Ksituli&k cerkven list*
Danira izhaja 1.. K*, in 20. dne vsaciga incsea na celi poli, in velja po posti /a celo leto 3 gld.. za pol In.t I eh?. tio kr.. t tiskaraict sprejemana na leto ti gld. tiO kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali pra/.nik. t/idc Danica dan popiej.
Tec^vj XVII.	V Ljubljani 10. kimovca 18(54.	List 20.
Mran H a j ii a rti baron I atrazor*
slavni k r a j o p i s e c i u zgodovinar kranjske v o j v o d i ii e, j c bil ..k a t o I i č a n."
Tudi zgodovinska vednost ima svojo vrednost.
/'. Ilitzinger.
I.tta 1S5S sinu bi a Ii v ..Novicah" sir. 373 sledeči so-stavek: Prošnja za Valvasorju. Zdaj je nastopil čas. spomenike stavili tudi pri nas; pripravljajo ga za grofa Ra-deckcga, sklepajo zu Vodnika, iiamcrjajo za dr. Knoblc-harja. za barona Vega je domoljub sprožil besedo, pa se še ni prijela; za borona Valvazorja so ga kranjski stanovi postavili v Medii pri katoliški grajšinski kapelici, pa je pozabljen, kot je kapelica opušena. Verli tega pa sta dva učena moža ver^la nad Valvazorja kamen, da je bil protestant, kdor pomisli, da so ga pokopali v katoliški kapelici, ko je protestanštvo žc davno iztirano bilo iz »leže I c. kdor pregleda, kako jc on pisal o katoliških rečeh, znamenitim o svetnikih na Kranjskem česenih; Valvazorja ui v stanu dolžiti protestanštva. Vendar dobro bi bilo. da hi se dobilo posebno spričevanjc zastran Valvazorjeve vere. in tisto, sc mi zdi, da bi sc naj hitreje dobilo iz sinertnih bukev tiste fare. kjer jc umeri. ali kjer jc bil zakopan. Cmeri pa je Valvazor leta I (»!»3 mesca septembra, kterega dneva, se ne ve, v Kerškein mestu in pokopan jc bil Medii (^Gallcuegg), kjer je pokapališe za Valvazorjcvo rodoviuo z mašnim vstanovilom. Pervi kraj jc v Ickovški fari ua llo-Icnskem. drugi zdaj v kolovraški, poprej pa v moravški fari na Corcn.-kem.
Prosimo, naj bi sc iskalo v sinertnih bukvah v tistih farali. in naznanilo, kaj je zapisanega o Valvazorjevi smerti in njegovem pokopu. To ni za samo prazno vednost, nc samo za čast kranjske zemlje ali za slavo verlega moža; saj jc tudi za hvalo katoličanov na Kranjskem, da so imeli toliko učenega moža v svoji sredi. Petcgniti sc moramo za svoje." — V nekem druzem sestavku pa toži, če sc ne motimo, da ga ..žalost in nevolja" sprehajate, slišati, da bi bil Valvazor protestant.
Ce jc pisatelj omenjenih sostavkov in pa letošnjega v ,,Danici" pod napisom: ,,Stare fare na Primorskem" iz les-kovških. moravških ali pa kolovraškili sinertnih bukev kako razjastijenjc o Valvazorjevi smerti in njegovem pokopu prejel ali nc. nuni ni zuuno, ali to pa odkritoserčno ponavljamo, da se jc nam prav tako pri scrcu godilo, kakor njemu, ko smo to čudno novico brali, da nc bi bil Valvazor ,,katoličan." Pa ua polpota ostajati ni naša navada, torej leta 1&G2 zastran ..Valvazorjeve vere" spišemo sostavek. ter ga izročimo.,Drobtinicam," ki so ga tudi vale prelepemu popisovanju življenja ranjcega ucumerlega kneza škofa Sloinšeka vverstile in ki ga tu zopet izurjenemu svetu iz tega
•) Slomsekove Drobtinic leta 1863 str. 229.
namena v pretres podamo, tla sodi in se prepriča, ako smo s«; brez vsih ovinkov iu vspešno /a Valvazorjcvo ..katoli-čanstvo" vestno potegnili, ali ne V Začne se tako-le: „Po petji sc ptica pozna."
..Pred nekoliko leti se jc v nekem dunajskem časniku bralo, da je bil Valvazor luUran-ke vete. Nad tako novico se marsikteri Kranjcev, ki se po pravici z rojakom svojim ponašajo, zavzame in gotovo zvediti želi. ali je bil zares slavni zgodovinar k luteranom utekel. ali nc."
Gnalo nas je. Valvazoijevo knjigo ..Slavo kranjske vojvodine" &) bolj ua tanjko pregledati iu se tako z lastnimi očmi prepričati, ali jc dopisnik dunajskih novih morebiti v tej knjigi staknil novico, tla je bil Valvazor lu-teranec. Odkritoserčno rečemo, da nismo nič takega našli Tajiti siccr nc moremo, da Valvazor sem ter tje zastran luteranov in njih vere nekako sumljivo govori, in da iz takih besed se lahko posname, kakor tla hi bil res pisatelj sam lutcran, posebno če cnostransk človek knjigo prebira, ter sledi luteranov iše. Vendar pa Valvazor z večino pisateljev svoje dobe v en rog t robi I ni, da bi bil. kar sc vere tiče, zabav ljal in prepiral sc. iu katoliške naredbe iu običaje psoval. kakor so večidel luterauski pisatelji one dobe delali. Kadar slavni Valvazor o protestantih govori. sc brez vse jeze iu brez vsacega sovraštva tako miruo in spodobno obnaša , kot naj bolj omikani pisatelji sedanjega stoletja, iu berž ko nc jc ravno ta krotkost Valvasorjeva proti luteranom sum zbudila onemu dopisniku, tla jc našega Valvazorja za lutcrana po svetu razglasil. — Koliko jih je. ki lo verujejo, ne znamo; vredno pa je. tla se za Valvazorjcvo pravovcruost potegnemo, ter dokažemo: da je V alvazor katoličan bil i u u m c r I. — Dokazi za (o su:
1.	Nikjer lic beremo, da bi kdo od te žlahiic rodovinc bil lutcran postal, temveč bili so ravno o času. ko je lu-terauska reč naj bolj napredovala: ..Dcfend Valvazor škof v Kopru	II i er ti ni m Valvazor. poglavar av-gušliuskegu redu v Kimu in po tem škof v P e šari. in pa njegov bral D o m i n i k V a I v a z o r skof v Karav ini."
2.	Jernej Valvazor iu pa njegova gospa \na Marija, t. j., starši našega Valvazorja, sta hiia katoličana. In tega se lahko vsak prepriča, ako pogleda lil del — XI buk. I tli str. 2. polov, omenjene ..Slave krauj-kc vojvodine." kjer Valvazor zastran medijske -- * j grajšine med dragim to le sporoča: ..Tudi so gospod moj v llogu počivajoči oče dali kapelo izzidati, ki je precej prostorna iu ravno pod gradom stoji. V tej kapeli počivajo kosti mojih dragih pokojnih staršev iu tudi nekterih mojih bratov, sester in mnogoterih otrok naše rodovinc, med temi petero mojih lastnih, kakor tudi moje perve žene. ki je šc ie poprejšnje lelo Ijc pokopana bila. Ti tukaj združeni pričakujejo veselega v.-ta-
*) Die F.hre des llerzogthums krain. — ••) Capodislria. •••) Uallcncck.
jcnja. Moj pokoju: oče gospod Jernej Valvazor bo leta 1650. dne 2. avgusta na veke zadušbiuo v ta namen utc-inelili, da jo po njihovi Ninerti prevzame njih gospa, moja zdaj ze ludi pokojna mati, po njej pa naj starejši dedič, vendar pa s tem pristavkom, da če bi se kteri izmed dedičev duhov šine poprijel, da tisti tudi pred starejšim do te za-dušbine pravico dobi. Če bi se pa pripetilo , da bi Valva-zorjeva rodbina, ali pokolenje in ime popolnoma odmerlo, gre ta zadušbina ua posestnike medijske grajšine iu njih deduike hi sicer s to zavezo, da se ima vzderžati duhovnik, kteri bode v kapeli matere Božje Obiskanja na veke vsak zvesto opravljal tri svete maše. kakor tudi nedeljo presvetc Trojice cvangelj pa v kranjskem jeziku bral; ravno tako tudi v»ak ponedeljek za mertve Valvazorjcve rodbine, po sabotah pa v časi blažene Gospodove Matere in zraven še tudi v>e praznike I). M., naj se že zovc njen god kakor m koli bodi. in tako tudi tiste praznike M. II., ki bi se v prihodnje utemelili. kdor vživa to zadušbiuo, ki zapopada stiii kmetije brc/, davka, namreč, eno v koprivnici prav medijskega polja in pa tri druge v Podgoricah v moravški fari. ima dolžnost iz prihodkov duhovnika oskerbovati. Iti pri tem mora po zavezi zmiraj. neprenehoma, ua veke iu zve-to ostati.*4
,.l»o tem. ko so gospod moji ranjki oče v tej kapeli počitek svojega po kristjaiisko doveršenega življenja našli, je spadla ta zadušbina gospej moji raujci materi Ani Marii. Valvazorjevi vdovi, rojeni barouki Havbarjevi; po njeni smerii pa mojemu naj starejšemu bratu karolu Valvazorju. ker je pa poilcj moj mlajši brat Volk Jernej Valvazor t se-dami fajmošter iu pooblastenec v Zavru na Štajarskem) masnik postal, jc moj oincujeui starejši brat to zadušbiuo njemu izročil, in za to zdaj moj mlajši bral oskerbuje to duliovuijo s posebnim duhovnikom/*
O dobi. ko se je ta zadušbina utcmclila, jc bil naš Valvazor nekaj čez deset let star.
