jre-
se-
GOSPODARSTVO
Obfl'
naj •• za-oli-
le»
, o-[ta-prl-
'o<'
: j«
osti tno ve«
G O V
F I
A N C A
Leto ix. št. 191
INDUSTRIJ PETEK, 14. JANUARJA 1955
OBRT
KMETIJSTVO
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
TRGOVINA JUGOSLAVIJA ■ ITALIJA MIMO TRSTA?
na-
po-
e-
ao?
-
■
V času zaostritve že tako hude gospodarske krize so se Tržačani razveselili političnega in gospodarskega zbijanja inied Italijo in Jugoslavijo, ra-tunajoč, da se bo v novem ozračju razvilo plodno gospodarsko sodelova-nie, ki bo prineslo velike koristi tudi Trst u kot posredniku v tej izmenjavi 'p proizvajalcu industrijskih izdelkov.
že sam sporazum o trgovinski izmenjavi med cono A in Jugoslavijo, ki je bil sklenjen tik pred odhodom Angležev in Američanov, je Tržačanom vlil novo upanje. Obseg trgovinske izmenjave je bil tedaj povečan na eno milijardo 200.000 milijonov lir. Toda že faziaga tega sporazuma na pristojnem ••testu v Trstu, ki izdaja izvozna in u-vozna dovoljenja, je osupnila tržaške Ifgovce. Na tem mestu so jim brez o-vinkov razložili, da so v trgovinskem sporazumu bili spiski kontingentov bla-fia tako sestavljeni, da bodo velika industrijska in trgovinska podjetja odneha levji del, in da bo za srednjo in majhno trgovino ostalo le nekaj drobtin. z jugoslovanske strani niso tako ‘az agaii tega sporazuma, emvec so PO, Udarili, da sporazum ne deli kontin-Hentov tako, da bi jih bila lahko de-fPžna samo večja podjetja, ter da je italijanska razlaga uporabe sporazuma leo gre za podeljevanje (izvoznih in u-Voznih dovoljenj, samovoljna.
Medtem je prišlo do londonskega spo-nazunia o Trstu in do temeljitih jugo-slovansko - italijanskih razgovorov in sPorazumov o gospodarskem sodelovanju v Beogradu; v kratkem se bodo trgovinska pogajanja nadaljevala v Rimu. Veliki italijanski koncerni iz Milana, Genove in Turina (Finmeccanica, Misaldo, Fiat, Innocenti) so takoj izkoristili novi položaj in odhiteli v Beo-Sfad. Vrnili so se s polno malho — z novimi naročili ki so se povzpela do 7 milijard iir. Zaključki so bili toliko lažji, ker bo povečani izvoz iz Italije v •jugoslavijo financirala (itaiijanska d ža-va na račun vojne odškodnine, ki jo Italija še dolguje Jugoslaviji. Beograd so te dni obiskali tudi predstavniki sre-^išnje Italijanske ustanove za rliž, da bi se tam dogovorili o izvozu italijanskega riža v večjih količinah.
V	kakšni meri je deležno tržaško gospodarstvo teh velikih zaključkov? Reške ladjedelnice so pri tržaški tovarni strojev, ki pripada koncernu Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA), naročile za c.ca 2 milijardi lir (3 milijone dol.) ladijskih strojev. Toda pobuda ža ta zaključek, ki ga mora odobriti še Rim, je prišla s strani reških ladjedelnic. Kaj pa uprava holdinga »Finmec-canicaa, v katerega sodijo tudi CRDA? Ali je prepustila Trstu kaj svojih zaključkov v Beogradu? Tržaška srednja in mala industrija, s katero so v prejšnji meri povezani tudi obrtniki, čaka, ali bo kaj ostalo tudi zanjo.
Kakor trgovci, se tudi tržaška srednja in majhna industrija, bojita da bodo velika podjetja iz Italije pobrala ?metano in da bodo šibkejši izključeni: jugoslovansko - italijanske izmenja-Ve. V »Gospodarstvu« smo že večkrat ^glasili, da ne kažejo tržaška podjetja in poslovni krogi sploh v primeri z Rali Janškimi dovolj pobude, ko gre za Poživitev gospodarskih stikov z Jugoslavijo. Pobudam Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu bi se mo-rali pridružiti širši gospodarski krogi. Tudii Trgovinska zbornica v Trstu ne kaže v primeri z italijanskimi, n. pr. 1 milansko, dovolj vnetosti v tem po-Stedu. Stanovske organizacije bi ob neposredni in javni podpori Tržaške trgovinske zbornice pa tudi samega vlad-Poga komisarja, ki mu mora biti pri Srcu obramba tržaških gospodarskih koristi že zaradi njegove odgovornosti za blaginjo tržaškega ljudstva, Lahko marsikaj dosegle.
V	teh vrstah smo hoteli poudariti, da Sre za dvoje: 1) da se iz kombinacije ne izločijo manjši trgovci in manjši Podjetniki v Trstu; 2) da Trst v trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in I-talijo ohrani svojo posredniško vlogo, ki je prav gotovo v korist italijanskim kakor tudi jugoslovanskim podjetjem, saj so tržaški trgovci dobri poznavalci obeh trgov.
podaljšanje trgovinskih sfo-
RAZUMOV MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
V	pričakovanju sklenitve novih trgovinskih sporazumov sta jugoslovanska in italijanska vlada sklenili podaljšati do 31. marca 1955 veljavnost sporazuma iz leta 1949 z zadevnimi spiski kontingentov in sporazuma iz leta 1947, katera sta zapadla 31. dec. 1954. Letni kontingenti blaga za izvoz in uvoz so bili razdeljeni na količino, ki ustreza trem mesecem. Prošnje za izvoz in u-voz navedenega blaga morajo biti naslovljene na MINCOMES. Pregledali lih bodo po 25. januarju.
Za ustanovitev jugoslovansko - ITALIJANSKE ZBORNICE V
Beogradu
Kakor poročajo jugoslovanski listi, dela skupina italijanskih gospodarstvenikov in predstavnikov nekaterih zna-Mh podjetij za ustanovitev jugoslovansko - italijanske mešane zbornice. V Zvezni zunanjetrgovinski zbornici v Beogradu izjavljajo ob tej priložnosti, da bo taka zbornica vsekakor podprla razvoj izmenjave med obema državama. V Beogradu so zvedeli, da je bila tudi V Milanu ustanovljena zbornica za trgovino z Jugoslavijo, toda Zvezna zunanjetrgovinska zbornica v Beogradu ° tem še ni bila uradno obveščena.
V	pojasnilo naj k tej vesti dodamo, da je že iz poročila v zadnji številki »Gospodarstva« o zadnjem sestanku pod okriljem milanske trgovinske zbornice očitno, da še ni prišlo do prave ustano-vitve Italijanske zbornice za Jugoslavijo v Milanu, pač pa se je v Milanu razširil pripravljalni odbor za ustanovitev takšne zbornice in se nekako postavil pod okrilje Milanske trgovinske zbornice.
Prav v tej zvezi moramo pozdraviti najnovejšo pobudo, ki je sodeč po pisanju ljubljanskega »Gospodarskega vestnika« izšla z jugoslovanske strani in ki bo v korist zlasti malemu človeku v trgovini, industriji in obrti. Gre za to, da tudi Trst dobi tako imenovani regionalni sporazum, kakor ga ima n. pr. Goriško ali Južno Tirolsko. Ta krajevna izmenjava doseže na Goriškem vrednost 600 milijonov Ur na leto in Goričani delajo že davno na to, da bi se povečala na 1 milijardo. »Gospodarski vestnik« je mnenja, da bi tržaški regionalni sporazum zajel okraje Sežana, Koper in Buje; vrednost izmenjave naj bi dosegla eno milijardo lir. Po našem mnenju je okvir postavljen preozko, ako že Goričani zahtevajo povišanje na eno milijardo. Omenjeni jugoslovanski okraji bi dobavljali Trstu živila (mleko, mlečne izdelke, zelenjavo, meso), vino, gradbeni material, drva, kože, usnjarske izdelke itd., Trst bi v za meno izvažal drobne industrijske izdelke in usluge (n. pr. popravila avtomobilskih vozil kakor Gorica).
»Gospodarski vestnik« omenja, da na jugoslovanskih pristojnih mestih poudarjajo, da so dane potrebe in da bi bilo primerno, da se takšen regionalna sporazum s Trstom sklene. Ni dvoma, da bo takšen sporazum pozdravila vsa tržaška javnost — to do dajemo mi — ker bi zanesel v današnje tržaško mrtvilo novo življenje in bi koristil zlasti malemu človeku v tovarni, trgovini in obrti, hkrati pa bi dvignil tudi gospodarski pomen Trsta ter zavaroval vsaj njegove krajevne koristi.
Proizi/odnja barvastih kovin v Italiji
Zaradi novih naročil in važnih industrijskih tobvez se je proizvodnja cinka, svinca, aluminija in živega srebra v Italiji v letu 1954 znatno povečala. Zboljšanje se je čutilo tako na notranjem trgu kot na mednarodnem.
Najbolj se je dvignila industrija cinka. V prvih osmih mesecih tega leta je proizvodni a cinkove rude z večjim odstotkom cinka dosegla 121.111 ton (proti 109.162 t v istem razdobju lanskega leta), kar pomeni, da se je dvignila za 18%; proizvodnja cinkove rude z manjšim odstotkom cinka je znašala 44.186 t (proti 33.641 t), to je za 30% več kakor v prvih osmih mesecih 1953. Proizvodnja čistega cinka v palicah, izdelanega v metalurških delavnicah, je dosegla 43.796 t proti 39.427 t. Italija je izvozila največje količine cinka v Zahodno Nemčijo Francijo, V. Britanijo, Poljsko in Avstrijo.
Proizvodnja svinčene rude je znašala v prvih 8 mesecih tega leta 46.130 ton (proti 43.839 t v istim razdobju lanskega leta), čisti svinec je dosegel proizvodnjo 23.631 t (22.410 t). Izvoz svinca je bil zadovoljiv; dvignil se je na 53.812 stotov v vrednosti 398.5 milijona lir.
Boksita so proizvedli 186.854 t (proti 176.139 t), medtem ko je proizvodnja čistega aluminija dosegla 38.183 ton (proti 36.380 t v prvih osmih mesecih 1953).
Izkop rude živega srebra se je tudi povečal za 18%, to je od 128.987 t v prvih osmih mesecih lanskega leta na 151.545 t v istem razdobju 1954. Proizvodnja čistega živega srebra je dosegla 1188 t (proti 1087 t v lanskem letu). Povpraševanje iz tujine po živem srebru se je povečalo. Izvoz je na-rastel od 8753 stotov v prvih devetih mesecih 1953 na 17.732 stotov v letošnjem letu, to je za čez 100%. V tem razdobju je vrednost izvoza živega srebra dosegla 6 milijard 42 milijonov lir (-proti 2 milijardam 918 milijonov v letu 1953).
FERRARA. Konoplja fina 28.500 lir stot; dobra 26.000, srednje vrste 24.500; navadna I. 20.000, II. 17.700, III. 15.400; Slabše vrste 12.700.
Izmenjava med VzMom ia Zaliodom de vedno pičla
Računajo s povečanjem v letu 1955
KADAR BO IZMENJAVA V KORIST ZDA
Ameriški minister za kmetijstvo Benson je na vprašanje, ali namera-vajo Združene ameriške države izv? žati kmetijske pridelke tudi v države onkraj železne zavese, odgovoril: »Ml sl-im, da bi morali mi trgovati s temi državami, dokler bi to bilo v našo ko rist, ne glede na to, ali gre za mask ali kaj drugega.« Dodal je, da bodr ZDA lahko neposredno izvažale i vzhodne države ali pa tudi v držav,-ki bodo nato izvažale te ameriške iz delke dalje v vzhodne države.
Zanimiv je pregled trgovine' med tako imenovanimi vzhodnimi državami (Sovjetske zveze, njenimi evropskimi zaveznicami. Vzhodno Nemčijo Kitajsko s Formozo), ki ga je sestavil Institut za svetovno gospodarstvo v Kielu. Po teh podatkih je zunanja trgovina držav vzhodnega bloka lete 1938 znašala 4,6 milijarde dolarjev, v letu 1952 pa 12,4 milijarde dolarjev. (Indeks prirastka v letu 1952 - 266)
Mnogo bolj je v tem razdobju narasla zunanja trgovina ostalega sveta in sicer od 41,9 na 152,3 milijarde dolarjev (indeks 363). Pri tem niso vštete ameriške vojaške dobave. Dele? vzhodnih držav na svetovni zunanji trgovini (Vzhoda in Zahoda skupaj' je bil po vsem tem 9,9% leta 1938 ir 7,5% leta 1952. Zunanja trgovino vzhodnega bloka se je leta 1952 razvijala 27,2% s Sovjetsko zvezo, 48,6% z ostalimi vzhodnimi državami (ljudske demokracije) ni 24,3% z zahodnim svetom. To se pravi, da^je znašal at lež Sovjetske zveze na vsej zunanji tr govini vzhodnega bloka eno četrtino delež zahodnih držav na tej trgovin1 pa prav toliko. Na drugi strani dose že trgovinska izmenjava Vzhod-Zahod četrtino (24,3%) aunanje trgovinske -izmenjave držav vzhodnega bloka, tr govinska izmenjava Vzhod-Zahod pr predstavlja samo 1,9% zunanje trgo vine zahodnih držav.
še preden se je v vzhodnih državah pojavila »nova politika«, je bila zunanja trgovina vzhodnega bloka z kme tajskimi državami Jviri surovin) in nerazvitimi državami zahodnega sveta mnogo bolj razvita kakor trgovina z industrijskimi državami (zahod-no-evropskimi industrijskimi državami, ZDA, Kanado in Japonsko). Zunanja trgovina vzhodnega bloka z a-grarnimi državami je napredovala od 1,25 milijarde dolarjev v letu 1938 na
ZUNANJA TRGOVINA VZHODNIH DRŽAV 1938 IN 1952
milijarde dol.
	1938	1952	1938	1952
Vzhodni blok z ZSSR	0,07	3,36	1,5	27,2
Vzhodni blok z ljud. demokracijami	0,59	6,01	12,8	48,6
Trgovina med državami vzhod, bloka	0,66	9,37	14,3	75,7
Vzh. blok z zah. kmetijskimi državami	1,25	1,55	27,1	12,5
Vzh. blok z zah, industr. državami	2,70	1,45	58,6	11,7
Trg. Vzhod-Zahod skupaj	3,95	3,00	85,7	24,3
Zun. trgovina vzhod, bloka skupaj	4,61	12,37	100,0	100,0
SVETOVNA TRGOVINA 1938		IN 1952		
- -	milijarde dol.			%
	1938	1952	1938	1952
Zunanja trgovina vzhodnega bloka	4,61	12,37	9,9	7,5
Zunanja trgovina zahodnega bloka	41,89	152,30	90,1	92,5
Svetovna trgovina skupaj	46,50	164,67	100,0	100,0
1,55 milijarde dol. v letu 1952, izme-	mejdtve	izvoza iz	zahodnih držav v	
njava z industrijskim; državami pa jp	vzhodne,	računajo.	da bo	v letu 1955
nazadovala od 2,7 na 1,45 milijarde	narastel	zlasti izvoz raznih strojev		
dolarjev. Trgovina z industrijskimi državami je bila pred vojno več kot dvakrat večja kakor trgovina s kmetijskimi državami; leta 1952 pa je trgovina s kmetijskimi državami prekoračila izmenjavo z industrijskimi državami za 7%. Po vpeljavi »nove politike« so vzhodne države pospešile uvoz živil, limonovih sokov kakor kmetijskih in rudninskih surovin. Računajo, da bo tudi večja ponudba industrijskih izdelkov s strani držav vzhodnega bloka pripomogla k povečanju trgovinske izmenjave z nerazvitimi in kmetijskimi državami vzhodnega sveta. Z druge strani so izvedenci mnenja, da ne bo »nova politika« v vzhodnih državah bistveno pripomogla k razvoju trgovine z industrijskimi državami na zahodu.
Vsi znaki govorijo za to, da se bo ta težnja nadaljevala,
TRGOVINA VZHOD-ZAHOD V LETU 1954
Natančnih podatkov o razvoju trgovinske izmenjave med vzhodnimi in zahodnimi državami v preteklem letu še ni. Izvedenci računajo, da je izvoz zahodnih držav v vzhodne lansko lete napredoval približno za eno tretjino, izvoz iz vzhodnih v zahodne države pa za okoli	Toda celoten obseg
trgovinske izmenjave Vzhod-Zahod je še vedno zelo majhen in predstavlja 5% celotne zunanje trgovine zahodnih evropskih držav. Ker so bile v oktobru lanskega leta ukinjene razne o
industrijske opreme in ladij v vzhod ne države.
