); 10. Coll. Y. Guilbcrt-H. Chalot: Kristus nu križu (uit solo gu. Bernot-Golobova); 11. Max Springer: Gol-gota, kuntuta za tenor solo, zbor, ccllo in orgle (tenor solo g. Josip Gosti); 12. Mux Rcgcr: 'lokata v d-molu i nfuga v D-duru ( orgle prof. Tome). — Vstopnice se dobijo pri Novi založbi, pri Ničmanu in v župnišču pri Sv. Krištofu. Otvoritev strelskega športa. Na Strelišču na Dolenjski cesti je bila danes dopoldne ob veliki udeležbi strelcev in ob navzočnosti zastopnikov vojaških in civilnih oblasti slovesna otvoritev strelskega športa. Oficielni slovesnosti je sledila strelska tekma, ki je trajala skoraj do pol 12. Rezervnim oficirjem poročamo, du bo predavanje v oficirskem domu na Taboru drevi oib pol 9. Obenem pozivamo rezervne poročnike vseli vrst orožja iz Ljubljane in okolice, da se zglase v sredo, 17. uli v petek, dne 19. aprila med 17 in 19 v pisarni Pododbora Združenja rez. častnikov radi priobčitve zelo važne zadeve. — Odbor UROIR. Ljubljanski aranžerji. Ob polni udeležbi se je včeraj vršil v Trgovskem domu občni zbor Društva izložbenih aranžerjev. Predsedoval je g. Culjk, ki je jx>dal poročilo o usfiešnem delovanju društva, nato na je izročil diplome častnega članstva podpornikom in soustanoviteljem diuštva gg. Sossu, prof. Šantlu in Ketteju. Za častnega člana je bil nanovo izvoljen dr. Pless. Tajniško poročilo je podal g. Widmayer, zadovoljivo blagajniško poročilo pa je podala gdč. Alma Smrečnikova. V imenu nadzorstva je g. Kette predlagal razrešnico odboru in sprožil tudi misel, naj se prične akcija za gmotno okrepitev društva. Razrešniea je bila soglasno sprejeta, članarina ostane ista kot lani. Jakopin zopet na delu. Prejšnji teden je bila pred ljubljanskim sodiščem obravnava zaradi roparskega naj>ada na gdč. Kalanovo v Soteski 6. Med tremi obtoženci je bil tudi 30-letni Rudolf Jakopin. Vsi trije obtoženci so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Jakojiin pa je izgnan po razsodbi za tri lela iz Ljubljane. Tega je jjolictja res odpravila v domačo občino. V soboto popoldne pa je stražnik zasačil na živilskem trgu tri moške, ki so se živahno razgovarjali. kaj bi novega ukrenili. Med temi je bil ludi Jakopin. Stražnik je vse tri aretiral in jih odvedel na policijo. Ko so Jakopina preiskali, so našli prt njem lep« zbirko dobro izdelanih vitrihov, kar kaže, da se je Jakopin pripravljal na nova vlomilska dejanja. Urejuje Ciril Hočevar. Tiska Jugoslovanska tiskarn«. Zastopnik; n.. Ceč.