3.	Je nas Ivan Bajkard Valvazor. ki se jc rodil 2S. majueka hili. v svojem rojstnem mestu Ljubljani v katoliške šole luoiil in tako tudi pozneje v l.iouu na Francoskem.
4.	Pricu naš Valvazor sam v svojih knjigah II del VII buk. II. pogl. 470 str., da je bilo po ukazu cesarja Ferdinanda II od leta 1631 luteranstvo iz kranjskega popolnoma izgnano, in da je potem takem omenjeno novo verstvo iz cele dežele zginilo. Iu to sc je zgodilo deset let pred rojstvom našega Val vazo rja. t konec nasl. J
Skopuh*
leski spi-al Virrslnr si h le. poslovenil pa /.. l*oilijnriški.
I l»-lje.)
..Stotnik pride k nam iu serčuo ogovori gospoda za hčer. Ali na enkrat je hil ogenj v strehi. ..Pa vi. gospod, ali vi bi radi mojo hčer? kaj se? kie imate pa kaj zanjo' Tako slabo službo, tako majhen dohodek. samo nekoliko sto na leto. ,\li vi mojo hčer?! — Iz te moke ne bode liie kiulia. diagi gospod!**
..Ali. odpustite gospod,** odgovori častnik. ..sej t.c prosim In en zavoljo dtnara. kupovat pa je tudi nisem prišel."
..Presnelo bi se opekli, gospod stotnik!" odvernil jc starec razkačen: ..tedaj se ne derznilc moje hčeri jemati zavoljo noveev. ali pa kupovati je. Menim da ue. Ali ob kiatkem: ako vzamete mojo hčer. da ve.-te. moja hči ni več moj otrok. Tudi ne maram več za-njo, ne dam ji ne belica. iu po moji smerti ne dobo ne rep irja. kar imam. to veržein raji v vodo. To je moj odgovor. Ali me umejete? Dobro sc imejte!"
..Ves poteitega serca je odšel stotnik, hči |a je bila prava mučeiiica poslej. Dan na dan je pometal ž njo oče in neusmiljeno očital ji vsako naj manjšo reč. Ali čem delj to tem hujše, naposled je pa cclo pretepati jo začel. Neusmi-
ljeni oča je bil enkrat to slabo oblečeno revico vdaril tako, da je kar vleknila se in zgrudila na tla. Jaz sem bila ravno v sosednji sobi. ko sem zaslišala vdarec iu hčerin vskrik, planem po konci in vsa prestrašena hitim v gospodovo sobo. Sirota je v nezavesti ležala ua tleh. gospod pa. kar meni nič tebi nič, pripravljal se je obresti zaznamovat v obrest-nico. Meni ni dalo molčati. Očitati sem mu začela, kaj misli vendar, ker tako golajsa s hčerjo, iu dramila sem dekle iz nezavesti. „Molči!" zapovedal mi je gospod sa-moglav. ,,molči in poberi sc mi izpred oči ž njo. Tudi naj ga le vzame . .. .; nič zalo, nič več ui moja hči!"
..Ali veste kaj, gospod! Vi niste vredni take hčeri," odgovorim mu jaz. „Vi z njo delate gerše od trinoga!
„Poberi se!" — zahudil se je nesrečnik, ..če ne, mahnem te, da — *•
..In odpeljala sem ubogo liranislavo iz te nesrečne sobe. Ni se nic zavedila. Čez nekoliko časa se je zopet i/.dra-mila. Strašno je bilo njeno gorje: vse zbegal ji je bil oče nedolžno seice. cisto kakor rosa. Da bi nasitil svojo vražjo krutost, jo je izpodil šc tisti večer iz hiše. Jaz sem jo peljala k neki dobri gospej, ktera jc prav miloserčtio jo sprejela iu kmalo lako rada imela, kakor prava mati svojo hčer.
Ni bilo dolgo časa — iu blagi stotnik je pred oltarjem ji podal roko, ker oča tega ui bil prepovedal, časi sem jo skrivej obiskala potlej, kako sem hvalila Boga . ker je dobila tako dobrega moža. Ali sreča jima ui bila stanovitno zvesta. 1'merla zapored sta jima dva nežna otročička, čez kaj let potem so zakopali pa gospoda. Branislava jc ovdovela s tremi sirotki vred."
m Iver je prej toliko preterpela reva v očevi hiši. zato jc bila zdaj v zda nekoliko ohladila, kolikor sc pri materi z majhnimi utroci more misliti. |»ri nas je biio pa zmiroin hujše, dan na dan. Stari gospod je popolnoma izvcščel. Osem let je že, kar se je iz taistega lepega bivališča preselil v lo revuo, za lo ker bi bil čisto obožal v mestu, djal je sam. Razprodal jc vse pohištvo, samo la dva obraza ima še in nekoliko drugih v uni sobi. Tega ne smem pozabiti. da je lepe podobe neznansko rad kupoval, dasiravno so mu nad vse zmiroin bili Ic novci."
,.'Tukaj zdaj v revščini slabejše živimo od beračev. Gospod strada samega sebe iu nas; hudo toži vselej, kadar mora kako petico dali za potrebo; vse mu jc predrago, in čem delj. tem huje ga skcibi, da nc bi obožal.**
..Veselili so ga Ic cckiujc, daje ziuirom stel jih. Zato sem vedno bila v strahu za njegovo življenje, iu še zdaj me skerbi, da kak hudobec uc bi izvedel za njegovo bogastvo, ter lahko bi mu vse vzel in še umoril ga."
..kar pa za-se, sama sebi sc čudim, da sem dozdaj prebila v tej službi. Pa sej kdaj že bi bila pustila to nesrečno hišo, ali obljuba me veže. Obljubila sem rajni gospej na smertni postelji, da do smerti ue pustim svojega gospoda in da bodem namesti matere skerbela ji /.a hčerko. iu z Božjo pomočjo sem še zmerom zvesta tej obljubi. Toda Bog mc bo gotovo otcl sam iz tc strašne ječe. Gospod težko diše. Meni sc zdi. da jc njegova poslednja bolezen to. Ali kar mi je tako na serci. jc to, naj bi se z Bogom spravil nesrečni gospod, in pa uaj bi se mu za hčer otajalo oterpnjeuo serce. Zc sama sem si prizadevala. kolikor sem mogla s svojo slabo močjo : ali moje besede iu pa nič. moje prošnje so zastonj. Nadjam sc. da vi opravite kaj, iu mu omehčale kamneno serce in pridobite dušo za Boga."
..V mladosti je bil gospod pobožen iu zvesto je opravljal svoje dolžnosti; — vse lako kakor se spodobi dobremu kristijauu. Ali kakor se meni zdi. ta strašna skopost je zadušila tudi poslednjo iskrico prejšnje vere in pobožnosti v njegovem serci. Zadnji čas mu še omeniti nisem smela Boga; smert je že za vrali, za Boga se pa šc ue zineni ne ta nesrečnik. Zatorej, čestiti oče. menim — da vam
bode prccej terda ž njim, da bode dosti truda, ali upam v Roga, da vaše prizadetje ne bode zastonj.*4
..Zdaj pa. duhovni oče, prosim za zamero, ker sem vas tako dolgo mudila. Sc enkrat naj pogledam, ali spi ali ne — gospod."
In ostal sem sam. Pa ravno prav. zato da sem imel nekoliko časa pripraviti se na ta posel. Ker sem dobro vedel, da sam nič nc opravim, zatorej sem tem gorkejše Boga klical ua pomoč, ('cz kakih deset minut se je pa zopet vernila stara zvesta služabnica.
..Tedaj, prosim, sčm-lc noter," rekla mi je, pred sosednjo sobo, kjer je bolnik ležal; šepne mi pa na uho: .,Nisem povedala gospodu, da ste duhoven."
Stopim torej v sobo. To je bila majhna, revna izbica. Pohišja ni bilo nič, samo take reči. kar mora vsak imeti. Na stenah jc pa viselo nekoliko obrazov posebno lepih in dragih, večidelj i/.delki nuj iincuitnejšili laških umetnikov. Najprej sem zagledal obraz: Sveta Heržina," izdelek slavnega malarja Marntti-a. Kakor blisk, tako mi je scrce in misli prešinila lepota tega obraza. Nebeška ljubezen veličastne Matere Božje, z vso dušo zamaknjene v Božjega Sinčka, ki je nedolžne ročice stegoval k svojemu večnemu Očetu . Njena ljubezen sc mi je pokazala v veličastni krasoti in .-lavi.
Ticnutek, pa sem bil vso sobico pregledal. Približam se po-telji, kjer je ležal ubogi, za smert bolni skopuh. Tak jc bil ta nesrečnik, prav kakor smert, sama kost iu koža ga jc bila. Globokih oči še videl ne bi bil, da sc ni za-bernil k meni. Grozno je v mč pogledal. Rad bi me bil videl od nog do verlia vsega. Jaz pa sem precej vedel, da me hoče vprašati: ,,Kdo si? Kaj bi rud ? Po kaj si prišel?" Zato ga prccej ogovorim.