TRGOVINSKA POGODBA MED ZSSR IN JUGOSLAVIJO
Po pogajanjih, ki jih je vodilo v Moskvi posebno jugoslovansko odposlanstvo, je bil podpisan trgovinski ir plačilni sporazum med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Sporazum predi» deva skupno izmenjavo v obeh sme reh v vrednosti 25 milijonov dolarjev (okoli 15 milijard lir). Jugoslavija bi izvažala meso, mesne konzerve, tobak konopljo, sodo in tekstilne izdelke. Ir Sovjetske zveze bo uvažala bombaž nafto, bencin, rotacijski papir in raz ne druge izdelke. Dogovor vsebuje tu di plačilni sporazum, o katerem še ni so bile objavljene podrobnosti.
Sklenitev trgovinske pogodbe mec’ Beogradom in Moskvo ni vzbudila v mednarodnih krogih posebne pozornosti, ker je bila že napovedana ir ker so se odnosi med Jugoslavijo ir Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami že tako zboljšali, da ni nobene ovire več za gospodarsko sodelovanje ki je v korist obema pogodbenikoma Trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in vzhodnimi sosedi je za vse soudeležence toliko bolj koristna, ker sr si povečini sosedje, kar zmanjšuje-prevozne stroške.
Računajo, da je trgovinska izmenjava Jugoslavije s tako 'imenovanimi vzhodnimi državami že dosegla okoli eno desetino jugoslovanske zunanje trgovine.
Novosti na spomladanskem sejmu v Zagrebu
Razstave obrti, vina, lova in ribarstva
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, 10. januarja 1955
Doslej so se nacionalnih in mednarodnih prireditev zagrebškega velesejma udeleževala po večini domača in tuja Industrijska, trgovinska in uvoz-no-izvozna podjetja; udeležba oslale gospodarske podjetnosti je bila doslej prav majhna. Na letošnjem spomladanskem velesejmu (od 25. marca do 3. aprila) se bodo v mnogo večjem obsegu pojavila tudi podjetja s področja drugih dejavnosti, ki doslej niso v večji meri izkoristila ugodne priložnosti, da na tej priredbi razširijo in ojačijo svojo poslovno dejavnost. Pobudo za u-daležbo tudi teh podjetij je deloma dala uprava velesejma, deloma pa tudi samii zainteresirani poslovni krogi.
SKUPEN NASTOP JUGOSLOVANSKEGA OBRTNIŠTVA
Na spomladanskem velesejmu bo najmočnejše predstavljano obrtništvo. To je doslej sicer že sodelovalo na raznih prireditvah zagrebškega velesejma, to-
da zastopana so bila samo posamezna podjetja nekaterih gospodarskih vej. Pomemben preobrat je nastopil, ko se je pojavilo na velesejmu beograjsko uvozno in izvozno podjetje »Jugozan«, ki je organiziralo razstavo okoli 30 o-brtnih podjetij iz Srbije, za katera »Jugozan« nabavlja potreben material in prodaja njihove proizvode. Pokazalo se je, da je takšno razstavljanje zelo uspešno in da obstojijo za obrt še mnoge možnosti in da lahko obrt tudi na mednarodnih tržiščih dopolnjuje industrijsko proizvodnjo.
Na letošnji spomladanski prireditvi bodo nastopila obrtna podjetja iz vse Jugoslavije. Za njihovo razstavo sla bila že rezervirana dva velika paviljona na vzhodnem predelu sejemskega prostora. Razstavljanje obrtnih podjetij bo kolektivno s standardnimi stojnicami. Upravno organizacijo razstave je prevzela Obrtna zbornica Hrvatske v Zagrebu. V kompleksu obrtne razstave bo vsaka 'republika imela svoj poseben oddelek, v katerem bo blago razporejeno po proizvodnih skupinah.
Ostanite na svoji zemlji !,f
Klic tržaškega izseljenca iz Avstralije
»Gospodarstvo« je v zadnjem času skoraj v vsaki številki svarilo svoje bralce, noj dobro premislijo, preden za-puste svoje domove in svoje drage ter se odpravijo v tujino, življenje je težko doma, toda lahko ni niti drugod. Ce je na Tržaškem v povojnem času našlo kruha skoraj 30.000 ljudi iz Istre, mera biti tu kruha tudi za domačine. Le vztrajati je treba in se morda marsičemu odpovedati, a hkrati tudi zahtevati delo, do katerega ima pravico domačin pred priseljencem.
Danes priobčujemo ganljivo pismo nekega Tržačana iz okolice, ki je zapustil svoj domači kraj med prvimi izseljenci, ki so odpotovali v Avstralijo. Bil je v dolgi vrsti mladih slovenskih razumnikov na Tržaškem, ki leta in leta zaman čakajo na službo, ker jih je rodila slovenska mati. Doma je pustil mater in sestro, ki bi rade šle za njim. V naslednjem pismu jim razlaga, zakaj jima noče poslati vpoklica, s katerim bi si lahko nabavili listine za dzseljenje. Morda nikjer ne pogreša Evropejec tako evropskega okolja, domačnosti, domačih navad in domače topline kakor prav v Avstraliji. Čeprav se pisec ne spušča v podrobno opisovanje življenja v Avstralijii, nam je iz pisem drugii. slovenskih izseljencev znano, da se evropski človek prav iz teh razlogov ne more vživeti v avstralske razmere. Priporočamo vsem našim bralcem, ki jih morda mika Avstralija, naj si dobro prečitajo to pismo. (Iz razumljivih razlogov ne navajamo imen v pismu v celoti. Prip. ur.).
Manyang, 2. XII. 1954 Ljuba mama!
Včeraj ,sem prejel Tvoje pismo in ker Ti nisem pisal 'precej časa, storim to sedaj. Veseli me, da si prejela telegram, pismo iji denar.
Sedaj pa Te bo -mogoče to moje pismo presenetilo, toda vedi, da Ti hočem z njim samo dobro, Tebi in -sestri I., zato premisli in skušaj razumeti. Stvar je ta: Preden Vas pokličem, Vam hočem še enkrat naslikati, kako je tu.
Tu je narava, ljudje in navade, njihov jezik, vse je drugačno. Denar je tu dober, toda ne velja toliko, kot pride v lirah. Moja ura stane tu 48 avstralskih funtov, Ti jo lahko kupiš v Trstu za 28 funtov, razlika je 20 funtov ali 28 tisoč lir. Jaz Ti povem, da čeprav znam jezik kakor domačini, se ne bom nikoli privadil tukajšnjemu življenju. Tudi ostati ne mislim tu več kot 6 let. Po mojem bi bilo najbolje, da ostaneta Ti in sestra doma, na svoji zemlji. Ce bo mizerija ali ne, to ne bo važno zate. Jaz Ti bom vedno lahko pošiljal vsak mesec 30.000 lir, tako da boš lahko živela. Tu se bi počutila slabo in trpela bi; jaz vem, da hi trpela.
Moraš vedeti, da od tu odhajajo domov Italijani, Francozi, Nemci. Angležev odhajajo cele družine vsak dan. Pravijo, da ni za njih ta zemlja. Vsak pravi, da je tu edino, da bi prihranil in pote mzbežal ali v Evropo ali pa v Kanado. Tukaj ne bi priznali šole estri Ti ne bi imela s kom se pogovoriti itd. Jaz bi tu hranil denar in se vrnil domov po šestih letih. Napravili bi svojo krasno hiško in Bog T-e živi! Misli si. da sem pri vojakih, kot je toliko drugih. Glej, tu je B., ima denarja, zakaj
ne pokliče svojih? Ker ve, da bi hili nesrečni. Vsak evropski duhovnik ti to pove. Tu ostanejo samo tisti, ki ne morejo domov, kot begunci iz raznih evropskih držav. To Ti pišem za Tvoje dobro in za svoje. Potrpi teh 5 let in jaz Ti bom pošiljal dovolj, da boš živela. Ce pa hočete priti sem, vedi, da bonjo trpeli. Jaz Vam sedaj to povem, ker bi hotel, da me razumete in verja-mite: če pridete sem se boste kesati! Vi si zamišljate Avstralijo, kot sem si jo jaz, v resnici pa ni prav nič takega. Skušajte me ubogati in potrpi teh šest let in videla boš, da -se bo potem začelo za nas življenje. Kaj naj še naredim, da Vam vtolčem to v glavo? Ne veš, kako jaz trpim, ko si Vas predstavljam tul Gospod P. pravi, naj Vam pomagam, da boste živeli in naj hranim, nato pa zbežim. Pravi, da sem srečen, da lahko pojdem domov. Tu vsak dela, da si na-pravli boljšo bodočnost, a ne v Avstraliji. Mislim, da bi šel domov, na Poljsko, Madžarsko, če se bo kaj menjalo, tudi v Kanado, Italijo, Dansko, Francijo, kamor koli, samo tu ne -bi ostal. Naj si bo katere koli narodnosti človek, pravi tabo: »Tukaj ne bi hotel pustiti svojih kosti«. In prav ima. Upam, da si boš vzela te besede k srcu mama, in da boš izpregledala, čeprav vem, da je to težko. Izpregledala bi gotovo, če bi bila tu šest mesecev. Takrat bi bilo prepozno in trpela bi hujše kot doma.
Pričakujem Tvojega odgovora. Ce hočete priti sem, jaz Vas pokličem, vedite pa, da ste same naše sreče, oziroma nesreče kovač.
Sprejmi ljubeznive pozdrave in tople poljube mama, stric in prijatelji.
Tvoj D.
VINSKI SEJEM
Posebno novost bo na letošnjem spomladanskem velesejmu predstavljala izločitev vinarstva iz sklopa prehran-bene industrije, v katerem je dos'ej razstavljalo, in neodvisen nastop te veje v lastnem paviljonu. Na vinskem sejmu bodo najbolj številno zastopane vinarske zadruge, ki bodo razstavljale originalna vina iz vseh krajev Jugoslavije. Poleg njih bodo sodelovala tudi trgovinska podjetja, ki se bavijo s kupoprodajo in izvozom jugoslovanskega vina. Za vinski sejem je bil rezerviran velik paviljon F, ki je tako prostran, da lahko zajame vse razstavljalce -te gospodarske panoge, medtem ko bodo proizvajalci ostalih alkoholni: h in brezalkoholnih pijač razstavljali še vedno v sestavu razslavijaltev prehranbene industrije. Vsa razstavljena vina bo mogoče pokusiti na samem vinskem sejmu.
TURISTICNO-GOSTINSKI ODSEK
V času to so sejemske priredbe v Zagrebu imele izrazit mobilizacijski značaj, so prirejali tudi uristično razstavo Tedaj so imele v prvi vrsti propagandni značaj; takšna oblika sodelovanja se je ohraniila na velesejmu v Zagrebu tudi pozneje, to so te priredbe že dosegale komercialni uspeh. Določeno je b> lo, da se na bodoči spomladanski prireditvi napravi konec tej praksi; z druge strani pa naj turistično-gostinsko gospodarstvo pospeši svoje napore, da bi ob tej priliki, to se zbere veliko število domačih in tujih obiskovalcev velesejma, doseže čim večji komercialni učinek. Turistično sodelovanje na sejmu ne bo več razstava fotogralij jugoslovanskih naravnih lepof, temveč turistična poslovna centrala, ki bo lahko dajala konkretne podatke za planiška in morska letovišča, športna sred šča, zdravilišča itd. Razstavljena bodo posebno sredstva, ki jih uporablja sodobno gostinstvo za svojo reklamo in za povečanje ugodnosti ter komtorta gostov.
PAVILJON ZA LOV IN RIBARSTVO
Po vojni si je Jugoslavija močno prizadevala za razvoj lova; poostren je bil nadzor nad lovom in z uvozom plemenske divjačine je bilo preskrbljeno za nov zarod. Tako so nadoknadili pustošenje med vojno. Lov ne predstavlja samo športne panoge temveč prinaša tudi določene gospodarske koristi; povezan s turizmom postaja privlačnost, od katere se lahko pričakujejo nadaljnje koristi. Prav tako privlačujejo tudi ribolov, a posebno podvodni lov, za katerega so kakor nalašč ustvarjeni zalivi in otoki Jugoslavije z izredno bistrim morjem. Možnosti lova po jugoslovanskih loviščih ter privlačnost ribolova in podvodnega lova po številnih rekah, jezerih in morskih obalah so še neodkrite. Zaradi tega bodo ppsebni paviljoni, v katerih bodo prikazane še neizkoriščene oblike lova in ribolova, pra va atrakcija za ljubitelje teh športov. Ti paviljoni bodo s svojimi akvariji in živimi živalmi mikavni tudi za druge obiskovalce teh paviljonov.
M. V.
Ilcgf &iJ pl®te o /fffžrii
Duhoviti poljski karikaturist Szew-ezuk je postavil to vprašanje (sestavljeno iz slonovega rilca in glave Johna Bulla, tipičnega predstavnika angleškega naroda) nad bodočim političnim razvojem v Aziji. Hotel je pokazati na težave, ki jih ima Velika Britanija pri svojem pfizaaevnniu. da bi v Južni Aziji ohranila svoj vpliv, odkar je morala zapustiti Indijo. Slona jaha Nehru, predsednik indijske vlade:	Indija
si hoče v južni A-ziji zagotoviti prvo besedo in odklanja vmešavanje Amerike in evropskih držav, kakor Anglije in Francije, v a-zijske zadeve. Amerika skuša zajeziti prodiranje Kitajcev ali vsaj njihovega vpliva proti jugu, kakor v Indoki-no, z učinkovitejšo organizacijo obrambne zveze južnoazijskih držav S E ATO (South-East Asian Treaty Or-ganisation), ki je bila ustanovljena v Manili na Filipinih. Angleži niso hoteli pristopiti k tej organizaciji, da se ne bi zamerili Indijcem, ki so v britanski državni skupnosti; v SE ATO so samo 3 azijske države (Pakistan, Siam in Filipini). Ameriška politika teži za tem, da dobi SEATO stalen u-rad in poleg njega glavni stan. Tri a-zijske države, ki so v tej organizaciji, že prejemajo od Amerike vojaško pomoč. Angleži skušajo nekoliko zadržati Američane pri tej akciji; vendar se bo konference SEATO. ki se bo začela 23. februarja v Bangkoku, udeležil tudi angleški zunanji minister. G. E-
den bo to priložnost izkoristil za propagandno potovanje po Indiji, Burmi in Egiptu, se pravi, da se poda na isto pot, s katere se vrača predsednik Tito. Ta okolnost bi utegnila potrditi domnevo tistih, ki so mnenja, da je bilo Titovo potovanje v Azijo neljubo Angležem ali vsaj g. Edenu, ki ima velike voditeljske ambicije. Za april je bila napovedana afriško-azijska konferenca, ki je naperjena proti vmešavanju Amerike in Evrope v a-friške in azijske zadeve in seveda proti SEATO; pri organizaciji te konference ima glavno besedo Indija. Na tej konferenci bodo gotovo govorili o razpletu v indokitajskih državah, kakor v Južnem Vietnamu, Laosu in Kambodži. Proti koncu januarja bo v Londonu sestanek vseh ministrskih predsednikov Britanske državne skupnosti, na kateri bodo gotovo razjrrav-Ijali tudi o položaju v Južni Aziji.
Nemčija se upira
plačanju pravične odškodnine
KOLIKO ODŠKODNINE BO PLAČALA NEMČIJA JUGOSLAVIJI. Po vesteh iz Beograda se bodo nemško jugoslovanska pogajanja zaradi vojne odškodnine verjetno v kratkem obnovila. Začela so se v Bonnu ter se prekinila, ker so Nemci odbili jugoslovanske zahteve. Jugoslavija je zahtevala, da Nemčija izvede londonski sporazum o vojnih dolgovih, po katerem bi šlo Jugoslaviji 800 milijonov mark. Jugoslovanski list naglaša, da je ta znesek v primeri s škodo, ki jo je povzročila nemška vojska v Jugoslaviji, majhna. Kljub temu bi ga Jugoslavija sprejela, ker želi, da Ki se‘ to vprašanje končno razčistilo. Na pogajanjih v Bonnu niso Nemci upoštevali te dobre volje jugoslovanskih odposlancev ter so hoteli s samovoljnim izračunavanjem vrednosti nekdanje in sedanje nemške marke znižati odškodnino na neznatno vsoto. Jugoslovanska delegacija je te manipulacije odbila. Jugoslovanski politiki so javno ožigosali ravnanje Nemcev. Po najnovejših vesteh iz Bonna pripravljajo zdaj nemški strokovnjaki nove predloge; kaže, da ss ja Nemčija s temi predlogi precej približala jugoslovanskim zahtevam. Ta okolnost vzbuja upanje, da se bodo pogajanja obnovila in uspešno zaključila.
NEMŠKE LADJE ZA IZRAEL NA RAČUN ODŠKODNINE
V	tekočem letu bodo nemške dobave investicijskega blaga Izraelu na račun odškodnine povečane. Posebno izraelsko odposlanstvo se je v ta namen mudilo v Koelnu. Odnos med investicijskim in ostalim blagom je bil doslej 55:45. Nemci bodo na račun odškodnine za preganjanje Židov dobavili Izraelu: 1 plavalni dok, 6 tovornih ladij po 4000—7000 ton, 2 mešani tovorno-osebni ladji po 8000 ton, 1 potniško ladjo s tonažo 10.000 ton, ladjo petrolejko s tonažo 18.500 ton, kakor tudi dve obalni tovorni ladji s tonažo po 9000 ton. Eno tovorno ladjo so Nemci že izročili, ostale ladje bodo izročili še v teku tega leta, le potniška ladja bo izročena šele v prihodnjem letu. Za račun Izraela so poleg tega v delu 3 ribiške ladje z Dieselo-vim motorjem 240 konjskih sil.