..Ne zamerite, gospod, obiskat sem vas prišel. Izvedel seui, da ste bolni."
..Naj bi bili Ic doma ostali,'4 skočil mi je v besedo. .,Mislil sem, da imate kak opravek z menoj. Pa sej vem, kdo vas jc poslal,— tista, ki je bila moja hči. Sto treskov.. «!a bi jo! Sej ni nič več moja lici: --- idite le nazaj, od koder ste prišli!"
..Gospod, sej ni res!" mu rečem; ..vaše hčeri šc nc poznam, .-c \idel jc nisem nikoli. Da sem vas prišel obiskat. to jc sreča za vas, in nadjam sc, da boste -c hvaležni za to."
..Kaj ste rekli?" odverne bolnik. ..Ste mi mar prinesli novcev? I.e sem jih dajte! Novci, to jc moje edino veselje."
..Ne mara da. gospod! Ako človek novce uživa tako kakor Bog veli, gotovo so mu na srečo, ne tako posebno dokler šc živi, ampak po smerti potlej -o le. Vi gospod, ste sicer bogati, ali vendar vas moram opomniti, da ste bolni. \ asa bolezen jc nevarna, da utegnete umreti; zato jc treba posebno za to skerbeti, da -e z Bogom spravite, prcdiiu vas pokliče s sveta."
..Ivaj pravit-? Hvala vam za tako skerb. za va-o ljubezen." odverne zaničljivo samoglavcc. ..Dobro vem. da tudi jaz umerjeni. Ali nič se nc bojte, človek ne umerje zu vsaki nic. Jaz sem zc velikrat bil bolan, ali umeri pa še nisem dozdaj imbcnkrat. saj sami vidite, da nc. Zakaj bi neki lavno ta pot? Znajte, gospod, jaz nc smem, pu tuli nečem umreti."
Bolnik napne vse muči. vsede sc ua postelji, opre sc z rokami, vzdigne glavo, oči vpre vu-me in oddahne. ...laz nočem umreti!" djal jc, .,du veste? Ali kdo pa -te vi, gospod? Kdo vas je poslal, da mi smert napovedujte? --To jc slepija iu laz! Jaz nisem na smertni postelji.'4
Povedal sem mu. kdo sem, iu imenoval cerkev, kjer
sem.
Bolnik si začne grizli blede ustne, meršavo me pogleda in resno pravi: ..Kadar bode treba, takrat ze sam pošljem
po vas. Zdaj mi dajte pa mir, ne delajte mi nadlege. Tam le so duri. I.aliko noč!"
Ua bode precej iz začetka tako, to sem vedel že prej. Zatorej te besede niso ugasilc moje nade. Ozerl sem sc v duhu k Gospodu in zdihnil za to zaslepljeno dušo. Le iz nebes sem sc nadjal pomoči. Nehote pa so mi oči ušle ua milostno nebeško družino. ..Kraljica nebeška!" vzdihuem, ,,spregovori za tega oslepljenega starca."
Moja molitev ui bila zastonj. Bolnik svojoglavcc zapazi , da ves giujen gledam podobo, in to mu je bilo všeč.
»•Ali ni res prelepe ta podoba?" vpraša naposled nekoliko prijaznejše. „Nc dal bi jc tudi za lep kupček cekinov ne.'4
„Res neznansko lepa, skorej bi jo zavidel vam. gospod." odgovorim prav vesel, ker je ponudil lepo besedo, da sva dalje govorila.
Začela sva sc pomenkovati o različnih malarskih šolah Ker jc bil starček vešč, izveden v tacih reččh, jc bil ves vesel — spoznavši, de tudi mene veseli ta umetnost, in du tudi nekoliko poznam take reči.
S tem pogovorom sem si ga ze nakoliko ncklonil. To jc bil velik vspeh za pervič. Ha bi bil pa zopet na dalje začel kaj v prid njegovega blagra. se mi ui varno zdelo za ta pot. Torej se odpravljam domu. Razodel sem mu. kaku drago mi jc, da sem se sozuauil z njim. iu naznanil, da bi pu dnevi rad vidil te krasne, redke obraze.
..Kadar vam drago," dovoli mi starček. ..Pridite jutri. Po dnevi vam bodo gotovo še bolj vštč." (Halje iiasl.)
To Je nest i ti o no !
( konec.)
Turki, ki smo jih zapustili okoli polnoči v stanu nesnažnih živin, ko sc nekoliko strczucjo — že pozno zjutraj začno vzdigati zmeršene glave in žugati: kavo! žgauia!
To imenujejo zdravilo za pijanost. Potem začenjajo reči pripravljati za odboju (razun ko bi blagvoldi še kak dan ali kako noč ostati pii mnihii). Konji so pripravljeni, kakor jc bilo že rečeno v začetku, ali zdaj mora mnih dati ječmena za na pot, kolikor je gospodom po volji, tako tudi žeblje v in podkuv zadosti, ako bi -c kak konj /bo-i I ua potu.
Ravno tako mora mnih imeti pripravljenih hlebov . kokoši, \ina iu zganja, da ima to tako lepo odre<cuo ljudstvo kuj uu poti vzivati. To pa se ne sine nikoli ravn ili po meri duhovnega pastirja, umpak po uj h iirjanji. Tako z vsim dobro ( icvidcni odidejo malo pred poldnem [ proti hiši bližnjega lujmostra). Nc da bi prosili uiiiilta za zamero, n-- du bi plačali aii sc saj zahvalili, gredo i/, hise tiho iu uiu!a«|<i kakor kamen, rezili kakor stilni; zuv.»|| kas< ^a po^re-ka tajm.»sirovega o njegovi postrežbi pa preklinjajo o»lli ijaje iu pr<dc -Iu/. biii-tvii, iu ne manj iluho\nu. klen pa je -en no zadovoljili, dd ui biio sc kaj hui-c^a. In 'o je v-a pla«M za zgubo kacili Ion pia-trov vrednoti, verh tega kai .-»: mogli prestati ninihi in uj h služabniki, iu pa zr n en t dik< -kode. ki so jo storili ia robi. orodji, in -e zraven poro panja množili reči.
Tako g rej o svojo pot popisani g<»-'i pirpevajc. bolj po živin-ko kot po človeško, med kiieanj»-m iu vednio« streljanjem iz samokresov in pu-. Minh ne mil\a toliko storjene škode iu prestonih neprilik. kolikor -<• veseli, da jc rc-en teli divjih zveiin. iu da ima nu v-c to malo oddiha — Ali za koliko ča-a ? komej du so pervi go-ti odrinili, se jc našemu mi-ijouarju ze družili baii. Z a-ti ob jesenskem iu spmnladaiiskem ča-u vča.-i -k »z celi mc-cc ni dneva, da bi nc imeli keršanski misijonarji tacih turških gostov. Kako se tedaj misijonar ne bo bal? L. IM'.'. pravi pisavec, sem jest sam, takrat v Blodnji. imel d\a iu dvaj-set ncprctergaiiih dni zazuamujanih, ob kterih sem imel vedno
turške gosle: ne sicer zmiraj po trideset ali dvajset, ali brez njih ni bilo nikoli in manj od dveh jih ni bilo nikoli.. .
Pride mi pa kak italijan. francoz ali nemec. pravi misijonar. ki so vajeni misliti po šegi svojih olikanih dežel in uteguc moško modrovati: ako mnihi niso zmožni turkov s silo odpoditi in odverniti od svojih hiš, zakaj tiče kakor butci in se ne pritožijo pri gosposki, da bi strahovala take tolovajstva? Vprašanje je umno, ali v Hercegovini ne velja nič, ker ra\no ti ki so nas tako terpinčili in naše hiše plenili, so v vladni službi, če pa ne, so se hliuili za take ter so se sklicovali na gosposko, kakor nepreprosljivo ma-
.ševavko____Kaj bi pomagala v taki okolišini naša poskuš-
nja? Pridobimo si s tem le še več iu še bolj nagajivih sovražnikov , in če jih je bilo včeraj deset z deseterimi sprem-Ijavei. da so nas natezali, bi jih jutri bilo dvajset ali več, in če so v pervo ostali eno noč, utegnejo po pritožbi ostati tri ali štiri dni...
Drugi pravi : če jc tako, jest bi ne hotel streči. nikoli bi me nc našli doma; rajši bi nc vem kam bežal, kakor pa sc podvcrgel tolikim mukom. Tudi to zdravilo je znano misijonarjem brez zapisa ali recepta; pa ni zdravo poskušati ga. Turki kar nič niso marali ko niso našli mniha doma; zgrabili pa so samokrese in puške, so vrata s kroglami prestreljali. vlomili, poterli vse ključavnice, sc storili hišne gospodarje ter razdjali vse odznotraj in odzunaj. Leta iHp.l, per\o leto v Brodnji. smo bili šli jest iu dva moja tovarša po raznih vaseh za ljudstvo sv. mašo opravljat. Zvečer \ernivši sc najdem hišo preverženo, vrata na tla huteue. zaklanih dvajset kokoši, in notri so bili turki pripravlja-je si večerjo po svoji šegi. — Namerilo se jc tudi. da so turki naredili germado pred vrati mnihovimi, jo zažgali in si tako stanovanje odpcrli. Po tacih djanjih vprašam, če bi bilo bolje ali slabejc bežati? Tudi so res mnihi večkrat ubegali i ii so se v sosedstvu skrivali do pozne noči, iu bilo jc dobro, če turkov ali bilo ui. ali pa če so bili bolj zmerni iu so vrata pust i vši memo šli. Ilaziiokrat pa se je mogel mnili pokazati, da hi veči hudo odvernil, iu turke prepotiižno za zamero prositi, da ui bil doma; in tako ui bilo pomoči za našo reč. pravi pisavec, po vsaki ceni smo sc mogli pustiti pleniti. —
To je majhen kosec iz popisovanja čast. očeta Petra llakula. iz česar lahko vidijo bravci, kakošuo je življenje naših slovenskih bratov pod turškim jarmom. Kje pa jc pomoč? Pri llogu. Ko bi bila Hercegovina Slesvik-Holštanj. žc da\no bi bili nemški časniki križansko vojsko oznano-vali, to je čist« gotovo. Mi pa vemo. da turški jarem je kazen za odpad velikega dela ondotnega prebivavstia od katoliške Cerkve k razkolništvu; torej je pomoč Ic v po-boljšanji. Zgodnja danica sladke svobode si|e turškim Slovanom iz njih povcrtijenja v naročje matere katoliške Cerkve. Bratovšina -s. Cirila in Metoda moli v ta namen, in ne zastonj. Vsako lelo razdamo več tisoč podobic te bratovšine med verne Slovence, iu odkar Slovenci molijo za svoje brate razkolniki-. se tudi uni spreobtačajo. in se tudi bodo, ter upamo, da katoliška Cerkev bo cvetla na Jutru, akoravno nekteri greški nezedinjeni cerkvi veliko prihodnjost napovedujejo. Ne ljudje, Bog bo rešil Slovene na Jutru, kadar bodo pokoro delali za svoj odpad od prave cerkve Z\elii arjeve.
kakor obli/, sc poda tukaj k sklepu, da omenimo nekega spi>a v ..Politiki": ,.l)er Prote*tantismus und die Slaven der Tinkei." Ta spis se močno hudujc nad Anglijo, da dela na Turškem prozelitizem za protestanšt\o, češ, .,z nekakim svelohlinstvorn, ktero bi vsakemu jezuitu čast delalo." Kakošni ljudje verlim jezuitom ,.svetohlinstvo4* očitajo, je znana reč. Pa o tem ne besedice več. ..Politika" za Slovenstvo gorko modruje: njeno modrovanje o veri pa naj gre pod klop; kajti pisavcu unega spisa, bi se utegnilo natolcevati, je tista vera boljši, ktera bolj Slo-slo\čustvo pospešuje, in po tej kolomčri, bi se njemu pri-
legla za Slovene na Turškem g reška ne z ed i nje na. Ravno ta pa. kakor zgodovina priča, je s svojim odpadom od Rima zadolžila turški jarem nad Slovenstvom. Tedaj je tudi to modravanjc napčno. Sicer pa je očitno, da je protestanštvo boljši od musulmanstva, in staroverstvo zopet boljši od protestanštva, ker je bližej pravi Cerkvi Kristusovi , namreč katoliški.
Zakaj sc pa ..Politika" jezi nad protestanštvom, kar bi utegnilo biti precej nenavadno v njenih ustih, kajti rajši mahne po pobožnih jezuitih. Boji se za dva milijona poturčenih Slovenov, to je, vsega izlamskega prebivav-stva v evropejski Turčii, da jih utegne glasoviti Džon-bol (John Buli j anglikanizirati, in tako bi bili zgubljeui za južno Slovenstvo. Da ta misel ui brez podstavnosti. zavrača pisatelj na to, kar je storil Džon-bol na Škotskem iu v i/, hod nji Indii, in pa da tudi nemške edinosti prav od l.utrovih časov ni več : ,.\Vird ja selbst die par e.vcellence philosophische Nation zogestehen musseu. dass Deutsch-lauds Kinheit faklisclt seit l.uther nicht inehr besteht, und dass unter die llaupthindernisse der Wiedcrherstelluug der-selbeu auch dieses geziihlt uerden muss, dass das protes-tautische Norddcutschland stets zu dem protestantisehen Preu-sen zicht, uahrend sich das katholisehe Siiddeutsch-land an das kathol. Ocsterreich anlehiit." Enako, meni pisatelj, je verski razdvoj kriv, da se Slovani še niso znebili turškega jarma, iu čutiti jc, da na katoličanstvo vzrok zvaljuje, od izhodnjc razkolniške vere pa svobode pričakuje: tedaj ravno nasproti temu, kar je naša misel in kar zgodovina priča. On pričakuje svobode od ljudi, mi katoličanje pa od Boga s posredovanjem katoliške Cerkve ali ob euem kake katoliške vlade.
40yied po Slovenskem in dopisi•
Iz Ljubljane. Na magistratu bo 1.). t. m. deljenje nekakih posebnih daril ali premij. Neki dobrotnik je leta 1*45 pri hranilnici vložil 100 gld. v ta namen, da naj se ob določenem času. ko istina zadosti uarase, naredi pet daril za tiste pčsterne. ki so se v tej službi do tistega časa posebno dobro obnašale, zlasti je ozir imeti na tiste, ki so kdej tudi same vživale otročjo odrejo v mali šoli pri sv. Florijanu. Pravico utegnejo imeti tudi nekdanje pčsterne, ki so zdaj kje že morebiti v zakonskem stanu in dolžnosti svojega stanu prav posebno hvale vredno spolnujejo. Darila so pa take-lc: Ij llrauilničuc (šparkasne) bukvice št. 16.150 za 113 gld. 03 kr.; 2) 36 gld. 75 kr. v denaru; 3 | 26. gld. 25 kr.; 4) in 5) po 21 gld. -
Ker mnogoteri dobrotniki na raznotere potrebe mislijo, naj sproži tudi Danica o ti priliki okolišiuo, v kteri bi se v prid otročje odrejc lahko prav veliko dobrega storilo iu hudega odvernilo. Veliko otrok ubožnih staršev po mestu v šolah zato naprej ne pride, ker nimajo postranskega uka ali kakor -e sploh govori, ker si ne morejo ..inštruktorija" te-gniti. — in pa ker nimajo potrebnega varstva ter dostikrat, zlasti o šolskih počitnicah, brez vsacega dela po cele dolge dni in tedne postopajo in se navadijo vsega hudega. Iz tacih je potlej tista nedležna tatinska derhal. ki Božjo službo, spoved in sploh keršanske dolžnosti opuša, podnevi in ponoči po vertih in po poljih krade in je nar hujši mora za vsako soseščino. Naj torej ob kratkem rečemo: Premožni dobrotniki nuj bi kak denar vložili ali zanesljivim rokam v ta namen izročili, da bi imeli ubožtii otroci vsake fare precej v začetnih šolah, n. pr., od 1. začetnega razreda do kako 2. ali 3. latinske šole postranski nauk in s tem tudi nadzor ali varstvo zoperj potepanje, posebno se o šolskih počitnicah. V vsakem predmestji sc potem manjši šolski otroci izroče bolj odrašenim dijakom v nauk; tako so oboji lenobe in postopanja obvarovni in odverue se veliko hudega. Svesti smo si. da s tako previdnostjo bi marsikter ubožeu pa zmožen mladeueč svojo srečo dosegel
id veliko bi se jih ohranilo za človeštvo ki se tako vsi spridijo in so nar veči nesreča sebi in drugim. Spridenost in spaka je pri otroc.h prav zares zmiraj veči: kolnejo že smerkovei tako, da se ogenj krese; s smodkaiui in tobakom ioiajo že 6 — 12letni paglavci opraviti; ue kradejo le takrat ne, kadar ne morejo; pri malopridnih otepih, igranji, postopanji itd. se veliko hudega učijo. Kdor more koga obvarovati brezna spridenosti, spake in pohujšanja, taki gotovo stori Bogu in ljudem drago delo.
Z (jorenskega. (Konec.) V toplice blejskega jezera, in pa prijetne okrajine ter dobrega zraka vživat prihaja zlasti mescev mal. in vel. serpana dosti tujcev, tudi iz daljnih krajev. Znano je, da letos je bil dunajski mestni župan dr. Zelinka tri dui tukaj. Kavno undan se je pripeljal štajarski poglavar grof Strassoldo, ki se je podal tudi v Bohen. — Pri gorečnosti duhovstva v unih krajih je ljudstvo verno in pobožno, dasiravno bi bile verh pouoče-vanja še kake druge pege — tudi ob jezeru odpraviti; toda duhovstvo samo ne more vsega, kar bi rado iu je potrebno. Tudi sploh ni tajiti, da bi bili ljudje še boljši, ko bi se sem ter tje tujih napak ne navzemali.