Za povečanje taiia čez neko
Poročali smo že o obnovitvi madžarskega tranzita skozi reško pristanišče. Prva pošiljka je obsegala 2.000 ton, pričakujejo novo pošiljko 10.000 ton rudnin za Madžarsko. V letu 1954 je tuji tranzit skozi Reko dosegel 80.000 ton. Računajo, da bo avstrijski tranzit znašal y povem letu 200.000 ton.
V	prostorih trgovinske zbornice v Gradcu so se pričela pogajanja med jugoslovansko in avstrijsko 'delegacijo o ureditvi avstrijskega tranzita skozi reško pristanišče. Jugoslavija namera^ va čimbolj olajšati pogoje za tranzit, da bi privabila čimveč avstrijskega prometa.
Na Reko je prispela madžarska gospodarska delegacija, da bi proučiJa pogoje za prevoz madžarskega blaga skozi reško pristanišče.
PROSTA CONA V REŠKEM
PRISTANIŠČU
Iz Beograda poročajo, da je bil pristojnim oblastvom predložen predlog o ustanovitvi proste cone v reškem pristanišču. Ako bo vlada sprejela ta predlog, bo izdala zadevne določbe, da bi se predlog čimprej uresničil.
NIŽJA BROD ARINA DO CARIGRADA. Iz Hamburga poročajo, da je »North Atlantic Mediterraneap Freight Conference« sklenila ukiniti 20% dodatek na brodarine za prevoz do Carigrada.
Jrgovci z Jugoslavijo!
IZKORISTITE REDKO PRILOŽNOST, KI VAM JO DAJE GOSPODARSTVO. NAS LIST BO OB SPOMLADANSKI PRIREDITVI ZAGREBŠKEGA VELESEJMA IZŠEL V POVEČANI IZDAJI, KI BO RAZŠIRJENA NA SEJMU. TAKO BOSTE LAHKO S PRIMERNIM OGLASOM SEZNANILI JUGOSLOVANSKE ODJEMALCE S SVOJIM BLAGOM IN NAŠLI NOVE POSLOVNE ZVEZE.
nn
nase

I I I
Občutek negotovosti
Naš sodelavec, ki se skromno skriva za okrajšavo —od—, a je tržaški družbi dobro znan kot izviren mislec in opazovalec današnje družbe, pravi v svojem poročilu o poteku zborovanja basovskih živinorejcev, kako ga je objel prijeten občutek spričo mirnih in bistrih kraških kmetov glede na splošno zmedenost, v kateri aa-nes živimo na Tržaškem.
Hotel je poudariti, da nam tržaškim Slovencem v današnji tržaški zmešnjavi manjka prav tiste mirnosti in bistrine našega človeka, ki še trdno sloni na lastni zemlji, v resnici nam je dolga vojna — še prej trpljenje pod fašistično vladavino — kakor tudi 9-letna živčna vojna s svojimi uličnimi in diplomatskimi boji za Trst temeljito zrahljala živce. Okrog nas se je ustvaril nevaren občutek negotovosti.
Statut, ki nam ga je izvojevala jugoslovanska diplomacija med londonskimi razgovori, je glede na stari odpor italijanske diplomacije proti vsem formalnvi -ptbv-fzam nasproti drugim narodnostnim skupinam in glede na stoletno poudarjanje izključno italijanskega značaja Trsta — velika stvar. Dejstvo, da je Italija pred vsem svetom morala priznati naš obstane!; na tej zemlji in nam priznati položaj enakopravnih državljanov, je v nas o-krepilo zavest, da smo polnopravni ljudje z vso pravico do spodobnega življenja.
In vendar se v našem človeku stalno pojavlja nemir. Meseci tečejo, statut pa je še vedno samo na papirju, ki ga načrtno grize iredentistični tisk kakor miši stare krpe nekje na podstrešju. Skoraj ni dneva, da ne plane v tvojo sobo prijatelj: češ da je že na cesti; temu niso hoteli dati dokumentov; onemu so jih vzeli; za tretjega ne bo več dela; ta bo moral zapreti delavnico, drugi zopet se napravlja v Avstralijo. Naslednjega dne te obišče zopet drugi prijatelj: s Ali veš, da se pripravlja zakon ...«
Franklin Roosevelt je postavil med 4 točke svojega propagandnega programa med vojno:	odpravo strahu
pred bodočnostjo, že davno je pod zemljo kakor Woodrov Wilson s svojimi 14 točkami in proglasitvijo načela o samoodločbi narodov; prvi mu je o-brnil hrbet lasten narod.
Kje je glavni vzrok tega občutka negotovosti pri tržaških Slovencih? V naši gospodarski šibkosti in odvisnosti od drugih, ki vladajo v mestni hiši, nekdanji namestniški palači in v tovarnah. Zato je treba čimprej uveljaviti statut, in sicer popolnoma in na vseh področjih, da se tako ustvari pravna osnova za eksistenčni boj in gospodarsko graditev v ozračju popolne enakopravnosti. In še potem bo boj za gospodarsko uveljavljenje nasproti tujemu kapitalu v industriji in trgovini zahteval sile velikanov.

PREDSEDNIK TITO NA POVRATKU IZ BURME
Iz Indije, kjer se je mudil 18 dni, se je predsednik Tito s svojim spremstvom odpeljal po morju v Burmo, kjer je ostal 7 dni. V burmanski prestolnici Rangunu se je sestal z vodečimi državniki ter je nato v spremstvu predsednika vlade U Nuja odletel z jugoslovanskim letalom v burmansko državo San; v načrtu je nadaljnje potovanje v notranjost v daljavo 1500 km po reki do Irawadaya. Nato se vrne v Rangun. Med njegovim bivanjem v Indiji sta ga povabili na obisk tudi vladi v Indoneziji in Siamu (Tajlandu), toda predsednik Tito je moral povabilo odkloniti, ker ne more menjati svojega programa za povratek v domovino. Tudi povabilo na daljši obisk v Kairu je odklonil, pač pa se bo ob povratku nekje kratko sestal z ministrskim predsednikom Nasserjem. V svoji izjavi časnikarjem v Rangunu je pozval majhne narode, naj z vsemi silami skušajo doseči popuščanje sedanje napetosti med velikimi bloki, ki vodijo hladno vojno. Mnenje poročevalcev velikih evropskih listov je, da je Titov obisk azijskim narodom napravil na te mnogo večji vtis, kakor so prvotnoi pričakovali. Noben evropski državnik se ni doslej odločil za takšno potovanje. Z druge strani ni Jugoslavija obremenjena s kolonialnim vprašanjem; zato se je tudi laže približala azijskim narodom.
DIPLOMATSKI ODNOSI MED JUGOSLAVIJO IN KITAJSKO OBNOVLJENI. Vladi republik Jugoslavije in Kitajske sta se sporazumeli, da upo-stavita normalne diplomatske odnose. Diplomatski predstavniki bodo povišani na stopnjo veleposlanikov.
DJILAS IN DEDIJER, ki sta bila zaradi svojih .izjav »New York Timesu« in »Timesu« obtožena delovanja proti državnim koristim in se bosta morala zagovarjati pred rednim sodiščem v Beogradu, nista bila aretira^ na, kakor so pogrešno javile nekatere agencije. Ameriški tednik »Time« poroča, da je njegov beograjski dopisnik Ed Clark obiskal Dedijera v njegovem stanovanju in se delj časa z njim razgovarjal. Jugopress poroča, da je bila preiskava proti njima že skoraj zaključena. Preiskovalni sodnik še ni odločil, ali prideta pred sodišče. V tem primeru bo Dedijera branil zagrebški odvetnik dr. Ivo Politeo. Dji-las si še ni izbral zagovornika.
PRIJATELJSTVO MED ITALIJO IN FRANCIJO. Predsednik francoske vlade Mendes-Fi-ance je priletel s svojo ženo na obisk v Italijo-. Po večdnevnem bivanju v Neapeljskem zalivu se je v Rimu sestal s predsednikom italijanske vlade in zunanjim ministrom. Italija in Francija vodita po vojni prijateljsko politiko; francoska zunanja politika je po vojni šla mimo Mussolinijevega napada med zadnjo vojno in jie — kakor pravijo diplomati — realistična. Vidi se, da hodi Mendes-France v tem pogledu po isti poti kakor poprej Schu-man in Bidault, ki je med svojim obiskom v Turinu leta 1948 svečano v i-menu treh zahodnih, držav obljubil Itar liji vse Svobodno tržaško ozemlje. Na francosko politiko nasproti Rimu očitno ni vplivala samo ideološka sorodnost katoliških strank v Italiji im Franciji, kjer so dolga leta zunanji ministrstvi bili v rokah teh strank. Mendes-France pripada k radikalom ip sedanji zunanji italijanski minister Martino liberalcem. Preden odleti Miendes-Fran-ce -na obisk v Nemčijo, je hotel potipati položaj v Rimu. Na dnevnem redu so bila tudi gospodarska vprašanja, čeprav ni več govora o italijansko-franco-ski carinski zvezi. V Rimu se je mudilo tudi odposlanstvo francoskih indu-strijcev, ki je razpravljalo o gospodarskem sodelovanju, zlasti na elektroenergetskem področju; Italijani bi tudi radi izvažali več žvepla v Francijo.
•ZOPET TIHA KRIZA V ITALIJANSKI VLADI. Med demokristjansko stran ko in socialnimi demokrati je zopet nastal spor. Gre za nov zakon, ki naj uredi odnose med polovinarji (koloni) in veleposestniki. Spor je nastal, ker je katoliška! stranka vztrajala pri zagotovitvi pravice posestnika, da po svoji volji odpove najemno pogodbo proti izplačilu primerne odškodnine, medtem ko zahtevajo socialni demokrati globljo agrarno reformo, da bi tako bolj zavarovali malega kmeta. Gre posebno za usodo polovinarjev v Južni Italiji, kjer je položaj za kmete slabši kakor drugje. Spor je še vedno odprt. Katoliška stranka se obotavlja, ker je v njej sami mnogo bogatašev, a na drugi strani so v vladi tudi liberalci, bi zagovarjajo svobodno razpolaganje z zasebno lastnino.
KOROŠCI SO POGUMNI. »Allgemei-ne Bauernzeitung«, glasilo avstrijske ljudske stranke (Bauernbunda) je napadlo Slovence, ki jih je deželni glavar Wedenig imenoval v radijski sosvet, češ da so »banditi« in »krivi raznih partizanskih ustrelitev na Spodnjem Koroškem«. Član radijskega sosveta inž. Tonči Schlapper je tožil omenjeni list. Prizadeta sta se čutila tudi deželni glavar Wedenig jn okrajni glavar dr. Mark ter tudi vložila tožbo proti odgovornemu uredniku omenjenega lista. Celovško sodišče je obsodilo odgovornega urednika Jordana na 800 šilingov denarne kazni pogojno na 3 leta, na plačilo denarne kazni 1500 šilingov in poravnavo sodnijskih stroškov.
DVE AMERIŠKI PODMORNICI ZA ITALIJO. V New Londonu (v A-meriiki) je ameriška mornarica izročila italijanskim mornarjem podmornico »Barb« (tonaže 1,525 ton). To je prva izmed dveh ameriških podmornic, ki jih prejme Italija v okviru vojaške pomoči. Zgrajeni sta bili pred vojno. Dolgi sta 190 metrov in lahko spuščata torpede kalibra 553 mm.
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST ■ UL. M0RERI 7 - Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne preveze za tu in inozemstvo
Postrežba hitra - Cene ugodne
TRSI CAPLJA PALEC ZA BENETKAMI
Več prometa s težkim blagom
Uradnih podatkov o razvoju skozi tržaško pristanišče za vse leto 1954 še ni, pač pa je trgovinska zbornica objavila podatke za prvih 11 mesecev, se pravi, da manjkajo podatki še za december.
Na prvi pogled' so podatki o razvoju še nekam dobri, saj je v prvih 11 mesecih promet po morju dosegel 3,236.029 ton in je tako celo presegel promet v prvih 11 mesecih prejšnjega leta ki je znašal 3,161.420 ton in tudi promet iz leta 1938 (3,039.585).
Tudi po železnici je promet ostal na višini prejšnjega leta in ga celo prekosil: 2,018.639 ton leta 1954; 1,903.336 ton v letu 1953 in 1,788.483 ton v letu 1938.
Toda to je le zunanja sliba, ki nas ne sme varati. Ako namreč bliže pogledamo še nekatere druge podrobnosti, ki jih navaja -statistika, pridemo na sled vsaj delnemu vzroku današnje splošne gospodarske krize v Trstu. Predvsem maramo ugotoviti, da je bilo lansko leto vkrcanega manj blaga kakor pa leta 1953, in .sicer 910.604 ton leta 1954 in 987.922 ton v letu 1953; se pravi, da jie iz zaledja prišlo manj blaga v Trst. Zaledne .države so torej manj izvažale skozi Trst in več uvažale. To se vidi tudi iz podatkov o železniškem prometu; po železnici je prispelo v Trst 749 tisoč 247 ton blaga (leta 1953 785.580 t), medtem ko je iz Trsta odšlo po železnici v zaledje 1,269.392 ton (prejšnje leto 1,117.756). Zakaj ni ta pojav zdrav? Predvsem obstoji domneva, da je treba povečanje dovoza v Trst po morju pripisati še vedno izrednim ameriškim pošiljkam za zaledne države (predvsem za Avstrijo), ki bodo prenehale v trenutku, ko se trgovina postavi povsem na ekonomsko osnovo. Z druge strani ima tržaška>rgovina večje dobičke od izvoza SZ zaledja, ker v tem primeru nastopa bolj pogosto kot posrednik.
Podrobnejša razčlemba nam tudi pokaže, da se je povečal promet z mno-žičinim težkim blagom, pri katerem se da manj zaslužiti kakor s trgovino z lahbimi predmeti, kakor so n- pr. kava in drugo kolonialno blago. Povečal se je zlasti dovoz premoga in drugih go-
— Šibkejša trgovina z lesom
riv po morju, in sicer od 304.667 v letu
1953	(vedno govorimo o prometu v prvih- 11 mesecih) na 678.157 ton. Temu nasprotno je nazadoval dovoz raznega blaga, ki vključuje promet z lažjimi vrstami blaga, in sicer od 221.176 v letu 1953 na 202.754 ton. Prav tako je nazadoval izvoz raznega blaga po morju, in sicer od 367.992 na 298.548 ton v letu 1954. Zanimivo je tudi, da je nazadoval izvoz lesa iz Trsta po morju, in sicer od 270.126 na 248.946 ton. Po vsem tem je pričela pojemati trgovina z lesom skozi Trst. V resnici je tudi iz zaledja prišlo po železnici manj lesa v Trst (264.529 v tatu 1954 proti 283.832 ton v letu 1953).
BENETKE DALEČ PRED TRSTOM
Ta slika navideznega napredovanja v tržaški luki se popolnoma, izpremeni v luči primerjave z razvojem drugih luk, n. pr. Benetk. Na razpolago so nam podatki o pomorskem prometu v prvih osmih mesecih lanskega leta. V tem času je pomorski promet v Trstu dosegel 2,326.000 ton, v Benetkah pa 3,969.000 ton; v prvih osmih mesecih leta 1953 je znašal pomorski promet v Trstu 2,370.695, v Bentkah pa 3,811.965 ton. Benetke, ki so pred prvo svetovno vojno leta 1913 imele komaj 2,664.000 ton pomorskega prometa — tedaj je promet v Trstu dosegel 3,450.000 ton — so danes daleč pred Trstom. Med italijanskimi lukami imajo večji promet celo Livorno (v prvih osmih mesecih 2,592.000, nadalje La Spezia (2,455.000) in celo Sa-vona (2,387.000). Promet v Genovi je v prvih osmih mesecih lanskega leta znašal 6,405.000 ton.
PROMET SKOZI GENOVESKO PRISTANIŠČE V LETU 1954. V letu
1954	je pristaniški promet v Genovs dosegel rekord. Registriranih je bilo 13.670 ladij s skupno tonažo 32,400.000 ton, 10,100.000 ton vkrcanega in izkrcanega blaga ter 222.000 potnikov. Tako je bil pristaniški promet v letu 1954 za 16,1% večji, kot ga je Genove dosegla v najbolj ugodnem letu pred vojno.