Ako se posebej v Urad ozrimo, najdemo tukaj marsikaj znamenitega. Omenimo le kaj malega. Našemu kusu je posebuo vstregel prelepi novi križev pot, ki so ga dobili letos z Dunaja iz rok naše rojakinje in umetnice Henrike Langus-ove, in so ga mesca mal. travna z velikimi slovest-nostmi blagoslovili. Le-ta iu šc druga sestra ste bile delj časa z vdovo ranjcega uuietuika Langus-a v Mouakovetn, potem v Draždanih, kjer je vdova umcrla, potlej v Liucu iu poslednjič tri leta na Dunaju, kjer jc imenovano delo dogotovila. Podobe po Fiinch-u, kakor v Senklavžu ali v Kalvarii, so po 3 čevlje visoke, tako priroduo zveršene, da slehern, učeni iu naj bolj priprosti, lahko povzame pomen vsakterc osebe. Nar veči prednost je po naši misli v nravnem oziru ta, da vsak ud, vsak stan, vsaka lega in postavljenje, ob kratkem, vsak izraz pri osebi Zveličarjcvi je tako narejeno, da k pobožnosti spodbodujc, kar še nismo pri nobeuem križevem potu v tolikem zadovoljstvu vidili, kakor tukaj. Ni čudo, da je ta križev pot še vsakemu dopa-dcl, kdor ga je ogledoval, iu da ga zdaj marsikteri pogosto moli, ki ga ni poprej. Vsako nedeljo ga moli ljudem domači gosp. fajmošter po keršauskem nauku iu ljudje veči del ostanejo pri tem zveličavnem opravilu. Ta prednost imenovanega dela pa kaže, da jc pobožna umetnica čutila, kar jc delala , zakaj le kar iz serca prihaja, tudi v scrcc seže. — L. 1853, 8. grud. je bila tukaj vstanovljena podružnica za bratovšiuo Marijucga presv. serca. Bratovski lepi oltar jc bil I. 1H55 čisto nov napravljen. — Spomina vredno je, da v Gradu so bile obhajane perve Smarnice na Kranjskem leta 1854, v pervo ob nedeljah, sčasoma tudi o sopraznikih, in od leta 1857 vsak dau mesca majnika. Opravljajo se proti večeru tako, da sc dokončajo, ko se noč bliža. Obiskuje jih, kakor povsod, vse, domače iu tuje, iu veliko veliko sadu obrodujejo, zlasti ker skorej vsi takrat tudi t-poved in sv. Obhajilo opravijo, kar je že bilo rečeno, kakor tukaj, tako v Gorjah. Smarnice na Kranjskem so nekake ljudske vaje, torej jc truda vredno, da bi se čedalje bolj razširjala ta zveličavna in prijazna pobožnost. Kjer koli se opušajo z izgovorom, da bi ljudi ue bilo zavolj dalje ali dela, se nasprotuo pokaže, kadar sc začno z gorečnostjo iu potrebnimi pripravami. Jc pa dovcršcuih pod sedanjim g. fajmoštroin še obilno druzih reči. Da molčimo o mnogoterih pepravah duhovske hiše, je popravljen ta čas zvouik, napiavljeuih veliko cerkvcuili oblačil, svečnikov, prenovljenih več oltarjev. L. 1859 je cerkev dobila dobre in lične orgle s 17 spremeni, ki jih je delal mojster Peter Rojic in stanejo 1600 goid. Ravno tisto leto spomladi je mojster Juri Pire dogotovil uro za 500 gold.
Imamo pa marsikaj uličnega in koristnega povedati tudi u prijazni romarski cerkvi Marije Device ua Jezeru. Opom-
njeno bodi najpred, da sc sliši milovanjc zastran tega. ker še ni ondi posebnega duhovna, kakor je bila siccr navada in je zavoljo romarjev dostikrat prav potrebno. — Zdaj pa še kaj druzega. Leta 1854 so bili prišli ranjki milosti, knez iu škof 9. uial. serp. z birnianja iz Kranjske gore. Bili so sprejeti s posebnimi slovesnostmi, napravljena je bila osvetljava po vsem Gradu, iu prenočevavši v duhovuiš-nici so drugi dau ob 8 maševali na otoku pri Marii Devici. Sila ljudstva je vrelo od vsih strani, streljanje z gradu in z vsih hribcev se jc verstilo. Prav slovesen, vesel in pesnišk jc bil ta dan. O tej priliki so vidili mil. vikši pastir tudi revsino te cerkvice iu pa, kako potrebne so mnogotere poprave iu naprave. Privolili so torej 3150 gold. za vse te reči, iu fajmošter gosp. Peharec so zvesto skerbeli, da se je vse vrcsničilo. — Tako imenovana .,Pušava'* je bila potem popravljena iu veči del nova; nove stopnice iz lepega domačega kamna na vzhoduji strani od jezera na kviško proti cerkvi, njih 76, veljajo 600 golil.; vsi obnovljeni oltarji stanejo nad 500 gold.; prelepe stopnice s tlakom pred vel. oltarjem, iz lepega domačega marmorja z bohiuske Bele, veljajo 200 gold.; veliki oltar je ravno v predelavi in bo posebuo prijazen, kadar bo ves pozlačen. Vidili smo verh druzega veliko nove mašne obleke, vse iz prave in dobre robe. ki velja do 2700 gold.; nove mašne bukve gotiškega natisa, kakoršne so bile pred nekaj časom po stariuarskih umetnikih na svitlo dane. Samo zvezek velja 50 gold., vse bukve pa 100 gold. Prczalcga novega veluma samo roba velja 100 gold. Verh drazega novega kcllia jc tudi več obnovljenih, vsi s prav lepo o-pravo. V zalem prav umetno izdelanem velikem zakristij-skem kostnu je veliko novih in starih opravljenih masnih plajšev, alb, roketov itd. za velike praznike iu za vsak dau posebej. Bila sta na otoku nekdaj po dva duhovna, eden škofov in eden kapitelski iz Briksna. V žagradu jc od I. 1854 tudi zapisnik za duhovne, kteri pridejo maševat. Prav mično ga je prebirati, ker berejo se imena od vsili strani, ludi od daleč.
Povernimo se pa nekoliko k oltarjem. Prelepi oltarji sv. Mihaela, sv. Blaža in sv. Magdalene so iz marmorja, po večein černega. (Na dveh stranskih ob znožji ste podobi Jezusovega iu Marijnega serca od Kuppclvv ieserja). Oltar sv. Ane je gips, pa silo lično izdelan. Ob tem oltarji spodaj je pogleda vredna tudi Madoua. mala podobica, dar baronese Ide Kulozove I. 1860, kije njeno lastnoročno delo. Čudno je, da samo veliki oltar, iz I. 1666. je lesen, ko so vsi drugi iz stanovitnim tvariuc. Na njem ste spomina vredni postavi ali štatvi s. Henrika II iu s. Kunigunde. darovani I. 1004 po jezerski grajšini sebciiskcmu (pozu. brik-scuškemu) škofu. Večidel jc že oltar na novo pozlačen. Tabernakelj dela Vodnik v Teržiču. Posebna nova naprava ste malaui okni ob velikem oltarji. Kristus iu sv. Jožef, ki ste naročeni iz Linich-a pri Achcuu. Dela jim ravno zdaj Vuruik v Radolici obkrajke. in ta naprava bo mičnost ccr-kve močno zvikšala. So pa v tem mestu naročene steklene malarije veliko bolji kup, kakor drugej; obeh oken stroški s pripravo vred nc bodo dosegli poldrugsto gold. Sliši se, da jih bodo dobrotniki plačali. Kavno ta mojster ima zdaj v delu predaltarno tablo (antipendiuiu) ter bo izbuknjeno ali iz celine izrezano naredil v grob polaganje presv. Device. — Vosi se pa še sem ter tje kaj. n. pr.. da bi sc marmorni tlak v prezbiterii preložil iu olikal. pa obhajilua pre-graja napravila iz enacega domačega marmorja, nc mara pa tudi rožanci pri vseh vratih, zlasti pa je želeti križevega pota.
Stari zapisnik iz I. 1745 priča, da je bila tukaj bratovšina ,,Marije, Matere Božje milosti'* (Fraternitas Mariae Matris Gratiac), ktero so poterdili sv. Oče Benedikt XIV. Ta bratovšina bi se morebiti z duhovnim pridom vernikov dala obnoviti. Dobro bi bilo pa jo vrediti po potrebah sedanjih časov, n. pr., s pristavkora, da udje se sumi poseb-
no varujejo iu pri drugih zatirajo ponočevanje, kletvinjo .. iz ljubezni do Božje Matere. Zapisnik je imeniten tudi v sloviiiškcm oziru iu kaže. Kako ho v poprejšnjem stoletji zmiraj b>dj lezli v gcrmaniziranje. kar se zdaj vse skozi piše ..Zupan ." jc ondi pisano ..Shupan." To je očitno znamnje. da neki Zagrebčanje imajo prav, ki so pred nekaj leti to lastno ime začeli pisati po nekdanjem, to je. ..Zupan." Ženske imena so v pervili letih še po do m a če feminiziraiie, kar je tudi prav in se nahaja v starih poštenih kerstnih bukvah, na pr.: ..Alenka Polozhenza, Al. M rakov za ex INdland. 1'eteruelka ex Selzach. in tako iz vsakterih krajev. I,. 17^2 pa se že bere n. pr.: Spela L i banzheikin. Helena Gregoiinkin, Gertrud .lerncjiu, Mar. Perkin" itd. — Ki r so ljudje sicer svoje imena po vsili zidovih čcckali, so pred nekaj časom dane tudi v ccrkvcnikovo stanovanje bukve za tujce, v kterih je zaznamovano ze veliko imen iz mnogoterih krajev in jc kratkočasim iu vedriluo jih pregledovati. Prištevati in želeti pa bi bilo vsem popotuikoni toliko olike, da bi v zapisnik uespopobno ne čečkali. ker potem ni dosežen namen, kteri je s tem sklenjen.
Vee tehtnih spominkov zastrau ctšenja sv. Nothuige na kranjskem je poslednjič ohranjenih na tem otoku, kar si pa za poseben spis prihranimo.
4iori*»ko šoKho ob koncu šolskega leta. I.cinik c. k. višje gimnazije ima na čelu dolgi spis: ..Geschah «1 io Krstiliiiiuiig Kmih unter dem llerzog Kari \oii Bourbon mit oder oliue Voi\\issen des kaisers Kari V?" Spisal Jan. .lesen k o. — Dijakov je bilo ob koncu leta	Slovencev po izkazu 2o?i. Fcrlaiiov «)l». Italijanov 41. Nemcev 41. Poljak 1; po veri 3M» katoličanov. 1 protestant, T judov. Pri taki ii<«roitni razmeri bi se v letniku prav lepo podal kak slovensk spis. lilede napredka je 5t» iz\cr-tinkov, 255 dobrih. ti5 slabih, '.i prav slabih. 32 jih ui dobilo spricevanja. 15 djakov je odpravilo zrelo poskušujo, njdi pet prav dobro, tli ugi dobi o. Dijaki so imeli med letom priliko se učiti ludi risanja in slikanja: pa picmalo. samo 12. se jih je v deleže v alo le lipe umetnosti. - l.etnik gornje realke ima na eelu 2 nemška spisa. Slovenšina in ilalijaiišina ste se učile lazim nekterih ur na teden t vsakem razredu tu<li v 1 prostovoljnih urah na teden; \ italijanskem oddelku je bilo ob koncu leta 2<». in \ slovenskem 2»» učenčev; zapisalo se je bilo v ital jaiisk«-ga Slovencev iu Nemcev; v slovenskega • 1'alijauov. Imena so pisan«* po dandanašnji ..uzaiici in maiiiri." n. pr.: Mariissig, l.utsehcdiiiskv. Jescli. Coflou.
pa ludi l«oinisi ik . Kuiisie itd. Ililo je \sih realccv m* <I njimi i'» | Goiieaiiov. .''»7 iz goriškega «-krožja, I 3 Ter-/ ji umu . li! krai.j«'cv itd l'i> narodnosti niso naznanjeni. \ \s-a\u gliihomutccv jc bilo 5U o«e'.». l)«»pŠH i/ \mcrikc. St. Vincencij. 12. vel. serp. IH»1. Dra^a ..Danita!" Ker -i me danes p«-i\ikiat tukaj ua amc-likaiiski /•inlji po/.iira\ila in me jako razveselila, gotovo b->s tudi ruda iiioio pi« srrt-no zahvalo sporočila neznanemu dobrotniku a i dolu••miei. ki mi je to veliko radost in doli •■!"» napravil, ali mi celo i.azi.auia. kdo te je zame. pr«>-I <a ..Danica." preskcihcl. da se mil posebno pismeno y.ih\aliiii •). — - I pajor. »la si moichi:i vender ii.oj • poto-pi-n»- ceitice pri jela • ) in ti je tedaj znano, koliko nevarnosti sinu prestali pos> huo ua m rji. ti tukaj spoio im na'ank • po ničnih. kako mi nas mil. s„n| iazo«lili. in kake spieuuiiil-< so se v i.ii-t ('ni-tvo vrinil«.', pustimo ker me je nek pi al« I v svojem pismu (•p<*mnil. da uohedeii nic prav natui ko nc dopisuje, postavim pravi, v-ak Ic od sthe ,ise. in piisia\i: j«»t in še «!\a iliuga. pa ktera? T tuli to ti hocem. ljuba ..Duiiia." v-c na tanko la/.ndt-li. Znano je, Ua so e. gt.sp. puc dobili v Ijuldaii-k« skolii enega du-ho\na. c. g. Iluh-a. in 3 bog oslov ce. mene (I). Zu/.ek-a in Toma/iiia. «d,a iz III leta; i/. Golice pa 4 bogoslovce,
•) To j.> naznanjeno v naši-m pismu. /,• pred iu kterimi tedni od-uildiurm. ki in<»ra /tlaj /.e gosp Trobcu v rukuli biti. \ r. ••)	n; >ilc zgubiti, ker ni nic dusju-lo.	Vr.
namreč gg. Krlah-a, Tomažcvic-a, Pluta in Velikanjeta, vse iz II I.; v Gradcu so dobili 3 bogoslovce, namreč g. Spaih-a, (III I.), g. Berghold-a (II I.) iu g. Stern-a (I I.). ki je še le v llavre za nami prišel. Kazuu tih so sprejeli tudi 1 goriške dijekc iz višjih šol, namreč Dermastija-ta (VII r."), kovačič-a iu Pavlctič-a (iz V r.) V Uncu sc nam pridruži prav izurjen sedmošolec katzer, ki je pri jezuitih v šolo hodil in je bil skoraj vedno pervi. tako tudi pri poskušnji. Ililo nas je tedaj misijonskih udov vsili skupaj 17 in zraven tudi pošten mladeneč Moveru, ki je šel z v. č. g. Pircem za slrežaja. Vsi smo zdravi iu veseli došli v št. Pavel, pa tu smo sc mogli ločiti. V. č. g. škof niso mogli vsih pri sebi «*bdcržati zavoljo pomanjkanja učenikov, temuč Ic samo take, ki jih bodo lahko kmalo posvetili, tedaj samo zgoraj imenovane bogoslovce dnizega in tretjega leta, raztm g. Pluta, ki je za«! poostal iu g. Velika-nje-ta, ki so ga g. Pire v llichmond v samostan poslali, kjer je učitelj iu si tedaj nekoliko prisluži, zraven pa sc bogoslovja in angleškega jezika privatno uči. Sprejeli so pa škof samo uas bogoslovce in sedmo.šolca katzcrja, ki je bil v dijaškem semenišči pri jezuitih; za trne I goriške dijake pa so obljubili sami v. č. g. Pire skerbeti, naj se učč, kar koli hočejo; vender so jim na prosto voljo dali, ako hočejo tluhovni postati, v samostan ali pa pod druzega škofa stopiti, kakor jim je ljubo in drago. Poslali pa so razuu unih f» bogoslocev II in lil leta nas vse v št. Vincencij v Pciisilvauijo, kjer imamo priložnost za imenitni duhovski stan pripravljali sc. ko so gospod vodja zvedili, da si uui 4 dijaki lahko prostovoljno školijo zberejo, ako hočejo duhovni postati, so jim nasvctovali pod kanzaškega škofa stopiti, ki jih nek grozno potrebujejo iu večkrat za kakega bogoslovca ali pridnega dijaka prosijo, ter prav «|obro zanj skerbijo. Ti ije so bili koj zadovoljni, samo g. Pirnat sc za učitelja in orglarja pripravlja. V št. Pavlu sta dva. namreč g. Spath in Kilah, iz semeniša odstopila in šla, ne vemo kuni; morebiti sta šla pod dnizega škofa; sej se ne ve. V st. Pavlu so tedaj samo še štirje, ki jih č. g. litih za duhovski stan pripravlja, in bodo kvaterni teden, kakor mi je ravno danes g. Žužek pisal, subdiakouat in diakonat prejeli. Tudi tu v Ameriki ne gre taiio hitro, kakor bi si kdo mislil, nc; škofje že pazijo, du vsak saj naj po-trehuisi reči dobro razume. Gosp. Plut je dobil samo enega duhovnika na Češkem, ki pride v školijo Milvvavkee; bogoslovci pa iz Padeiborna, ki so se popred oglasili, so se skesali, tedaj jo jc g. Plut sam za nami primnhal in sc tu v št. Viuceiiciju vstanovil po volji v. č. škofa, ki so mu žc v novi .lork pi-ali. ker so pa škof miucsoški grozno revni, in jim skoraj ui moč za nas plačevati ter nas z vsim preskerbeti. i:i kei jih drugi škofje tako prosijo, da hi jim ene bogoslovce prepustili, so nam v št. Vincencij vsakemu posebej prijazno pisali, ali hi morebiti ne hili zadovoljni v druge so-««lnje skolije prestopiti, ki so z minesoško v zv«/.i, in tako so nagovarjali g. Stcrn-a iu mene v lepo školijo fikugo. kar naina je bilo tudi po volji, samo prislovi! sem v pi-mu. pogoj ali bolj da prošnjo, du bi me čez nekoliko let. ko se že v ini-ijotm vterdiiii. k ludijaiioui poslali. Gospod katzer-ja in Plula pa so nasvctovali v Du-buijue (r. Diihiik). ki j«* n:ij Id i/.»j miiicsoškc škofije, pa jima v. «•. opat nckoM. • odsvetvajo, ker je nek tam nezdrav kraj iu ^keiaj vsak nekako meizlico »lohi. tedaj ni šc nobeden t« h ilvch popolnoma sklenil, izvolita sj i.hko školijo, ktero koli >i hočeta, povsod je pomanjkanje duhovnov, povsod ju bodo ladi spri jeli. To pa omenim zalo, da nc bo kiio mislil, da smo se škofu k;ij zamerili, ali da smo nezadovoljni. nikakor ne; ampak škofje ludi eden drugemu roke podajajo, ter si pomagajo, kjer je naj bolj potreba. Tako jc tedaj g. Pircova dru/.ina razkropljena ua Vse kraje; Ilog daj, <la hi vsak v svojem kraji, posebno kadar ga Gospod v svoj vinograd postavi, svetil kakor zvezda v dušni prid Aniciikaiium in v poštenje svoji mili domovini. Z Božjo po-