MEDNARODNA TRGOVINA
Tržaški issni trp	videvajo povprečno povišanje cene 15
*	DM pri toni. Stare pogodbe so zapadle
Zaradi ukrepov v Avstriji in Jugoslaviji, ki jim je namen skrčiti uvoz in s tem zavarovati domače gozdove, je nastala v tržaški lesni trgovini precejšnja zmeda. Avstrija je omejila tudi uvoz gradbenega lesa; tako je avstrijsko ministrstvo za trgovino sklenilo omejiti izvoz gradbenega lesa tudi na tiste trge, ki plačajo z valuto. Povpraševanje po lesu z Bližnjega vzhoda je še vedno živo ; toda tržaški trgovci ne morejo zadostiti tem zahtevam, ker sami nimajo dovolj blaga. Informativne cene za blago franko vagon Trbiž, neocarinjeno: 52-26.000 lir za tombante 0-III, 22.000 Ur III-IV, tretja vrsta 23-24 in četrta 19-20.000 lir kub. meter. Tramovje sploh ne kvo. tira, ker ga ni na razpolago.
CENE, PRAGOV V ŠVICI. V pogodbi za dobavo lesenih pragov, ki je bila sklenjena med Združenjem, švicarskih lesnih industrijcev in švicarskim združenjem za gozdno gospodarstvo, je bila določena cena za kubik blaga prve vrste 79 frankov za bukove pragove in 100 frankov za hrastove.
POCENITEV AVTOMOBILOV »O-PEL«. Zaradi povečanja proizvodnje in zmanjšanja proizvodnih stroškov v letu 1954 je nemški avtomobilski o-brat »Opel« lahko pocenil svoja vozila. Tako stane »01ymp,ia Rekord« 5990 nemških mark (1 marka okoli 150 lir); prej je stalo isto vozilo 6250 DM; »6lympia navaden« stane 5250 (prej 5690); »Karavan« 6300 (6550); kamionček »Opel« 5800 (6100); »Opel Kapitan« 2,5 litrov 8990 (9500). V letu 1954 je tovarna »Opel« proizvedla 167.650 avtomobilov, se pravi, da je prekoračila svoj predvojni rekord.
PODRAŽITEV ALUMINIJA NA AN-GLESREMi Angleško ceno za kanadski aluminij so 1. januarja 1955 .dvignili za 7 funtov šterlingov na 163 za tono franco tovarna. Tej ceni ustreza cena 20,575 severnoameriških stotink in 19,75 kanadske .stotinke za funt. Pred enim letom .so AngležJ zvišali ceno za 6 funtov.
PODRAŽITEV STAREGA ŽELEZA V ZAHODNI NEMČIJI. Nove pogodbe, ki so Uide sklenjene med zahodnonem-škimi železarnami in trgovinskimi podjetji, ki dobavljajo staro železo, pred-
31. decembra. Trgovci bodo mesečno dobavljali 275.000 ton starega železa. Po pogodbah do 31. decembra so dobavljali 350.000 ton, na mesec. Povprečna cena starega železa je bila poprej K18 DM za tono franko Essen. Nova cena znaša 158 DM, .se pravi, da je za 20 DiM višja. V praksi je stara pogojena cena znašala 143 DM,; zaradi tega znaša novo povišanje dejansko samo 15 DM. Lansko leto je Zahodna Nemčija uvozila 627.000 ton .starega železa.
Plodovi gospodarskega sodelovanja ZDA-FLRJ
Iz Beograda poročajo, da sta James Kili,en, svetnik za gospodarske posle pri ameriškem poslaništvu v Beogradu, in Stanislav Kopčok, svetnik v tajništvu za zunanje zadeve, podpisala sporazum o dobavi novih 425.000 ton ameriške pšenice Jugoslaviji. Po prejšnjih sporazumih so Združene ameriške države že dobavile Jugoslaviji 250.000 ton pšenice, na poti pa je še nadaljnjih 175 tisoč ton. Veleposlanik Kopčok' je izrazil u-panje, da bo duh razumevanja, ki je preveval razgovore o dobavi pšenice, prišel do izraza tudi pri reševanju o-stalih vprašanj glede gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Ameriko, o katerih še razpravljajo. Sporazum je po izjavi veleposlanika Kopčoka del splošnih naporov za razširitev ameriško - jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja. O tem sodelovanju se že dolgo vodijo razgovori. Zaradi izredno slabe lanske letine, ki je bila že tretja po letu 1950 jie bilo treba skrbeti za prehrano mestnega prebivalstva, pa tudi tistega, ki se y običajnih letinah hrani z lastnimi pridelki. Treba je bilo uvoziti najmanj en milijon 300.000 toru pšenice. Letos ni mogla Jugoslavija nabaviti pšenice v Turčiji, ker je bila tudi tam letina .slaba. Tako se je Jugoslavija obrnila na Združene ameriške države, ki so iz svojih kmetijskih presežkov bile pripravljene nabaviti večje količine pšenice Jugoslaviji. G. Kopčok je dodal, da je dinarska 'protivrednost te pšenice darilo Združenih ameriških držav in da Jugoslavija ceni ta ukrep a-nieriške vlade; se pravi, da so ZDA pšenico darovale. Gospod Killen je iž-' javil, da so ZDA srečne, da so z dobavo pšenice lahko omilile pomanjkanje žita v Jugoslaviji.
53.
MISIJONSKA POSTAJA ITALIJANSKIH FRATROV
Na mali misijonski postaji, ki je zaradi divjih šivali in največ zaradi čudnih navad hribovskih Caririjevcev varno obdana z visoko žično mrežo, smo pripravili svoj bivak. Konzul je tu žs stari znanec in tudi midva s prvim častnikom sva se kaj kmalu znašla med petorico italijanskih misijonarjev in gručo domačih otrok.
Prijazni fratje so nas pozdravili z dokaj pretresljivo novico, da v okolici razsaja rumena mrzlica. Povedali so nam jo tako mirno, kot bi to bila prav naravna zadeva in zato smo jo morda tudi mi sprejeli z nekakim ravnoduš-jem. Samo količino zaščitne masti, ki je že na debelo prekrivala naše obraze in roke, smo> podvojili, tako da nam ne bi prišli do živega komarji, prenašalci mrzlice.
čeprav je to bila nekaka prednja misijonska postojanka, v katero so prihajali na oddih tisti duhovniki, ki so se z domačini mučili bolj v notranjosti, prav na robu pragozda, nam je upravtelj postaje oče Celeste povedal toliko zanimivosti, da bi samo o tem lahko napisal debelo knjigo.
Brazilci iz obmorskega pasu se le redko naseljujejo v teh krajih. Ako se pa le zgodi, da kdo poskusi srečo z manjšo plantažo, napravi to le iz tehtnih razlogov — da za seboj zabriše u-mazano sled kakega nepoštenega posla ali pa še celo zločina. Brž ko je vse to pozabljeno, se zopet vrne, od koder je prišel in prepusti nesrečne domačine, ki so zanj garali, svoji usodi, potem ko so ravno začeli upati v boljšo usodo.
Isto se dogaja z novonaseljenimi Evropejci, ki sem prihajajo s poštenej-šimi nameni, a jih slabo podnebje in neurejene razmere vedno poženejo nazaj v obmorska mesta, kjer se razočarani nad neuspehom zadovoljijo z zaslužkom, ki je često mnogo nižji od onega, ki so ga imeli v stari domovini. Taka je usoda skoro vseh povojnih .izseljencev, ki so se s trebuhom za kruhom napotili v Brazilijo.
n K O SMO PRVIČ VIDELI BELE OBRAZEK
Ni čuda, da so domačini, ki so mešanica dveh glavnih plemen: Carajd in Cariri, ostali kaj hladni napram tujcem in plodni zemlji, jo sčasoma začeli celo mrziti, ter se vdali vseboli nomadskemu življenju. S tem pa še ne moremo trditi, da so indios nedovzetni in nesposobni, prilagoditi se stalnemu telesnemu naporu. Zgodovina nas uči, da so to že storili pod dobro organiziranim vodstvom belih kolonizatorjev. Nesposobni so samo to storiti iz lastne pobude, kakor se tudi ne morejo priučiti sistematičnemu delu z določenim namenom. Vsekakor jim manjka čut za samoobrambo in skrb za bodočnost, živijo v skrajnem fatalizmu, v nadi na zaščito od nekih skrivnostnih in nedostopnih sil, pričakujoč nekoga, ki jim bo prinesel blaginjo in jih olajšal vseh težav. Na žalost so jim do sedaj beli pustolovci, ki so prihajali med nje, prinašali le nesrečo v obliki kužnih bolezni, alkoholnih pijač in drugih razvad, ki so njihove tegobe in obupno stanje še podvojile.
Svojo zgodovino, če jo smemo tako imenovati, so si razdelili na več najbolj važnih dogodkov v svojem življenju. Zato se, ka ti pripovedujejo o svo-
E
Med drugimi težavami izpodriva tržaško obrtništvo konkurenca iz Furlanije in z Beneškega. Zaradi nižje življenjske ravni in drugačne organizacije dela izpodrivajo furlanski in beneški obrt niki tržaške v samem Trstu. To velja zlasti za mizarje, kovače in mehanike. V zadnjem času se ta konkurenca čuti tudi na krojaškem podračju. V Trst in tržaško okolico prihajajo agenti furlanskih krojačev in iščejo neposredno po stanovanjih in lokalih kliente. Obleko izdelajo cenejše. V Trstu stane izdelava moške obleke od 12-14.000 lir, medtem ko se furlanski krojači pogodijo za nižjo ceno.
Eden glavnih vzrokov tega položaja so, visoki davki, ki jih morajo plačevati naši obrtniki. Naj navedemo za primer, kako se obračunava davčna podlaga za kleparje v Trstu, oziroma v .tržaški okolici. Finančni urad postavi za osnovo enourni zaslužek kleparja v višini 650 lir; od tega odbije stroške za zlitine, ki jih klepar pri svojem delu uporablja. Res je, da se nato od končne vsote odbijejo še razni izdatki, kakor za vzdrževanje družine, na podlagi raznih količnikov, toda kljub temu je osnova pretirano visoka. Kleparji navajajo, da bi stranke ogorčeno protestirale in bi odbile vsako naročilo, ako bi jim napravili proračun na tako visoki osnovi. Iz zadrege si skušajo pomagati tako, da delajo čezurno. Združenje tržaških obrtnikov jemlje za podlago pri določevanju članarine svojih članov enourpi zaslužek na višini 450 lir, kar je približno enako obračunavanju finančnega urada, ako od vsote 650 odbijemo stroške za cin in podobne potrebščine.
POVEČANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V SLOVENIJI ZA 11 ODST.
Zavod za gospodarsko planiranje Slovenije je izdelal družbeni načrt Ljudske Republike Slovenije za leto 1955. Po tem planu naj, bi se v letu 1955 industrijska proizvodnja povečala za 11%. Proizvodnja električne energije bi se morala povečati za 13%. Obratovati bi začel drugi agregat elektrarne v Medvodah, tretji agregat elektrarne v Mostah, tretji agregat v Dravogradu, prva agregata v Vuhredu ten Šoštanju, Obratovati bo pričela tovarna časopisnega papirja v Krškem, ki naj bi že letos izdelala 5.000 ton papirja; njena zmogljivost znaša 20.000 ton. Proizvodnjo aluminija v Kidričevem ceni plan na 7.500 ton aluminija, kar znaša 50% zmogljivosti prve dvorane za elektrolizo. Predelava lesa bo zmanjšana; ukinjene bodo neekonomične žage veneci-janke. Sklad za pospeševanje kmetijstva naj bi dosegel 300-400 milijonov dinarjev, medtem ko bo sklad za nerazvite kraje nekoliko manjši kot lansko leto. Povečanje industrijske proizvodnje in razvoj drugih gospodarskih panog naj bi omogočila povečanje, izvoza za 20% v primeri z lanskim letom. JUGOSLOVANSKI OPAZOVALEC PRI OEEC
Jugoslovansko poslaništvo v \Va h n -tonu je objavilo, da je jugoslovanska vlada imenovala uradnega opazovalca pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje v Evropi »OEEC«, v Parizu. Doslej ni imela Jugoslavija neposredne zveze s to važno mednarodno gospodarsko organizacijo. OEEC je bila ustanovljena v Evropi 1948 v zvezi z izvedbo Marshallovega načrta. OEEC je dala leta 1950 pobudo za ustanovitev Evropske plačilne zveze. V OEEC je včlanjenih 18 evropskih držav, med temi je formalno še vedno članica tudi cona A Svobodnega tržaškega ozemlja.
CENE PREMOGA V ITALIJI. V januarju se bo zvišala cena premoga uvoženega iz Zahodne Nemčije, ker so se povišale notranje prevozne tarife. Povišek bo znaša! okoli 2 nemški marki za tono.
BOMBE MED POGAJANJI. Medtem ko se je glavni tajnik Organizacije združenih narodov Dag Hammar-skjoeld, ki je po rodu Šved, pogajal v Pekingu, da bi Kitajci izpustili obsojene ameriške letalce, je 100 kitajskih letal zmetalo okoli 300 bomb na otok Tašen, ki je pod oblastjo generala čankajšeka.
STRAŠNO DEJANJE BLAZNEŽA, Med kinopredstavo v Ankoni je neki finančni podoficir vrgel 4 bombe in nato še streljal na slepo med gledalce. Dve ženski sta bili na mestu mirtvi, 44 gledalcev pa ranjenih. Storilca še niso aretirali. V njegovem stanovanju so našli dnevnik, v katerem stoji, da bo izvršil atentate v gledališčih in cerkvah, da bi se maščeval zaradi krivice, ker še po tolikih letih po vojni ni našel primernega stanovanja za svojo družino. O atentatu je sam ob-j vestil policijo.
DANAŠNJA VREDNOST ITALIJANSKE LIRE
Zanimivi so podatki o današnji vrednosti lire v primeru s predvojnimi. Ena lira z leta 1913 velja 203,86 današnje lire; ena lira iz leta 1913 je veljala 32,67 lire iz leta 1945 ali 73,501 lire iz leta 1946, ali 197 lir iz decembra
1947,	ali pa 187,85 lire iz decembra
1948.	Ena lira iz leta 1927 velja 55,61 današnje lire ali 8,9 lire iz leta 1945; ena lira iz leta 1936 velja 32,84 današnje lire; ena lira iz leta 1945 velja 6.24 današnje lire, ena lira iz leta 1946 2,77 današnje lire.
TEČAJ DINARJA. Na rednem sestanku 7. januarja v Ljubljani so bili napravljeni zaključki po naslednjih teča-.\h: funt šterling (deviza) 3.600 dinarjev (predhodni tečaj 3800); 100 nemških mark 29.000- (30.747,34); 100 francoskih frankov 330 (285), 100 italijanskih lir 230 (250) dinarjev.
PROMET Z NEMŠKIMI ZLATNIKI.
Iz Frankfurta poročajo, da je ponudba nemških zlatnikov po 20 mark zelo na-rastla. Računajo, .da bodo ukinili prepoved o uvozu teh zlatnikov; nato bi se tečaj zlatnikov približal pariteti, ki znaša v papirnatih markah 33-34 DM za zlatnik. Na trgu ponujajo zlatnike po 38,5 DM.
REAL NOVA VALUTA KAMBODŽE.
Vlada Kambodže (Indokina) je hotela pokazati gospodarsko neodvisnost od Francije in ostalih indokitajskih držav; zato je odpravila dosedanjo valuto — piastro in uvedla novo valuto — real. Ta valuta je že krožila v Kambodži, kjer .so jo vpeljali v 16. stoletju portugalski pomorščaki.
PARITETA TUJIH VALUT V LIRAH V CURIHU. Dne 6. januarja je bil tečaj bankovcev v Curihu, izražen v italijanskih lirah naslednji: švicarski fr. 142,90; 100 francoskih fr. 162,91; funt šterling 1639,06; ameriški dolar 631,97; 100 .belgijskih fr. 1220,36; 100 zahodnih nemških mark 14.204,26; 1 egiptovski funt 1657,64; 100 holandskih florintov 16.004,3; 100 švedskih kron 11.003,3; 100 avstrijskih šilingov 2300,69; 100 češkoslovaških kron 235,78; 100 portugalskih eskudov 2100,63; 1 izraelski funt 221,49; 100 špansbih pezet 1386,13; 100 argentinskih pezov 2.272,11;	100 brazilskih
kruzejrov 800,24 lir.
POSOJILO MEDNARODNE BANKE ZA POVZDIGO JUGOSLOVANSKEGA KMETIJSTVA. V Beograd prispejo te dni predstavniki Narodne banke za obnovo in Organizacije FAO na razgovore o morebitnem novem posojilu Mednarodne banke. To posojilo bi porabili za napredek jugoslovanskega kmetijstva. Po teh razgovorih bo obiskalo Jugoslavijo posebno odposlanstvo Mednarodne banke za obnovo, da bi se dokončno določila višina posojila in načrt za njegovo uporabo.
Ljubljana, 26. dec.
Nova uredba o upravljanju stanovanjskih hiš (23.7.1953) z naknadnimi spremembami in dopolnitvami z uredbo od 30. do 6. 1954 je v Jugoslaviji bistveno spremenila dosedanjo prakso glede na upravljanje stanovanjskih hiš in višino najemnin. V naslednjem si hočemo na kratko ogledati glavne točke te uredbe, za boljše razumevanje teh določil pa hkrati poseči nekoliko nazaj.