močjo in milo podporo dobrih ljudi se vse zamore, to kaže naj lepše tuš samostan št. Vinccncij. I.eta 1846 so zapustili v. č. sedanji opat \Vimmer svojo drago domovino Bavarsko, ter se podali čez široko morje z majhnim številom pobožnih mladenčev, ki so se svetu odpovedali ter v samostanu pravega mirti iskali. Xa amerikausko zemljo stopivši se niso vedili skoraj kam oberniti, vender v živem zaupanji na gotovo podporo Vsegamogočnega jo vdarijo koj bolj v /notranjo Ameriko in si zberejo stauovališče blizo mesta ,,1'itsburg-a" v Peiisilvanii. l*a le malo časa tam ostanejo, ter si poišejo bolj pripravnega kraja , namreč ravno ta prijazni homec, kjer zdaj veličasten samostan stoji. Tu niso najšli nič druzega, kakor malo, iz neobtesanili hlodov postavljeno kočico in revno kapelico; pa jeli so obdelovati, čediti, zidati in čez dobro leto je stalo namesto borne ko-čicc krasno poslopje z dvema stolpoma iu tremi nadstropji, ki zdaj v celi severni Ameriki slovi; od vsih krajev pošiljajo otroke in že bolj odrašeue v izrejo. Koliko duhovnov je že odgojilo to sveto zavetje v svojem naročji, koliko jih je, ki so bili sprejeti še majhni otroci in so še le duhovni zapustili tihi kraj, ter se serčno podali med veči del sprideno amerikausko ljudstvo sv. evangeli oznanovat. Zdaj jc tu vsak dan (razun počitnic) šc čez 30 ljudi pri mizi in nobene reči jim ni treba kupovati, vsega imajo dosti doma. Imajo okoli 150 goved, 20 konj, grozno veliko prešičev. ovac in kuretnine, tako da tedaj še mesa ni treba nikoli kupovati. Pridelajo grozovito veliko, ker okoli 70 bratov vedno zunaj dela. Imajo tudi svojo olar-nico ali pivarnico in mlin, ki ga hlap goni. Od kod tako bogastvo iz tako majhnega začetka? Napravile so to blage duše, ki so že toliko storile za razširjanje katoliške vere v Ameriki. Tudi v. č. g. opatu se je od začetka pomagalo, da so mogli dobro začeti, potem pa s pridnostjo iu Božjim bogoslovom že gre. Pa sej ni čudo, da Bog vse tako blagoslovi; ako bi povsod take pobožne posle iu delavce imeli, gotovo bi se nikjer ne tožilo veliko čez revšiuo in pomanjkanje. Tu delajo bratje, ki se v resnici ljubijo med sabo, kakor bi se imeli vsi pravi bratje ljubiti; opravijo svoje molitve, potem pa liujdi na delo; pa zraven imajo vender še čas vsaki dau k sveti maši iti in trikrat v cerkvi po pol ure moliti; tudi si vzamejo čas brez kakega priga-njanja vsaki teden k spovedi in sv. obhajilu iti, eni še celo vsaki drugi dan pristopajo k mizi Gospodovi, večji del pa vsak teden po dvakrat. Tako so eni pobožni, poterpežljivi in ponižni, da sc šc celo patri lahko kaj od njih uče. To uaj premišljujejo gerdi preklinjavci, ki kolnejo, da se ogenj kreše, ako jim le kaj malega spodleti. Tudi tem nc gre vse po volji, dostikrat sc jim pri delu kaj ovira iu jim nagaja, pa ue slišiš je kletve, ne žal — besede, ampak poterpežljivo poravnajo, kar ni prav, iu delo gre srečno od rok. Kavno lako bogat iu imeniten je ne daleč od št. Vinccucija na lepi planjavi stoječi samostan usmiljenih sester, ki so ga le mili darovi iz Evrope sozidali. Tu so tudi izverstne šole za ženski spol. mlado iu staro, ubožno in bogato, vse hodi tje si sladčic učenosti iu modrosti nabirat. Pridejo pa tudi grozilo od daleč; pa sej vse zna jahati; ua konja sc vsede, iu hajdi v šolo! Letina je tu skoraj povsod prav dobra, akoravno je od začetka nekoliko suša pritiskala. Z Bogom.	Jak. Trobec.
lini Je keJ norega po širokem sretu ?
Poslednje dni se je zopet dosti slišblo o brezbožnih dvobojih. Molče o dvoboju glasovitega Ferd. Lassale v Gcniu 28. u. in., kterega so bili vsi časniki polni, in o druzih, naj povemo samo, da v Neapeluu ste ob koncu unega mesca imeli dve ženski čudin dvoboj. Po nekem prepiru ste se začeli babuzi vojskovati s kamni, steklenicami, posodami io druzimi rečmi, ki ste jih s toliko silo eua v orugo fertačili, da so bili tudi tisti v nevarnosti,
ki so med tako točo memo šli. Na poslednje strahoviti furii v neznani togoti niste bili več zadovoljni s takim kuhinjskim dvobnjiiim orožjem, temuč sežete (udi po strelnem orožji, in ena — po imenu Pepina. vstreli s samokresom na Angelo Mauzo. ki jo je manjkaj ubila. Straža še le je bojevavki razgnala, in Pepina je bežala lete, da je strehe odkrivala, pravi: I.iberta Kal. —Ako moški svet, ki se za plesnjevo ,,čast** dvobojuje. /.v«' to ,.bahjomahijo.** ga bo morebiti sram, iu iz same ..moške moškosti" sc bo enkrat za vselej odpovedal dvobojem. Pa je tudi ni bolj vertoglavne reči ua zemlji, kakor je brezbožni dvoboj. Zakaj gresta nasprotnika ua dvoboj ? Pravita, za poštenje. Kakšno poštenje? Kteri druzega umori, taki je mor i vec iu njegov delež so visli; llervat bi mu rekel ..o b c š e u j a k/* Kteri je pa premagan, jc ,.rcvua beha.•* in če je končan, jc njegov delež peklenski ogenj. Kje je tukaj kaka čast, kje poštenje? Kdor ima le kolikaj mozgaii. mora spoznati, da dvobojevavci so magarci iu naj veči trapi na zemlji.
Po nauku katoliške vere osebni dvoboj nikoli ni pri-pusei , ker oba sc premišljeno podasla v nevarnost časne in večne smerti. Ta giijusua šega. kakor jo sv. (rideuški zbor imenuje, nasprot va na to rn i iu kan o niš k i pravici, ker Bog nobenemu oveku ui dal oblasti tlo njegovega lastnega in ne do življenja bližnjega, in tudi ue do posaiiioziiih telesnih udov. Zavoljo tega so izobčeni (iz družbe vernikov izločeni), kteri dvoboj uapovejo ali pa napovedanega sprejmejo, ko bi šlo tudi le samo ua ranjenje . iu ko hi tudi po napovedi ne prišlo do boja. Kavno taka kazen zadene vse vdeleževavce iu nalašne gledavce tega nesramnega napada na neprecenljivo vrednost človekovega zivlieuja. Tc kazni nastopijo, ako je zveza za dvoboj storjena, to je. ako je čas in kraj določen.
15. t. m. bo konec premirje z Danskim, miru pa še zmiraj niso skovali iu tudi dosti ne keže. da bi ga.
Verjetno je, kakor pravijo, tla se pruski kralj iu francoski cesar snideta. Kdaj, se ne vi*.
V \ iircbiirgu bo od II. do 15. tega mesca šestnajsti zbor nemških katoliških družb. V Malinu je bil v začetku tega mesca drugi katoliški zbor. —
\ li i lil li bo začel 20. t. m. izhajati nov časnik, imenovan : II II i v i n S a I v a t o r e ali II o ž j i Zveličar. ki ima namen ohranili zmiraj žive čutila tlo Boga in Zveličarja, ki se po vsem l.aškem s lako silo razodevajo, da ima „Armonia" skoraj skušnjavo zaklicali: ..Zivio Keiian." ki jc s svojim brezbožnim delom še le prav vnel čast, ljubezen iu gorečnost do Jezusa . pravega Siuu Božjega. Veljal bo časnik za zunanje kraje I škude ua leto, v Kimu pa 2 škuda, izhajal pa bo vsako saboto ( un foglio di pa-giue scdici).
Iz Itiilia pišejo v .,Armouiu": Ako jc napredek iu zniagovanje katoliške Cerkve v Geuvi iu Berlinu tolažilo sv. Očetu iu vsakemu katoličanu, so pa vedno užalivnc novice, ki nam prihajajo iz Poljskega. Iluska vlada s pretvezo, da rovarslvo zallačuje, nadaljeva svojo hrc/.bozno vojsko zoper katoliško Cerkev; kaže da jc odrneujeiio tlo čistega razdjati katoličanstvo na nesrečnem Poljskem. Stirdcset katoliških samostanov je bilo zdaj zalcrlih v tej deželi, in veliko muihov je odpeljanih v ječe ali pa v Sibirijo. Preganjanja po vladi pohlevnega Aleksandra devajo v pozabljivost preganjanja terdega Nikolaja. ..
Iz Vilne pišejo, tla jezuitarski vstav v Kovnem, kjer je bila do lanskega leta gimnazija, bo ruska vlada spremenila v sedež razkoluiškega škofa. V Kozačini so neki miiihoni bazilijatiom vzeli klošter. grcško-katoliško cerkev so pa v razkoluiško spremenili. Grcšku-katoliškini duhovnim hočejo vsiliti nošo ruskih popov iu še marsikaj druzega. Vlada tudi napravlja šole na stroške katoličanov, in v teh šolah uči katoliške otroke razkolniško vero. V okrajih« Miusk je v kratkem napravljenih 120 tacih učilnic.
SkoNko hierarhijo, sc govori, so sv. Oče namenili zopet postaviti, to je. 300.000 ondotnih katoličanov razdelili pol stanovitne škofe. Znati je, da lord dr. Gilbert Talbat. skrivni kamernik sv. Očeta, je odločen za vikšega škofa v F.diiiburgu. trije ali štirje škofje pa mu bo.io poddru-ženi ( suffragani). Od ča-ov J j kopa II ICS3 do zdaj so v-ra v navali škotske katoličane trije apostoljski namestniki. Puritanci in anglikanci zc silno vrišijo zoper Rini, ne bodo pa \eč opravili kakor I. 1*50 s svojimi dcmoiištracijami, ko so bili sv. Oče razdelili Anglijo v 12 novib škofij.
Matice slovenske na Ogcrskem drugi veliki zbor pod pred.-edništvom bistriškega škofa Štefana Mojzesa si jc izbral častne družnike tc-le gg. : Kukuljevič-a izmed lleivalov. škofa Gruič-a izmed Scrbljanov , škofa Gagauca izmed ogerskih Rusov. Mikložiča kakor očeta slavistike, Bleivveis-a izmed Slovencev. Palackega izmed Cehov, iu dr. Beka izmed Moravcev. I Kat List.)
Lju-ki milijoni \ Slavonii. Ze deset do dvanajst let je. kar po naredbi mil. škofa Strosmajerja vsako leto v d\ eh ali treh duhovnijah oo. jezuiti ljuške misijone obhajajo. To leto so imeli misijon v Grad i.s m in Bošnjaku z velikim duhovnim pridom. V poslednjem kraju se je po opravljenem misijonu do "OO ljudi dalo zapisati v bratovšino presv. serca .lezusa in Marije. Po misijonu so prišli škof v duho\nijo in so dobre sklepe duhovnijaiiov poterdili s spodbudnim govorom. ( Kat. I .)
g.esniki, Jabeika in tesnih09 c.
Češenje Marije Device je kakor drugi žark, ki se utrinja s keršanstva iu gre razžarjat veličanske dvorane pervakov ravno tako, kakor kmetiške koče, in zares je prccudna ta \.-c sploh razlita moč. Zaupanje, ki ga ima sin do Matere, tudi z zmotami ne ugasne. Tudi v našem rovarskem občinstvu, pravi .,Armonia," vidimo Marijno češenje vse sploh razširjeno; in v našem glavnem mestu (Torinu ). prav tamkej. kjer imajo svoje gncjzdo ločine (sekte), prostomavtarstvo. rovarstvo. vender vidimo Marijne podobe h prižgano svetilko, to je spričevanje, da češenje do Marije ni ugasnilo pri hišnem gospodarju in pri deržini, kajti ..signori della liberla" Šniaruice obhajajo.
llvala »leviš k i ga stanu. Pater Abraham a s. Klara primerja zakonski, vdovski in deviški stan takole:
Zakonski slan jc njiva, vdovski jc vert, deviški pa raj.
Zakon-ki stan jc svinec, vdovski jc srebro, deviški pa zlato.
Zakonski stan jc zvezda, vdovski je mesec, deviški pa solnce.
Zakonski stan vas. vdovski terg. deviški mesto.
Zakonski stan jc voda, vdovski ol, deviški pa vino.
Zakonski stan jc topas, vdovski je rubin, deviški pa deniant.
Zakonski stali je platno, vdovski tafet, deviški pa atlas.
Zakonski stan jc človešk, vdovski je svet, deviški pa nebešk.
Zakonski stan jc dober, vdovski boljši, deviški pa nar boljši.	A. Br.
Na Dunaju . kakor ..Glockc" pripoveduje. jc undan nekdo po mestnem sprehodu peljal kužeta. ki ni imel le samo morskoprtiskc pipke s smodko v gobcu, ampak tudi očjale na smeri ko. Rekli bi. da je ku/.c neki v Ljubljani bil iu sc je od uleurskih siiicrkolinov navadil tc nespodobnosti. — Kralj Viktor Ktiianvel neki prav pogosto govori — od tega, da bi se z Rimom spravil, iu to upa doseči saj potlej, ko sc bo vlade znebil, na kar neki rezno misli. Svojemu sinu llumbert-u zdaj iz tega namena neveste iše, iu pri vsi sprideui okolnosti vender noče druge kakor le
katoličanko. Izobčencu menda smert kar na glas koso kleplje; v poslednjih mescih si je dal že skorej ncštevilno-krati pušati, da bi ga huda kri nc zadušila. — V Pragi se poslednji čas gode cerkveni ropi. Naj strašnejši je bil 7. u. iii. v kapucinarski cerkvi; našli .-o ženo stražarico pred cerkvijo v kervi smertno ranjeno, v cerkvi pa je bil oltar Marije Device imenitnih dragotiu uplenjen. — Turška svoboda. Turške vradnije so tri imenitne in bogate Bolgare neki zato zaperle, ker so bili bravci bulgaro-rumanskega lista „Buduštšnost," kteri je visoko Porto nezmerno napadal. Eden nesrečnih je med terpinčenjem v ječi umeri, eden ob-norel, in Ic en sam življenje iu pamet ohranil. Tudi časnik v Bukureštu je bil ob glavo djau, ki je pa precej drugi dan z novim imenom ,,Branitelj" od smerti vstal. — Poli-tiški bavbavi sedanjih časov so ..pani —Med temi jc že precej stari paii-geriiianizcm; pau-slavizem. bolj v duzdevi kakor v djanji; zdaj pa so jeli govoriti tudi žc o pan-ro-maiiizmu, kteri ima biti pravi frange-pan , nc kruha — ampak kosti-lom. Francija, Italija, Španija, Portugalija, in šc t udi daljna Romunija se imajo zediniti pod nekdanjega rimskega pana. Geslo vsacega pana — jc: „m e n i vse, tebi n i č." Torej je vsak p a n — sam na sebi zaverž-Ijiva reč. Ako teh panov nc bo keršanska ljubezen panala, gorje svetu, ki pride za nami! — Na Dunajskem je ravno Ulic dui mati svarila sina zavoljo nekega potepinskega znanja z drugim spolom. Raztogotcni sin nato mater tako silno v persi sune, da se je na tla zgrudila in v treh urah umerla. Gcrdobiu je sodbi izročen. Nasramne zaveze z drugim spolom napravljajo nar več žalosti in nesreč v mirnih deržinah. — Dunajski časniki vsi mergole s popisova-jem tatiustev, ropov, morov in samomorov. Ko bi toliko ljudi in časnikov vero in čednost poživljalo, kolikor jih je, ki jo zatirajo, gotovo bi bilo manj tacih nesrečnih in žalostnih prikazen. — Višji deželska sodnija je obsodbo zoper Zužcl-kata polerdila. —
Mhihorske spremembe.
V	soriški nadškolii. — Naslednji čč. gg. so takole postavljeni ali prestavljeni: And. Brezov šč i k, mlajši, je provizor v Bukovem; Jož. K u iii e r je iz beneškega sv. Lovrenca prestavljen za vikarija v Brestovico: odtod je šel Jož. Pclizou za vikarija v Kostanjevico; Peter Gr ioni, bivši duh. pom v Moši, jc postal administrator fare Perteole; Pavel Von čina je stopil v pokoj. — Cmeri je č. g. Jernej Fakin, vikarij v Kostanjevici na Krasu. R. L P.
V	ljubljanski skolii. Lokalija Polom je podeljena g. And. Likarju, duh. pom. v Starem Logu na Kočevskem. G. Mart. IJarlič, bivši lokalist v Polomu, gre za kuratuega beneficiata v Šentvid pri Berilu. G. Anton Hafner, fajm. v Smledniku, jc 2. t. m. umeri (R. I. P.), in imenovana duhovnija jc razpisana 2. t. m.
V	teržaški školii. G. Ant. Bu on anno, duhovnik v c. k. kaziiovavnici v Kopru, se jc podal v pokoj. Cmeri jc g. Jan. C d o vi č, podružnik v Topolovacu. Ii. I. P.
Vogorori s gg. tiopisorarei.
li. A. t. na t;.: -Toma Kemp. čvetere bukve." kolikor vemo. so bile v pervo nati>njenc v slovenski besedi I. I74.*> in /daj imamo že sedmi natis v bukvarnici. Poslednji, vopiljeni. precej čisti slovcn-šini je od I. Is4t», in pri llonu je se veliko zaloge teli zlatili bukev, ki naj bi jili imela vsaka hiša. Prav po ceni so. nevezane po 31». vezane po 40 nkr. Znane so pa tudi dela Tomaža Kemp. v mctcl-čici in pa v čisti klasiški slovenšini. kterili mora tudi še dosti kiti. pa zdaj nam šc ni znano, kdo jili ima. Novo prestavo, ako je brez porabe dosedanjih prestav, bi po naši misli kazalo Ic tedaj na svitlo dati. ako je posebno razumljiva, lahka in v lepi besedi; sploh bi pa utegnilo bolje kazati, nov natis in prestavo napraviti na podlagi stare. — G. P. v ti.: Lepa hvala za vse I Naročeno se bo opravilo. Dru^o v pismu.	_