Stanovanjske najemnine so bile tako v stari Avstriji kot v prejšnji Jugoslaviji določene po prostem sporazumu med hišnim lastnikom in stranko. Po zadnji vojni pa so najemnine v Jugoslaviji kmalu po koncu vojne uradno znižali za 40% prejšnjih najemnin. Ce upoštevamo, da je bil dinar z dvakratno zamenjavo hudo razvrednoten, so bile tako določene najemnine zelo nizke. Prej je najemnik plačeval za stanovanje nekako eno četrtino svoje mesečne plače ter je imel seveda svojim dohodkom primerno stanovanje. Po novi povojni uredbi pa je znašala najemnina nekako petnajsti, dvajseti ali celo manjši del mesečnih dohodkov delavca ali uslužbenca. Tako nizke najemnine niso zadoščale niti za manjša popravila hiš. če bi šlo tako naprej, bi nastala nevarnost, da bi hiše polagoma razpadale in povzročena bi bila ogromna škoda splošni narodni imovini. Da se to prepreči, je bila izdana nova uredba, ki v bistvu vsebuje dve glavni smernici: upravljanje hiš po tako 1-menovani stanovanjski skupnosti, hkrati pa določa najemnine po kategorijah, ki se izračunajo s točkovanjem.
V stanovanjsko skupnost se vključijo hiše, ki so splošno ljudsko premoženje, zadružna last ali last družbenih organizacij. Hiše zasebnih lastnikov se vključijo v stanovanjsko skupnost samo pod določenimi pogoji, sicer ostanejo še nadalje zasebna lastnina. Vendar pa tudi v primeru vključitve zasebne stanovanjske hiše v stanovanjsko skupnost ostane hiša še nadalje zasebna last; uredba omejuje lastniku samo izvrševanje lastninskih pravic, prizna mu pa pravico do dela najemnine (največ 10%).
Vsaka hiša ima hišni svet, ki ga izvolijo stanovanjski najemniki hiše. Predstavniki hišnih svetov tvorijo posamezne stanovanjske skupnosti, te pa sestavljajo Svet stanovanjske skupnosti Stanovanjske skupnosti ne u-pravljajo hiš v smislu pridobitnega gospodarjenja; pravi smisel takega gospodarjenja je vzdrževanje hiš v dobrem stanju. To upravljanje hiš je dodeljeno neposredno hišnemu svetu. Hišni svet mora iz nabrane najemnine vzdrževati hiše v dobrem stanju, paziti na čistočo i. dr. Sveti stanovanjske skupnosti in stanovanjske upra-
ve imajo samo nadzorno funkcijo nad | upravljanjem stanovanjskih hiš.
Najemnine se razdelijo v tri sklade: K-1. amortizacijski sklad. 2. sklad za u-pravo hiš in 3. sklad za vzdrževanje, . hiše. Iz prvega sklada se uporablja de- %
nar za večja popravila, iz tretjega Pa „ za tekoča popravila.
Najemniki stanovanj sklenejo s hišnimi sveti oziroma s stanovanjsko to, skupnostjo posebne pogodbe. Take P0" j »c godbe jim jamčijo nemoteno uživanje pravice do stanovanja; seveda pa mo-K re stanovanjska skupnost pri določe-, nih pogojih stanovanje tudi odpovedati. Posebno poglavje uredbe je določitev najemnin. V ta namen so stanovanja razdeljena v več kategorij, te pa se določijo s točkovanjem. V Ljubljani n. pr. so stanovanja po kakovo- 1 sti razdeljena na sedem kategorij. ^ prvo kategorijo sodijo stanovanja s Pia točkami 100-110. To so najbolj kom- to fortna stanovanja v srediiin mesta. 0-,sar stale kategorije se točkujejo od 99 na- to vzdol do 25 točk, ki je najnižja if po kvaliteti in tudi po legi stanovanja- pil; Pri točkovanju pridejo v .poštev: lega »a hiše, vpliv okolice, starost stavbe. N komfort (kopalnica,' plin idr.), povr-šina stanovanja itd. Na tej podlag1 N znaša mesečna najemnina v ožjem Ito delu mesta, ki sestoji iz treh sob, ku- vil
hinje, kopalnice, s centralno kurjavo in pritiklinamii, okrog 2600-3000 dinarjev. To je nekako trikrat več kot je znašala prejšnja najemnina.
Tako upajo, da se bo mogel vzdrže-; vati stanovanjski sklad, ki je zaradi 01 dolgoletnega zanemarjanja popravil že hudo propadel. Vendar je vedno še vprašanje, ali bodo mogle nove zvišane najemnine kriti vse izdatke za *», nujna popravila spričo visokih ceni raznih storitev in materiala. —om— ^
sBc
iel;
'A,
»GOSPODARSTVO"
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO |fj,i in UPRAVA,: Trst, Ulica Geppa 9, tel- j 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25.! J1 za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: Žg letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček- puj račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za JU':vai gcslavijo letna 380 din, polletna 200 din: |ft]a naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulic*: fi 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 604-T' pA 375 in pri »LIPA« v Kopru; ostalo in% Sl) zemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo Prl |r PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel- . 1 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospo- n-darstva«. — CENE OGLASOV: za vsak jto m/m višine v širini enega stolpca 49 l‘r’ za inozemstvo 60 lir.	LJ1
Glavni urednik dr. Lojze Berce to-O-dgov. urednik dr. Stanislav Oblak (trj.
Založnik: Založba »Gospodarstva«
Tisk: Tiskarna »Graphis«
tak
ftt., , Rol
Pe
BOJ ZA ŽIVLJENJE PO SVETU
[Loj
bo
tol.
DRAŽJE ŽIVLJENJE V TRSTU
Uradni podatki o gibanju življenjskih stroškov v Tnstu nam potrjujejo, o čemer naše gospodinje dan za dnem tarnajo: da postaja življenje v Trstu dražje. Primerjajmo podatke p življenjskih stroških v oktobru 1954 .s stroški v januarju 1954! Ako postavimo indeks na 100 v letu 1938, se pravi, da računamo, da je takrat življenje stalo 100, so znašali stroški za prehrano v oktobru leta 1954 6.364 (v januarju 1954 6.234); stroški za obleko in obuvalo 5.381 (5.419); za elektriko, plin in gorivo 4.751 (4.659); za stanovanje 1.016 (1.000) razni stroški 4.804 (4.741); skupni življenjski .stroški oktobra 1954	5.227
(5.135). Ako primerjamo življenjske stroške v oktobru 1954 s stroški v oktobru 1953 dobimo naslednjo sliko: prehrana oktobra 1954 6.364 (oktobra 1953 6.145), obleka 5.381 (5.403), elektrika, plin in gorivo 4.751 (4.678), .stanovanje 1.016 (1.000), razni stroški 4.804 (4.760); skupni stroški 5.227 (5.081).
40,74; pri raznih stroških pa povišanje od 55,39 na 56,60. Stroški za prehrano predstavljajo 53,3% življenjskih stroškov, se pravi, da potrošijo v Italiji nad polovico plače za prehrano.
Zanimiva je primerjava plač. Ako postavimo delavske plače v letu 1938 na 1, dobimo naslednjo sliko: Mezde v kmetijstvu leta 1953 85,29; leta 1954 87,94; v industriji 75,86 in 79,46; v trgovini 76,97 in 79,26; pri prevoznih podjetjih 74,20 in 75,87. Uradniške plače v industriji leta 1953 55,79; leta 1954 58,81; v trgovini 62,95 in 64,96; plače v državni upravi 45,45 in 45,54.
Gospodarstveniki ugotavljajo, da so plače v državni upravi zaostale za plačami na drugih področjih. Zato tudi zagovarjajo zadnje povišanje državnih plač, čeprav so bili zaradi tega davki povišani za 30 milijard lir.
doseže 15,5 kg na leto. Leta 1949 je P0" Ute trošil samo 6,51% .svoje plače za stano- Fi , vanjsiko najemnino; tedaj niso smele »o najemnine prekositi 170% predvojnih, Mrn medtem so najemnine poskočile na Kaj 200-250% predvojnih. Tako znaša na- isilo jemnina za delavsko stanovanje 800 do beg 1500 frankov (9.695 do 13.130 lir). Bel-Fali gijski delavec plača 3% več davkov Faz, kakor leta 1939.	I
Tudi izobraženci so v Belgiji dobro I D plačani. Belgijski zdravnik zasluži po-pO vprečno na leto 225.000 belg. frankov Ppv čistega (2,728.000 lir). Tudi država pla-rr2
DOBRE PLAČE V BELGIJI
PODRAŽITEV V ITALIJI
Ako postavimo, da je življenje (indeks) leta 1938 stalo 1, so življenjski stroški 1. septembra 1953 v Italiji znašali 56,42; 1. septembra 1954 pa 58,57. Se pravi, da so življenjski stroški v enem letu narastli približno za 4%, in so danes v primeri s predvojnimi razmerami približno 60-krat višji. Toliko manj je torej vredna današnja lira. V primeni z letom 1953 se je podražila samo hrana za 4%, medtem ko so ostali artikli ostali skoraj neizpreme-njeni; pri obleki in obuvalu so ugotovili povišek od 62,47 na 63,07; pri stanovanju od 17,30 na 18,51; pri elektriki in gorivu nazadovanje od 40,86 na
Razprava o življenjskih stroških v Belgiji j.e prišla na podlagi podatkov iz leta 1949 do naslednjih zaključkov, ki veljajo tudi za današnje razmere: V primeri z razdobjem 1936-38 so cene v trgovini na drobno dosegle indeks 240, ako postavimo cene v razdobju 1936-38 na 100; se pravi, da so cene 4,2 krat višje kakor pred vojno. Plače (indeks) znašajo 470-480, se pravi, da so za 4,7 do 4,8 krat višje kakor pred vojno. Po vsem tem so se plače bolj dvignile kakor življenjski stroški. Delavec zasluži povprečno 80.782 belgijskih frankov (okoli 979.178 lir na leto), oziroma 6.732 fr. (okoli 81.580 lir) na mesec. To je povprečna delavska plača v Bruslju Gandu in Liegeu. Belgijec potroši danes za hrano in pijačo 12,79% manj kakor pred vojno. Poraba masla na glavo
unsiegčt ao.vuv iir;. r uui urzava ^ L
čuje dobro svoje uradnike. Upravni po tajnik zasluži ob nastopu službe 114.000 PU frankov (1,381.680 lir) in pride v do- Pih ločenih letih službe na 180.000 frankov (2,181.000 lir) na leto; inženir, državni Feg. nameščenec zasluži 120.000 fr. (1,454.400 potu. lir) do 204.000 frankov (2,472.480 lir)-
Da
ŽIVLJENJE NA POLJSKEM	Po i
Pomožni delavec zasluži v metalur- pj škem kombinatu »Nova Stuta« 600 zlo-tov, strokovni delavec okoli 1.000 in ^ »aktivist« okoli 1.500 zlotov. Približno [ 9/10 trgovin je podržavljenih. Težave so .glede nabave živil. Zato se ta prodajajo pod roko, oziroma na črni borzi. Na tej stane kg krompirja 4 zlote (vrednost zlota cenijo na okoli 150 lir)-Blaga je na črni borzi vedno dovolj na razpolago, ter je približno okoli 20 p*, odst. dražje in navadno tudi boljše ka-kor v trgovinah. Svinjska mast stane | kg 40 zlotov slanina 38 in maslo 60 zlo- I tov. Tudi obleka je draga v primeri s I plačo. Moška obleka stane 700 zlotov. • moški čevlji 650-850, nizki čevlji 250 300; dobro volneno blago 300-500 zlotov ^ meter; elegantni ženski čevlji okoli vo. ' 1.000 zlotov. To so cene v Krakovu. ,let0
rUhl
ggggMB—______________________	FOS
Sore
SSSSSŠDb 2 I V U; A Ti	UOVEN UEGA POMOHiC A K ASSS
ji preteklosti, izražajo nekako takole: bilo je takrat, ko so naši predniki prvič videli bele obraze ... zgodilo se je tedaj, ko je tu bil »Olandez« in smo imeli vsega dovolj ■■. ali pa: takrat, ko je kuga pobrala »Englesa« itd.
Kar me je najbolj začudilo na tem izletu, je bilo spoznanje, da so domačini, ki prebivajo na širokem področju med reko Sv. Frančiška in pogorjem Piauhg, zagrizeni vegetarijanci, ki se hranijo le z divjimi bananami.
Naš počitek v tej osumljeni oazi civilizacije je bil to noč le kratek, vtisi zanimivega pripovedovanja očeta Celesta in strah pred komarji vsaj meni niso dovolili zatisniti trudnih o-či, katerim se je naslednjega jutra nudil še prav nenavaden prizor.
V želji, da se naužijem svežega zraka, preden bodo sončni žarki razžarili še neohlajeno zemljo, sem na cementnem tlaku odkrite verande opazil velike krvave madeže. Moja, še od prejšnje noči segreta domišljija, jih je seveda mkoj pripisala ijuaozrcem, ki so si v temni noči privoščili uboge misijonarje.
To čudno pojava mi je pa kmalu objasnil pater, ki ga je moje kričanje privabilo na krvavo pozorišče. Z roke mi je pokazal pod strop verande, kjer je na debeli gredi viselo z glavo na vzdol sedem orjaških netopirjev-vam pirjev. Misijonar mi je razložil, da te požrešne živali ponoči sesajo kri go-
veji živini in se je v svoji požrešnosti toliko napijejo, da je ne morejo pre baviti in jo zato v spanju s slino vred izbljuvajo. Od tod vsi ti krvavi made ži na verandi. Počasi sem začel razu mevati, zakaj novonasetjent. oeia i-teh krajih le malo časa vzdržijo.
Tudi nam se je kar nekam mudilo nazaj v Pernambuko. Poslovili smo se od gostoljubnih misijonarjev in jo u brali po drugi poti k slapovom De Paulo Alfonso na reki Sv. Frančišku Slapovi sami sicer niso kaj posebne lepi, so pa za obiskovalca zanimivi ker - naleti tam na številne »faiseado res« — iskalce zlata. Ti so prav posebni člani brazilskega ljudskega kon glomerata. Ne pripadajo nobenemu sloju in tudi niso organizirani v sindikate ter druge organizacije, pa tu di davkov ne plačujejo, ker je pod ročje njihovega delovanja navadno ? taki divjini, kamor pobiralci davkoi ne bi šli, četudi bi jih plačali s samiir zlatom.
PRI ITALIJANSKIH ISKALCIH ZLATA
Obiskali smo skupino italijanskih faiseadorjev, ki jih je konzul dobro poznal. Ob brzicah reke so imeli lepo zgrajeno, leseno kočo, katere siromašna notranjost gotovo ni izdajala, da se njeni lastniki pečajo z iskanjem in prodajanjem zlata. Mladi pobalin ne-zaupnega obraza nas je na konzulovo prigovarjanje odpeljal na kraj, kjer so
tega dne ostali trije možje rešetali rečni pesek.
Našli smo jih do kolen v vodi, kako so polnili veliko rešeto s premerom enega metra, ki je imelo za dno gosto žično mrežo. Nobenega prijaznega pozdrava. Kratki, rezki odgovori na naša vprašanja in nervozno obračanje oči na bradatih obrazih ti zgovorno pričajo, da si nezaželen gost. Zlata seveda že tri tedne niso našli. Gotovo so bili v strahu, da jih bomo prosili za kak zlati spominček. Opazovali smo jih, kako so vrteli veliko rešeto in pazljivo buljili med pesek, kdaj se bo v njem zasvetila »faisca -iskra«; od tod ime faiseador.
Naporno je to delo in le malokdo se je z njim obogatil. To pa zato. ker pravzaprav ni delo, temveč, kakor mnogi trdijo, hazardna igra, pri kateri ima revmatizma polni faiseador za svojega nasprotnika srečno usodo, o kateri pa vemo, da je kaj muhaste narave. Drugi zopet trde, da je iskanje zlata bolezen, manija, kot je manija zbiranje hroščev in metuljev ter poštnih znamk.
Skoro dve leti kasneje sem v Južni Braziliji imel opravka s starim iskalcem diamantov; domačini jim pravijo )>garimpeiros«. Spoznala sva se v Porto Alegre, od koder je pošiljal svojemu znancu v Buenos Aires lepe topaze in ametiste. Pravzaprav jih ni pošiljal, ker sem mu jih jaz kar prenašal in sva tako oba prišla na svoj račun. Večkrat mi je pravil, kaj ga je vse življenje gnalo za zlatom in diamanti. Mi tej sp. pravimo strast. Prav na pesniški način mi je opisal trenutek, ko se v »batei« - rešetu, zaiskri faisca zlata ali pa v granitnem grušču zablišči diamant.
Niti zlato in tudi ne diamanti, tem- . več prav ta strastnega uživanja polni l:c4n
trenutek priganja faiseadorja in 9a' hj, rimpeira v najbolj divje kraje te čud- . ne dežele. Isti trenutek jim pa hkrati r preprečuje, da bi obogateli ali se lotih r1 t. Kakega drugega manj napornega in nevarnega dela.	P^l'
Kaj pomeni pest bankovcev v pr1' j;a meri z lepo, zlato pevito in bleščečim L. diamantom? Prav nič drugega kot ne- to kaj tednov udoonegaj lenarjenja z LJ razuzdanimi ženščinami in nepresta-no omotico od preveč zaužite pinhe, C n žganja iz sladkornega trsa. Potem pa kj n, ko bankovci poidejo in v zbistreni .g0r^ glavi začne zopet utripati občutek o- Tri nega strastnega trenutka, ponovni beg ha jj v puščo deročih brzic in samotnih !Vrea gorskih predelov; zopet nazaj k uži- Midj vanju večnega iskanja in tako vse do- 1 ^ tlej, ko neizbežna starost in onemog- i2 lost pogasita tudi to strast.	vijaj
Iskalci zlata in diamantov, ki sme FUio jih obiskali ob slapovih Affonsa, ima- tor jo svojo »borzo« v južneje ležečem toon Bomfimu, že starem tržišču diaman- tojv tov, ki je danes povezano z železnico Pjko tako s severno kakor tudi z vzhodno gore: obalo pri Bahiji. Toda večina njih se jtoti rajši spušča po mnogo daljši poti o i1110 1 pristanišči Pernambuko in Maecio j'0 c kjer jih čakajo tuji agenti, odposlanci Ph hoianaskin zidov, ki plačajo mnogo boljše cene in kjer je priložnost za P°' pivanje in zabavo prikiadnejsa. v v-c- ^ v jein mestu te nihče ne pozna in nihče rj° ne gleda na prste. Tako vsako leto iz- r °t£ ginja iz Brazilije po skrivnih tihotap ' asl< skih poteh skoro polovica najdenega j zlata in diamantov.	ceria
k
(Se nadaljuje) K. F
:K
aA
vestnik
SEDEŽ. TRST
Ul, ICA P A R 1 O PILZI ST. 10/|.
TELEFON ST. »«.01
SujnTGOSPOD^RSKEGA ZtMJZENJA
Ib
SREČNO NOVO LETO!
le: l'vs_ . u-
lje u
3e-; lvinogo uspeha v novem letu želi pa !®Vc>jim članom in vsem poslovnim kro-ter obrtnikom Slovensko gospo-iiš-■ ars*co združenje.
,fZaradi neljube pomote je to voljo- njlo izpadlo iz novoletne številke jie|Gospodarstva«. Prip. ur.)
SGZ o skUi Ifžaškiti
v6!
10-1“^^. če- j ve-lo-ta-te jb-
,r, ^ne jdnuarja se je .sestal Uprav-* | 1 odbor našega Združenja ter razprav-s ial o vprašanju proste cone, o napre-m- ,ovanju zadeve glede ustanovitve me-tržaško - jugoslovanske trgovske
Ugotovil je, glede mešane tržaško-
s Pial o koVl
O- Rne
13' ornice ter o obmejnem prometu. Pr-L' looki je odbor usvojil mnenje, da bi ia- 1 a_ustanovitev proste cone koristna, in §9 j5,a željo članov sklenil, da priglasi pribe, ‘Op >c omenjeni pobudi, vr-, a delovanje
lS! j^oslovanske zbornice napreduje in bo ’in [»Ko v kratkem sestavljen osnutek pra-J ter osnovan iniciativni odbor. Glede ’ biejnega prometa je Združenje sporo-J° svoje pismene predloge Trgovin-v 1 zbornici ter jih poslalo na znanje t^iemu številu drugim sorodnim zdnv že- L nJem, ki so zainteresirana na tem idi ®rašanju, Nekatera izmed njih so že že ."^ročila, da so z zadovoljstvom spre-še na znanje naše predloge ter da jih ia- ^bravajo.
Dne 11. januarja je Združenje sklicalo sestanek svojih članov jestvinčar-jev, gostilničarjev, obrtnikov ter drugih malih prodajalcev, ter z njimi razpravljalo o bmejnem prometu in o koristih za navedene stroke.
Poslovni koledar za januar
Do 15. januarja morajo delodajalci predložiti Uradu za delo spisek uslužbencev, zaposlenih v obratu do 31. decembra 1955.
Do 20. januarja je treba plačati registrskemu uradu obrok davka na promet z vrednostnimi papirji za drugo polletje 1954.
Do 31. januarja je treba predložiti davčnemu uradu prijave plač in mezd. izplačanih uslužbencem v letu 1954, v svrho odmere dohodninskega davka kategorije C/2.
Do 31. januarja morajo lastniki radijskih sprejemnikov plačati takso in naročnino za radijski sprejemnik za prvo polletje 1955.
Vsak petek morajo trgovci in industrija!, ki so pooblaščeni, da plačujejo davek na poslovni promet s tedenskim nakazilom, plačati ta davek na prodaje izvršene v preteklem tednu.
SLUŽBO IŠČE
Absolventka Slov. trgovske akademije z znanjem italijanščine, angleščine, slov. stenografije in strojepisja i-šče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati na Slov. gosp. združenje v Trstu, ul. F. Filzi 10/1.
je odprta vsak dan od 11 od 17 do 20 ure.
|PREDSEDNIK ITALIJANSKE RE-Im ^-JKE Einaudi j,e obdaril ob novem ,uLu tržaške revčke s 1500 paketi. Da-so bili deležni 6-12 let stari otroci.
*?; JTaluanski minister za TURI-Zu	ie na povabilo tržaškega
ru- va^a ^isltal Trst, da bi se posveto-n- L ' 0 ukrepih za pospeševanje turiz-1 ' f a na Tržaškem.
5-A
;al Razstava tržaškega slikar-
io- B ^ galeriji »Rossoni« (Corso Italia >ri p razstavlja tržaški slikar Silvester el- j, °dina svoje umetnine od 13-26 januar->0- jte- Razstava
ate «0 13 in
ir, ;
, tRžaski umetniki razstav-
^AJO PO JUGOSLAVIJI. V Beogra-L. te dni razstavljal svoje grafike t ^ki slikar Avgust Černigoj. Prav g 0 je pred mesecem razstavljal v C^ogradu svoja dela naš akvarelist ;B0°ert Hlavaty. Konec novembra pa se na Reki predstavil s svojimi deli I ji0^6 Spacal; o njegovi umetnosti je J f aPisal ob tej priložnosti izčrpno oce-, 0 dr. Fran Sijanec. Ako tem tržaškim Cvetnikom dodamo še ostale (Cesarja, l0 L1'001 a, Klodiča, Miheliča jn Lukeža), Te fco S° Se P°staVili na raznih razstavah ih. ^itni
l J A<>6i umetnosti pokazali svojo tvorno a- Jo in Svojo voljo do lastnega kultur->1° v-k9- življenja. Slikar Spacal je bil po-; - sbljen tudi v Novi Sad;, kjea- te dni 3V Rzstavijg 120 svojih del.
ro L^OVOLJENJA ZA OBMEJNO TR-°-^VlNO. Ravnateljstvo za zunanjo tr-pri Glavnem komisariatu za a:L 2ašk° ozemlje opozarja, da je treba ruin ^anurju 1955 predložiti temu u-ra-L., Prošnje za uvoz in izvoz na raču-°" lil1 lirske banke in Izvozne banke rv [‘tKport banke) v času od 1. do 7. vsa-in	rneseca- Prošnje, ki -boido predlo-
.	pred tem časom ne bodo upošte-
^ ca*10’ Pro*n-ie predložene po tem času samo v toliko, v kolikor še ne bo-r izčiipani kontingenti. Izjemno bo se-r- tli ravnateljstvo upoštevalo tudi pro-°" Nk0’ ki 50 Predložene decembra in »4 a samo, y kolikor se nanašajo na 10 re
svetu, lahko z zadoščenjem- ugoto-da so tržaški Slovenci v upodab-
mesec januar 1955. Po 1. januarju 1955 'bodo izdajali dovoljenja za uvoz klavne živine za 3 mesece namesto samo za 1 mesec.
POGAJANJA ZA OBMEJNI PROMET je v Vidmu obnovila italijansko-jugoslovanska mešana komisija. Zdi s>e, da potekajo zdaj nekoliko bolj -ugodno. Tudi listi kakor »Messaggero Venelo«, ki pišejo v italijanskem nacionalističnem duhu, se zdaj zavzemajo za to, da bi se uredil y širšem obsegu tudi obmejni promet na Goriškem. Tržaški poslovni krogi vedno bolj naglašajo potrebo, da je treba urediti obmejni promet tudi s sežanskim okrajam, torej ne samo z bivšo cono B. V Ljubljani so obnovili pogajanja za novo razmejitev na Miljskih hribih.
TRI MILIJONE ŠKODE je utrpela ameriška vojska (Trust) zaradi svoje izselitve iz Trsta v Livorno. Toliko o-premie se je pri -tem izgubilo Vse kaže, da niso bili razni oddelki pooblaščeni, da prodajo raizno pomožno opremo kakor hladilnike, opremo za razne delavnice (stružn-ike), bojlerje itd. Po nalogu višjega poveljstva se zdaj v Trstu vodi zadevna preizkava.
SPISEK TELEFONSKIH NAROČNIKOV za leto 1955 delijo v uradu Telve na Oberdankovem trgu. V novi spisek so vnesli tudi telefonske naročnike iz Vidma; hkrati so telefonske naročnike razvrstili tudi po kategorijah njihovega udejstvovanja. Zato pa je spisek tiskan bolj drobno. Novi spisek izročijo proti predložitvi starega in potrdila o poravnavi zadnjega tromesečne-g-a računa.
BEGUNCI IZ CONE B. V decembru 1954 je zapustilo cono B 377 Istranov. Po londonskem sporazumu (5-10-1954) znaša skupno število izseljencev do konca decembra 1102 Po novi razmejitvi v Miljskih hribih je prišlo v cono A 2748 prebivalcev z Miljskih hribov. Če računamo še, da je v vsem letu 1954 prispelo v Trst iz cone B 4540 priseljencev, dobimo skupno število 7288. Računajo, da je od maja 1954 zapustilo cono B okoli 24.000 ljudi. Prebivalstvo cone B je znašalo po vojni okoli 70.000 ljudi; približno polovica je
bila Italijanov. Po vsem tem je danes v coni B največ še okoli 10.000 Italijanov.
V NOVI ISTRiSKI NASELBINI zahodno od električne centrale na Opčinah se je decembra 1954 naselilo 70 družin. Gre za 4 stanovanjske hiše. Več takšnih stavb za begunce je tam še v gradnji.
RAVNATELJSTVO TRŽAŠKEGA LI STA »IL PICCOLO« je prevzel Ohino Alessi, siji nekdanjega Mussolinijevega prijatelja in urednika fašističnega »H Pi-ccolo« pred vojno, g. Rina Alessija.
VEDNO VEČ TRŽAŠKIH DELAVCEV BREZ POSLA. Tržaška konopljar-na je odpustila 103 delavcev; hkrati je tovarna železnine »Kozman« zaprla svoj obrat m tako postavila na cesto 89 delavcev- Odpuščeni delavci so odšli protestirati na Urad za delo.
RAZLASTITVE PRI STIVANU SE BODO NADALJEVALE, Vladni komisar za Tržaško ozemlje je podaljšal rok (z odlokom št. 109) za dokončanje razlastitvenih operacij in del za razširitev ribiškega področja ob Timavi do 31. decembra 1955. V novem ribiškem naselju San Marco pri Stivanu v de-vinsko-nabrežinski občini so naselili ribiče iz Istre.
POVIŠANJE TARIF NA ITALIJANSKIH AVTOCESTAH. Oddelek) za cene je odobril prošnjo za povišanje tairif na avtoceste, ki bo veljalo od 1. januarja 1955. Povišale se bodo tarife na vse državne avtoceste, kakor tudi na avtocesto Milan-Turin. Povišek bo znašal 15-20%. Odpravila -se bo tudi izjemna nižja tarifa, ki jo je uživala nižja kategorija popolnoma praznih kamionov in avtobusov. Cestna ustanova se je obvezala, da bo izvršila nekatera popravila ter tako izboljšala avtoceste.
Polemika o tržaških ploi/niii progah
Livio Seranz je v kominformskem mesečniku »Notizie economiche« orisal »gospodarski položaj Trsta«. V članku se je dotaknil tudi vprašanja konkurence tujih pristanišč in mornaric. Mnpgo 'tradicionalnega tržaškega prometa odhaja zdaj skozi severne luke, kjer ga prevzemajo angleške plovne družbe; na mesto tradicionalnih tržaških prog na Jadranu skuša stopiti jugoslovanska mornarica z oporiščem na Reki in z oporo mešanih jugoslovansko-ameriških družb. Naj pripomnimo, da niso jugoslovanske proge na Jadranu vendar nič novega. Dr Dante Lunder navaja v časopisu »H Traffico« ^ tujih mornaric, ki vzdržujejo razne proge iz Trsta; med njimi na prvem, mestu jugoslovansko, ki vzdržuje 6 prog z najmodernejšimi ladjami srednje tenaže. Dr. Lunder našteva te podatke v dokaz, da je na Jadranu še dela. Toda Trstu bi bilo treba dobiti ladje, da bi lahko sam organiziral nove proge iz tržaške luke. Značilno je, da sta oba pisca, g. Seranz in dr. Lunder, zamolčala, da so Trstu najboljše proge, to je proge na Bližnji vzhod, odnesli Benečani. Podaril jim jih je že g. Mussolini, ko je prevrgel dotedanjo razporeditev italijanske trgovinske mornarice. Tržaški mornarici je odkazal vzhodnoafriško obalo. Proge iz Trsta na Bližnji vzhod in črno morje je prevzela beneška družba »Adriatica«, ki vzdržuje danes tudi osebni promet Trsit-Benetke-rAteksandraju, se pravi, eno izmed najbolj donosnih prog. Tržačani tudi zaman zahtevajo, naj družba »Italia« vrne Trstu znani motorni ladji »Saturnia« in »Vulcania«, čeprav so se že zdrsale na progi Ge-nova-Neapelj-New York. Po odklonilni izjavi ministra za trgovinsko mornarico, češ da ostaneta ladji v Neaplju, se je v zadnjem času v Trstu razširila vest, da bodo Trstu vendar vrnili eno izmed teh ladij.
KARO SO KRADIU LADJE PRED 10D LETI
Iz zgodovine tržaškega ladjedelstva
Koprski okraj $e industrializira
Piran, 10. jan. 1955
Ko je po drugi .svetovni vojni prevzela jugoslovanska uprava upravo bivše cone B, je našla v njej samo močno razvito ribjo industrijo, medtem ko so bile ostale njene panoge, abo izvzamemo proizvodnjo soli, le neznantno razvite. Pa tuidii ribja industrija je o-bratovala s tako zastarelimi napravami, da bi bila .primorana brez temeljile modernizacije svojih naprav prej ali slej ustaviti svoje obratovanje. O tem nam pričajo tudi težave, s katerimi .se mora danes boriti tovarna Ar-rigoni v bližnjem Gradežu. Približno isto velja tudi za tovarno mila Salvet-ti v Piranu. Rudnik črnega premoga v Sečovljah je bil zalit z vodo. Piranske ladjedelnice so se omejevale na gradnje in popravila manjših lesenih ladij. Tako je bilo približno stanje industrije v bivši coni B ob prevzemu njene uprave po jugoslovanski upravi.
V prvih povojnih letih je jugoslovanska uprava posvečala industriji in njenemu razvoju le malo pozornosti in skrbi. V glavnem se je omejevala na to, da je z znatnimi finančnimi žrtvami ohranila pri življenju že obstoječo industrijo in tako omogočala zaposlitev njenemu delavstvu. Tedaj je pač morala jugoslovanska uprava posvečati svojo poglavitno skrb obnovi opus toženega podeželja. Verjetno je na njeno manjšo pozornost, ki jo je posvečala industrijskemu razvoju, vplivala tudi negotovost o končni usodi Tržaškega ozemlja.
Občuten preokret v obravnavanju industrijskega razvoja bivše cone B je nastopil šele leta 1952, ko je jugoslovanska uprava pričela usmerjati svojo skrb tudi na razvoj industrije. Tedaj so pričele investicije v industrijo, ki
so bile do tedaj neznatne, naglo naraščati. V letu 1952 je od vseh investicij odpadlo na industrijo 25%, leta 1953 že 32%, leta 1954 pa že skoraj polovica, in sicer 45%. Temu primerno ise je pričel naglo dvigati tudi indeks njene proizvodni©, ki je od 100 v letu 1951 na-rastel v letu 1952 na 122, leta 1953 na 117 (nizka proizvodnja soli) in ki je . dosegel v minulem letu 1954 najmanj 150.
Zaradi teh investicij in povečane proizvodnje je pravtako naglo naraščal tudi delež industrije na celotnem narodnem dohodku, ki je dosegel že 30% in je v minulem letu gotovo že presegel delež kmetijstva, ki je leta 1953 znašal 32%. Se večji pa bo ta skok v tekočem in bodočih letih, bo bo pričel v polnem obsegu obratovati obnovljeni rudnik črnega premoga v Sečovljah; bo bodo piranske ladjedelnice razširile svojo proizvodnjo na gradnjo in popravilo železnih ladij; ko bo Mehanotehnika v Izoli občutno razširila svojo proizvodnjo; ko bosta dograjeni sadna hladilnica in nova tovarna ključavnic v Dekanih in če bo realizirana zamisel o gradnji nove tovarne za motorna vozila v Skoeijanu pri Kopru in nove tovarne stebla v Piranu.
Nova ladja »Splošne plovbe« v Kopru. Ob zatonu starega leta je bila več dni zasidrana v Piranskem zalivu nova čezmorska ladja »Splošne plovbe«, ki so ji dali ime »Rog« in ki je zaradi svoje velikosti vzbujala splošno pozornost piranskega prebivalstva. Po novem letu je nova ladja z nosilnostjo 10.300 ton, ki ima na krovu tudi radarsko napravo, odplula čez Tunis in Glasgovv, kjer bo vkrcala razno blago, v Ameriko. Tam bo natovorila žito. namenjeno za Jugoslavijo.
Dr. F. J.
že v prvem članku o razvoju tržaškega ladjedelstva smo omenili, da je Lloydova družba kupila od »Angleške družbe« v Trstu dva majhna parnika, ki sta vzdrževala plovno progo Trst-Benetke, ladjedelnico v Benetkah in mehanično delavnico v Trstu, in da je vsa tri podjetja centralizirala v Trstu-To centralizacijo so izvršili v nadi, da bo Lloyd uspešneje konkuriral tujim plovnim progam, ako si bo sam gradil svoje parnike in parne stroje zanje, že sam začetek graditve ladij v lastni ladjedelnici pa je pokazal, da so bile te nade neutemeljene.
Ko je Lloyd prevzel ves inventar bivše »Angleške družbe«, je prevzel tudi Geta 1837) Aleksandra Toppo, ki je dotlej vodil beneško ladjedelnico. Toppo je bil nato poslan v Anglijo, da si ogleda najboljše angleške ladjedelnice in mehanične zavode. Z istim namenom so poslali tja leta 1844 tudi voditelja mehanične delavnice H. Jonesa. Naloga, ki si jo je postavil Lloyd, da si v lastni režiji gradi parnike in izdeluje parne stroje, je bila zelo težavna, ker jo je bilo treba uresničiti prav v dobi, ko so železni parniki začeli izpodrivati lesene jadrnice. Obe tedanji pomembnejši tržaški ladjedelnici, Panfilijeva in Tonellova (Sv. Marka) pod ščedno sta bili že zastareli in opremljeni samo za izdelovanje lesenih ladij. Prva je kmalu Izginila, druga se je sicer nekoliko modernizirala, vendar je komaj zadostovala potrebam avstrijske vojne mornarice in je uspela zgraditi samo 5 razmeroma majhnih parnikov za Lloy-dovo družbo.
Tonellovi nasledniki, bratje Strudt-hoff, niso imeli ne smisla in tudi ne ogromnih denarnih sredstev, ki so bili potrebni za ustanovitev velike moderne ladjedelnice, ki naj bi zadoščala ne samo. vojni mornarici :in L-loydo vi družbi, ampak tudi vsem drugim domačim parobrodnim družbam. Medtem je tehnika, posebno v Angliji, neprenehoma napredovala, že leta 1840 je bil v Angliji zgrajen prvi 3000-ton-ski parnik »Great Britain« na vijak in 10 let pozneje 27.000-tonski »Great Eastern«. v Trstu pa so pri Lloydu uvedli vijak šele leta 1852, čeprav je, kakor smo omenili še v prvem članku, J. Resel še leta 1829 v tržaški luki delal poskuse s svojim vijakom, Res-lov izum so prevzeli Angleži in ga prej izkoristili kakor Avstrijci.
Na podlagi teh podatkov se da sklepati, da se tedanji avstrijski velekapital ni brigal za ustanovitev vsaj e-ne velike moderne ladjedelnice in teh ničnih zavodov za ladijske parne stroje, kar je bilo nujno potrebno za naglo- razvijajoče se mehanično pomorstvo. Lloydova paro-brodna družba je bila vsled tega primorana, ali da si sama ustanovi svojo ladjedelnico, ali pa da naročuje parnike v tujini. To je postalo še bolj nujno leta 1850, ko je avstrijska vlada rezervirala ladjedelnico Sv. Marka samo za potrebe vojne mornarice, tako da Lloyd ni mogel več uporabljati te ladjedelnice niti za poprave svojih parnikov, ki jih je imel tedaj že 31.
Misleč, da bo v lastni režiji ceneje prišel do novih parnikov in da ga bodo tudi poprave manj stale, se je Lloy-dov upravni svet odločil za ustanovitev lastne ladjedelnice, in sicer tam, kjer še danes stoji stolp, zdaj že bivše Lloydove ladjedelnice. Napravo načrta, so poverili danskemu arhitektu Kristjanu Hansenu, ki je bil leta 1850 sprejet v Lloydovo službo in poslan v napredne evropske države, da si ogleda tamošnje ladjedelnice.
Po Hansenovem načrtu in pod njegovim vodstvom so začeli graditi Llo-y-dovo ladjedelnico v začetku leta 1852 in jo v glavnem dovršili leta 1956, dokončno pa šele v maju leta 1861, ko je bil dograjen suhi dok. Za pripravo zemljišča, za vse zgradbe in za njih opremo so potrošili 6 milijonov goldinarjev, kar ustreza približno 12 mi-
lijardam lir današnje vrednosti. Preden nadaljujemo razgovor o Lioydovi ladjedelnici, naj spregovorimo še nekaj besed o današnji naj večji tržaški ladjedelnici Sv. Marka. Ta ladjedelnica preživlja danes že svoje tretje razdobje. Najprej se je imenovala To~ nellova, potem Strudoljova (Strudt-hojj) in zdaj Sv. Marka. To ime so ji nadeli sicer že leta 1897, toda ljudstvo jo imenuje tako šele odkar so jo prevzeli GRDA (Združene jadranske ladjedelnice). Stara Tonellova ladjedelnica je zavzemala obrežje od sedanje Gaslinijeve tovarne do bivše mest ne plinarne, bila je torej zelo prostorna.
Ko so bratje Strudthoff prevzeli Tonellovo ladjedelnico, so jo kmalu zatem ,opustili in zraven nje zgradili popolnoma novo, ki je segala od mestne plinarne do tam, kjer so pozneje zgradili Lloydcv arzenal. Med obema ladjedelnicama je ostal do začetka našega stoletja majhen košček svobodnega morskega brega, ki so ga šent-jakobčani izkoriščali za kopališče. Obzidani breg nekdanje Tonellove ladjedelnice- pa je pust in zapuščen več desetletij čakal na boljše čase, ki so nastali na koncu prejšnjega stoletja, ko so ladjedelnico Sv. Marka povečali in jo raztegnili čez ves breg bivše Tonellove ladjedelnice do tovarne Gasilni.
Lloydov arzenal je zavzemal nad pol kilometra (520 m) obrežja, od ladjedelnice Sv. Marka do sedanje nove luke pri Sv. Andreju, njegova površina je znašala 113.000 -kv. metrov in je bil tedaj za angleškim največji v Evropi. To bi bilo vse zelo lepo in hvalevredno, ako bi se bila ta ladje-
delnica razvila neodvisno po načelu iz malega raste veliko; v resnici je to ogromno podjetje nastalo nenadoma in vrh tega še kot privesek parobrod-ne družbe, brez tehnične preteklosti in brez preizkušenega osebja. Zaradi tega so prvi parnik »Egitto« spustili v morje šele v začetku maja 1863, čeprav je bila ladjedelnica v glavnem dokončana že leta 1956.
Prvi, ki je skušal vdahniti življenje temu ogromnemu in dragemu podjetju, je bil že zgoraj omenjeni Anglež Jones, ki je po popolnem neuspehu dal ostavko leta 1871. Njegov naslednik nemški inženir Schroeder je odstopil leta 1862. Uspel ni niti Francoz Lifaert de Paradis, ki je moral odstopiti svoje mesto zopet Angležu inž. Cobbu iz Londonu. Sele temu se je posrečilo prisostvovati splovitvi omenjene ladje »Egitto«.
Naslednji večji parnik »Austria«, za katerega so naročili vso pogonsko strojno opremo v Angliji, je bil postavljen na gredelj leta 1864 pod vodstvom G. Dingherja in po načrtu škotske ladjedelnice Napier & Sohn v Glasgorvu. Graditev ladje se Še- zavlekla in stroški so silno naraščali. Tako je moral tudi Mr. Cobb leta 1865 zapustiti mesto tehničnega ravnatelja, ki je bilo nato poverjeno nekemu F. Petke. Pod njegovim vodstvom je bil marca 1865 spuščen v morje trup parnika »Austria«. S svojimi 1700 bruto tonami — nekaj nenavadnega za tedanje razmere — je bil ta parnik ponos ladjedelnice, ravnatelja Petke ter vs?li njegovih sotrudnikov.
(Konec prihodnjič) —od—
-v' raristanisču
Napovedane ladje
Proga: JAD. MCRJE - SICILIJA - MALTA - TIRENSKO MORJE - ŠPANIJA
»Gifcta di Catania« prihod 14., odhod 17. januarja; »Cilta di Siracusa« prihod 18., odhod 21. januarja; »Primo« prihod 20., odhod 26. januarja.
Proga: GRČIJA - TURČIJA - SIRIJA LIBANON - IZRAEL - EGIPT
»Enotria« odhod 14. januarja; »Mes-sapia« prihod 15., odhod 20. jan.; »Te-resa Capano« prtih. 15., odh. 20. jan.; »Ardahan« prih. 15., odh. 19. jan.; »Ari-stod-imos« odhod 15. januarja; »Irma« prihod 17., odhod 3. februarja; »Bar-letta« prihod 18., odhod 20. januarja; »Fredianna« prihod 20., odhod 25. januarja; »Naclishon« prihod 20., odhod 25. januarja; »SanfAntonio« prihod 22. januarja, odhod 30. januarja; »Patri-zla« prihod 22. januarja. »Treviso« prihod 22, odhod 24. januarja; »Kozani« prihod 23., odhod 26. januarja1; »Chri-stina« prihod 25., odhod 30. januarja; »Milvia« prihod 25., odhod 27. januarja; »Chioggia« prihod 26., odhod 28. januarja; »Enotria« prihod 26., odhod 28. januarja.
Proga: VZHODNA, ZAHOtDNA IN JUŽNA AFRIKA
»Adriatico« prihod 15., odhod 20. januarja; »Portoro.se« prihod 18., odhod 20. januarja; »Vdttoria S.« prihod 18., odhod 20. januarja; »Rosalba« prihod 25., odhod 30. januarja; »Caterina« prihod 26., odhod 30. januarja; »Europa« prihod 26., odhod 31. jan. Prihodi proti koncu meseca:	»Spuma«, »Africa,
»iAstra«, »Isonzo«.
Proga: PERZIJSKI ZALIV - INDIJA -PAKISTAN - DALJNI VZHOD
»Timavo« prihod 16., odhod 20 januarja. Proti koncu meseca prihodi: »Onda« in »Sistiana.«
Proga: ZAHODNA IN SEVERNA EVROPA
»Fana« prihod 15., odhod 16. januarja; »Aeneas« prihod 22., odhod 22. ja-
nuarja; »Cavallo« prihod 25., odhod 26. januarja.
Proga: SEVERNA AMERIKA »Exford« prihod 18., odhod 18. jan.; »Exchester« prihod 31., odhod 31. januarja.
Proga: SREDNJA AMERIKA -SEVERNI PACIFIK »Veisuvio« prihod 14., odhod 20. januarja; »Momgioia« odhod 15. januarja; »Frederick Lykes« prihod 16., odhgd 16. januarja; »Letitia Lybes« prihod 21., odhod 21. januarja.
Proga: JUŽNA AMERIKA »Rio Belen« odhod 15. januarja; »Rio Bermejo« prihod 24., odhod 26. januarja.
JUGOSLOVANSKE LADJE Jugolinija. »Vis« je prispela 31. dec, z Reke, vkrcala 3000 t blaga in odplula 7. jan. na Bližnji vzhod. »Titograd« je priplula 1. jan., vkrcala 1730 ton in odplula 5. jan. na Reko. »Sarajevo« je prispela 3. jan. z Reke, vkrcala 984 ton in odplula 4. januarja na Bližnji vzhod. »Zadar« je prispela 13. jan. iz Severne Evrope, izkrcala 170 t, vkrcala 74 ton ter odplula 13, jan. na Reko. »Zagreb« je priplula 13. jan. z Bližnjega vzhoda, vkrcala je tovor.
Pričakuje se prihod: »Slovenije 15 jan. iz ZDA in »Skopja« 19. jan. z Bližnjega vzhoda.
Jadrolinija. »Istra« je prispela 4, jan. iz Grčije, vkrcala 97 ton in odplula 5. jan. na Reko. »Lastovo« je priplula 11. jan. iz Grčije z 97 t, vkrcala 103 t in odplula 12. jan. na Reko.
Pričakuje se prihod »Pelješca« 18. jan. iz Grčije.
UPRAVA ITALIJANSKIH ŽELEZNIC je po poročilu nekega italijanskega lista plačala za delnice nemškega premogovnika 100 milijonov švicarskih frankov. Ta denar si je izposodila od švicarskih banje.
•sJik
PRILIK O M VAŠEG D GLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU
MAGAZIN GNGr.ESKIH ŠTOFOVA
TRST - ULICA Sil* iiCISUr BilOJ 22 - TELEFON 31-138 - TRST
v is ^ažna postavka v izdatkih domače-li v gospodinjstva so stroški za kurja-L°- V naših domovih uporabljamo vse I to goriva, v toplih mesecih le za ■	Pozirni Pa tudi za ogrevanje
= ®rostorov. Toploto nam dajejo pr' p°renju razna goriva, in to trdna, te t- L0{a in plinasta. Poleg tega izkori ;i Cabio v ta namen tudi električni tok :- ,.ato si nekoliko pobliže oglejmo, ko-!■ 'to nas stane toplota, ki nam jo da (! r° razna goriva, kakor tudi električ n R tok.
'i L Ko izgorevajo goriva v peči, nastaja Plota. Nekatera goriva razvijajo pri i- F0tenju večje množine toplote, drugs « P3, manjše. Množino toplote, ki nastaja ■- rf' gorenju, izražamo v velikih ali z L^gramskih kalorijah (Kal.). Ena L61ika kalorija je množina toplote, ki , u Štej e en kilogram vode od 14,5 stop na 15,5 stop. C. Množino toplote 'j Pastane pri popolnem zgorenju 1 kg
-	Sorlva, imenujemo kurilno vrednost
, ri tekočih gorivih, ki jih prodajajo va Utre, nas predvsem zanima kurilna ; bfe<tnost 1 litra, dočim navajamo pr'
. ,'Pskih gorivih kurilno vrednost za kub. m plina.
‘^razpredelnice je razvidno, da raz-flajo nekatera goriva pri gorenju c [“'nogo toplote, druga pa malo. Ven lejr iz tega ni razvidno, da bi bile 1 toPomično tisto gorivo, ki razvije t0Plote. če hočemo vedeti, ko ° iK nas st:ane toplota, ki jo daje pri 'letenju neko gorivo, moramo tudi vi? e teti za ceno goriva, Ako torej pozna-v jv 0 kurilno vrednost goriva in njego-1 Iti«,06110’ tahko izračunamo na osnov) '* Ko podatkov, katero med splošno u-^tabljanimi gorivi da najcenejšo to i-! otno energijo. To lahko določimc
-	a več načinov. V našem primeru bo ? *Zračunali, koliko nas stane to-:■ L °ta 1000 Kal. Računamo na osnov' i /slednjega obrazca:
3 CePa toplotne energije =
: eba i kg goriva x 1000 kurilna vrednost ' 1 "-v lirah za 1000 Kal,-
gorivo je za Tržačanke najcenejše?
PRODAJA NA VELIKO I MALO ORIGINALNIH ENGLESKIEf ŠT UFO VI M MIŠMA I ŽENSKA OOUELA (JZ NAJNIŽE C ME N E.
Pri vseh enotah, ki se prodajajo na litre, vzamemo kot enoto ceno 1 litra in kurilno vrednost 1 litra, pri plina stih gorivih je pa računska enota 1 kub. meter.
Ko računamo ceno toplote, ki jo tla je električni tok, nam je osnovna e
nota 1 kilovatna ura (1 kWh). Elek trlčni tok energije 1 kWh nam da 860 Kal.
Rezultati teh računov so podani \
razpredelnici, in sicer v zadnjem stolpcu.
Cene toplotne energije — december 1954
Vir toplotne energije	Kurilna vrednost	Cena lir	Opomba	Cena lir za 1000 Kal
Nafta		8690 Kal/l	84/liter	črpalka SLell	9,66
Svetilni plin ....	3800 Kal/kub. m	32,651/kub. m	ACEGAT	8,59
vtekočinj. plin ..	11000 Kal/kg	2100/10 kg	Agipgas	19,09
Koks		6800 Kal/kg	2800/stot	na drobno	4,12
Premog		6500 Kal/kg	2400/ stot		3,69
Drva		3700 Kal/kg	1600/stot		4,33
blektr. tok .... Elektr. tok	860 Kal/km	40,788/kWli	ACEGAT	47,42
(industrijski) ....	860 Kal/kWh	13,957/km	"	16,22
Na podlagi teh podatkov je v Trstu najcenejše ogrevanje s premogom (cena 100(1 kalorij 3,69 lire); za pre mogom je najcenejši koks (4,12 lire za 1000 kalorij); dalje drva (4,33 lire); svetilni plin (8,59 lire), industrij ski tok (16,22 lire); plin v »bombo-lah« — Agipgas (19,09); najdražje je ogrevanje z navadnim električnim tokom (47,42 lire za 1000 kalorij).
Opozoriti moramo, da niso upoštevani razni drugi činitelji, ki mnogr vplivajo na ekonomičnost ogrevanja Pri premogu, lesu in koksu je trebe upoštevati, da so z uporabo teh gori' povezani še stroški hranjenja v kle teh in prenašanja iz kleti do peči te: končno še stroški čiščenja peči in dim nikov. S svetilnim in vtekočinjenim plinom lahko prostor v najkrajšem času segrejemo. Kakor hitro pa ugasnemo plamen plina, se bo tudi prostor ohladil. Pečke na plinsko kurjavo namreč v glavnem izžarevajo toploto.
Pri cenitvi stroškov, ki jih imamo z ogrevanjem, moramo torej najprej
ugotoviti čisto ceno določene množine kalorij, ki jih pri gorenju razvija neko gorivo. Nadalje pa moramo upoštevati tudj stroške, ki jih imamo s skladiščenjem in prenašanjem goriv, stroške za inštalacijo ogrevalne naprave in zmožnost dolgotrajnega ogrevanja določenih vrst peči.
Ing. M. p
BENEŠKI LEV NA OBZIDJU SV. JUSITA. Na obzidju sv Justa so vzidali beneškega leva sv. Marka, ki ga je Trstu podarila beneška občina v znak prijateljstva med obema mestoma. Lev sv. Marka je simbol slave nekdanje beneške republike, ki je večkrat skušala zavojevati tudi Trst. Tržačani so se pred temi napadi junaško branili; le v kratkih presledkih so Benečapi ostali v Trstu. Da bi se zavarovali pred temi napadi so se končno sami podali pod okrilje Avstrije. Po razpadu Avstro-ogrske monarhije so Benečani zopet pričeli z gospodarsko vojno proti Trstu. Ne verjamemo, da bodo kdaj menjali svojo politiko.
TRST
„ A R A U T O “
TOMAŽIČ & POŽAR
TRST
UL. GALATII 24 - POST BOX 245 TELEFON: 37 274 - BRZ.: A R A U T O
Izdelke svetovno znane kvalitete: AVTOMOBILE • AVTOBUSE -TROLEJBUSE - KAMIONE - AVTOCISTERNE IN DRUGA SPECIALNA VOZILA - POMORSKE DIESEL MOTORJE = AVI0NSKE MOTORJE - ELEKTROAGREGATE. VSAKOVRSTNE REZERVNE DELE
NUDI PRODAJNI URAD ZA JUGOSLAVIJO
(tlajiaim pii plačilu I
Cžpcr
TV« ItSTOM VIETU
TRST-TRIESTE
VIA CARDUCCI 39 - TEL 94-160
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA MEDNARODNI IN AVTOBUSNI PREVOZ IN TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM
MM ZOFIA.Gorizia-fiorlca, via Allleri 11-13, lel.3432
VELIKA IZBIRA IZDELANIH MOŠKIH OBLEK - BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE = PODLOGE ♦
oe PETDESETLETNICI usta novitve našega podjetja želimo opomniti cenjeno klienteio, da imamo vedno na zalogi prvovrstno in trpežno blago.
♦
PRIPOMINJAMO, da so se že Vali starši vedno radi posluževali naše tvrdke.
♦
W 0/0 popusta na že tako ugodne cene damo tistim, hi se predstavijo v naši trgovini z listom cGospodarstvo».
Ohiščito nas!
Ribarič Ivan
IMPORT ♦ EXPORT
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
JUGOSUMA LINIJSKA MIA
DIREKCIJA - RIJEKA
Telegrami: JUGOUNUA - Tel. 26-51, 26.52, 26-53 (poldne) 26-61
VZDRŽUJE REDNI POTNIŠKO RI.AOOVNI PROMET IZ JADRANA
P:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH	7 DNI
TURČIJO IN GRČIJO -	„	7	DNI
B L IŽ N JI V Z H 0 D	,.	7	DNI
SEVERNO AMERIKO	„	10	DNI
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613,20-829 Oradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l
Ttfidka
SILA JOŽEF
UVOZ
IZVOZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 * Telefon 37-004
„Vinieola“
PERT0T RINILO
Zaloga domačih, istrskih in vipavskih vin ter dobre verone Pristni kraški teran in tokajec
Oglejte si našo zalogo I Dostavljamo na dom
TRST - UL. TRENTO št. 16 Tel. 23-074 Tel. na dom 48-133
UJjfifiO"
v* s v*
Gostilna — š š 5 s
S UL. CAHDUCC! it
i***.
■


Postrežemo Vam
z najboljšim domačim in ist skim vinom in domačim pršutom

Tržaški trgr
KAVA
TRST. Cene kave se niso bistveno izpremenile v zadnjem tednu. Tranzitni trg ni bil živahen. Vrsta Minas kvotira 126-129 dolarjev za 100 kg; E-cuador 124-126. Kavo iz Kostarike ponujajo po 620 šilingov za 100 kg; iz Guatemale 600 šil., iz Tanganike pa 600-610 šil.
Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava: v dolarjih za 50 kg fob; Rio N. Y. F 57,75; Rio N. Y. 3 61,50; Santos Su-perior 75,25; Santos extra prime eri vello 18 78; Victoria 5 good to large bean 54,50; srednjeameriška, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXR 67,50; Salvador 74; Kostarika 81; a-rabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 480; Moka Hodeidah 1 535; o-friška kava: v šilingih za cwt cif: U-ganda prana in prečiščena 350; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 403.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v liran za kg netto ponovno pretehtano: brazilska: Rio N. Y. 5 1330; Rio N. Y. 3 1370; Santos Supe-rior 1600; Santos extra prime good to large bean 1630; Victoria 5 good to large bean 1280; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1550; San Salvador 1750; Kostarika 1810; arabska: Gimma 1460; Moka Hodeidah 1 1545; afriška: Uganda prana in prečiščena 1250; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1250.
KAKAO
TRST. Zadnje kvotacije kakava st naslednje:	Accra good fermented
main crop proti vkrcanju v januarju-marcu in februarju-aprilu 405 šilin gov za 50 kg cif. Trst; Accra že nr poti v Trst 450 šil.; Bahia 50 dolarjev za 50 kg fob; S. Tome 55,75 za 50 kg cif. Trst; Trinidad boljše vrste ne kvotira, II. vrste 405 šilingov fob; Grenada 450 šil. fob; Samoa št. 1 395 Samoa št. 2 385 fob; Venezuela La Guayra stane okrog 54 dolarjev cif in Carenero 55,50 dol.; Ecuador Supe-rior summer arr-iba proti vkrcanju v marcu-aprilu, maju kvotira okrog 5? dolarjev za 50 kg cf.
POPER
TRST. Cene popra so se nekolike dvignile. Saravrak special ponujajo ne viru proizvodnje po 315 šilingov; Ma labar proti vkrcanju v prvi polovic* januarja 355 šilingov, proti vkrcanju v drugi polovici 345 šil.; vrsta Telli-chery stane 375 šilingov. Vse cene veljajo za cwt cif Trst.
SLADKOR
TRST. Cene sladkorja se niso bistveno izpremenile. Angleški sladkor stane 41/3 funta šterlinga za tono Madžarski sladkor ne kvotira na tržaškem trgu.
ISalijanslcI trgr
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki ni bilo pretekli teden bistvenih izprememb. Maslo se je nekoliko pocenilo. Pridelovalci riža so zaskrbljeni, ker je na mednarodnem trgu cena znatno padla; ta padec je dosegel v letu 1954 25%, glede na ceno riža v letu 1953. To nazadovanje ni imelo doslej velikega odmeva na italijanskem notranjem trgu, pač pa je omejilo količine izvoženega blaga. Na trgu z mlečnimi izdelki povpraševanje lin ponudba nista uravnovešeni. Proizvodnja mleka se je lani zvišala za 2,300.015 hi in dosegla 81,600.00 hi, od katerih gre 40,000.00 hi v industrijske obrate za predelavo. Lani je proizvodnja sira dosegla rekord 3,370.000 stotov in proizvodnja masla 610.000 stotov. Večji proizvodnji pa ni sledilo večje povpra-Jevanje. Poleg tega so cene sira na mednarodnem trgu padlem kar je oviralo italijanski izvoz, hkrati pa omogočilo uvoz inozemskega sira.
ŽITARICE
ROVIGO. Pšenica Polesine fina 7450-7500 lir stot, dobra 7350-7400, navadna 7000-7250; pšenična moka tipa »00« 9700-9800, tipa »0« 9201P9400, tipa »1« 8800-8900, tipa »2« 8600-8700; koruzna moka rumena 6000-6100; koruza marano 5300-5450; bela koruza 4800-4950; rž 4700-4800; neoluščeni ječmen 4900-5000; oves beli 4800-5200; otrobi 3400-3500.
MANTOVA. Neoluščeni riž: srednje vfrfjte P 6 67001-6900;	Vialone mano
7300-7500; Vialone nero 8100-8400; R B. 7100-7300; Arborio 7300-7600.
Oluščeni riž: P. 6 11.600-11.800; Vialone nano 13.800-14.000; Vialone nero 14.800-15.000; R. B. 12.700-12.900; Arborio 14.000-14.400.
KRMA
MANTOVA. Na trgu s krmo vlada mrtvilo. Cene so ostale neizpremenje-ne. Krma v razsutem stanju: majsko seno 2200-2400 lir stot, otava 2200-2300; seno tretje košnje 2100-2200; detelja I. košnje 17Q0-;i900, II. košnje 1600-1800; pšenična slama stlačena 1100-1150.
ŽIVINA
VICENZA. Klavna živina: teličk' za rejo 870; teleta 510; junice I. 270-290; II. 240-260; voli I. 280-300, II
240-260; krave I. 240-260, II. 180-210; IH. 140-160; biki I. 290-300, II. 250-270; koštruni I. 150-200, H. 120-150; prašiči nad 160 kg 420-450, 100-160 kg 410-430; živina za rejo:	telički 380-
410; teleta 6-12 mesecev starosti 300-320; junice I. 290-330; II. 250-270; voli I. 250-280, II. 230-250; krave I. 140-170.000 lir glava, II. 110-130.000; prašički za rejo 12 kg 850-900, 18-20 kg 800-850; suhi prašiči 30-40 kg 550-600 70-8Q kg 440-470.
PERUTNINA
MILAN. Zaklane race 500-550 lir kg; kopuni živi 800-900, zaklani 950-1050: živi zajci 350-400, zaklani s kožo 480 530, brez kože 500-550; žive pegatke 700-800, zaklane 1000-1100; žive kokoš* 625-650, zaklane 850-900; žive inozemske kokoši 600-650, zmrznjene 500-600; zaklane gosi 400-450; piščanci I. 800-850, II. 650-700 inozemski 600-650; za-klani piščanci I. 950-1050, H. 800-900; inozemski zmrznjeni 550-650; živi purani 450-500, zaklani 600-700, inozem ski zaklani 450-500; žive pure 625-700 zaklane 850-900, inozemske zaklan« 500-550; sveža jajca I. 38-39 lir komad navadna 34-35; inozemska sveža jajca 28-29; konservirana jajca 25-2t
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do naj več 1 stop. kisi. 435-445, do največ 1,1 odst. kisi. 430-435, do največ 2,5 % kisi. 420-430, do največ 4% kisi. 410-420; dvakrat rafinirano tipa »A« 440-445, tipa »B« 410-415; semensko navadno 350-360; olje iz zemeljskih lešnikov 380-390 Ur kg.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 88( lir kg, maslo I. 800, II. 750-770; III 730-760; sir grana svež 410-420, maj ski proizv. 1954 540-600, zimski proizv 1953-54 640-680, majski proizv. 1953 750-800; emmenthal svež 450-510, star 3 mesece 550-570; sbrinz svež 410-430 star 3 mesece 550-570; provolone svež 450-470, star 3 mesece 550-560; italico svež 350-400; taleggio svež 290-310.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv,. 1954:	v
škatlah 5 in 10 kg 145-155 lir kg, v škatlah 1 in 1/2 kg 165-175; trikrat
Na mednarodnih trgih se čuti v zadnjem času precejšnje nihanje cen v različnih smereh. Cene določenih vrst blaga padajo, medtem ko cene drugih vrst rastejo. Značilno je stalno naraščanje cene bakru, medtem ko je cena činu popustila.
ŽITARICE
V tednu do 7. januarja je cena pšenice v Chicagu nazadovala od 234,50 na 231 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. Cena koruze je napredovala od 155 3/8 na 156 5/8 stotinke dolarja za bušel, proti izročitvi v marcu. Kljub slabim napovedim glede letine žita — v nekaterih predelih vlada suša — je cena nazadovala, ker ‘ima Amerika še velike količine nerazproda-nega blaga. Doslej je izvozila samo še eno tretjino (71,3 milijona bušlov) količine, ki bi jo morale Združene države izvoziti v smislu mednarodnega žitnega sporazuma. Prvič po petih letih bodo v Ameriki ‘skrčili površino zasejane zemlje z rižem na 1,36 milijona akrov, se pravi za eno četrtino.
SLADKOR - KAVA - KAKAO
Sladkor je ohranil v New Yorku .staro ceno, ki se suka okoli 3,17 stotinke dolarja za funt. Kava je v tednu do 7. januarja napredovala od 63,15 na 63,67 stotinke dolarja za funt. Sestala se bo posebna medameriška skupina izvedencev, ki bo proučila trg s kavo. Kakao je za malenkost nazadoval, in sicer od 65,15 na 65 stotink dolarja za funt. V Rotterdamu bodo odprli terminski trg za laneno olje.
VLAKNA
Bombaž je v New Yorku ohranil v bistvu staro ceno; ta se suka okoli 35,15 (teden poprej 35,10) dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Ameriško kmetijsko ministrstvo računa, da bo 1. avgusta 1955 še na razpolago za naslednjo sezono 9,3 milijona bal bombaža, to je 200.000 bal več kakor prejšnje leto. Sicer narašča tudi poraba, ki
koncentrirana mezga: v škatlah 5 in 10 kg 160-170, v škatlah 1/2 in 1 kg 180-190; celi paradižniki v škatlah 1200 g, 115-125, v škatlah 600 g 130-140; grah v škatlah 1 kg 165-180, v škatlah 1/2 kg 180-190; fižol v stročju v škatlah 1/2 kg An 1 kg 190-200; čebulice v kisu 220-240; marmelada boljše vrste v škatlah 5 kg 220-250, v škatlah 1/2 kg 260-280; mešana marmelada iz jabolk in sliv v sodčkih 175. 185, v škatlah 5 kg 210-220.
BOMBAŽNA PREJA
MILAN. Od predilnice do tkalnice fco predilnica, vključen davek na proizvodnjo: Amerika I, baza 20, enotna 900 do 980 lir kg; Indija baza 12, enotna 760 do 800; Egipt mikana baza 40, enotna 1350 do 1450 lir.
RABLJENI AVTOMOBILI
VICENZA. V zadnjem tromesečju preteklega leta se je število kupčij z rabljenimi avtomobili znatno zmanjšalo. Cene so se nekoliko znižale. Navajamo cene rabljenih dobro ohranjenih vozil: Fiat 500 I. in II. serija 80-100.00 lir; Fiat 500 B iz leta 1948-49 250-290.000 lir; Fiat 500 B »furgoncino« iz leta 1948-49 250-300.000; Fiat 500 »giardinetta« iz leta 1948-49 26CK300.000; Fiat 500 C iz leta
1949-	50 330-360.000, iz leta 1951-52 360 do
420.000,	iz leta 1953 430-500.000; Fiat 500 C »giardinetta« iz leta 1949-50 340 do
380.000,	iz leta 195.1-52 380-420.000; Fiat 500 C belvedere iz leta 1952-53 550 do 600.000; Fiat 1100 A iz leta 1947-48 250-300.000; Fiat 1100 B iz leta 1948-49 320 do 360.000; Fiat 1100 E iz leta 1949-50 420-450.000, iz leta 1951-52 450-500.000, iz leta 1953 500-550.000; Fiat 1400 iz leta
1950-	51 500-570.000, iz leta. 1952-53 600 do 800.000; Lancia Ardea 4 prestave, iz leta 1948 350-400.000, 5 prestav iz leta 1952 500-550.000; Lancia Aprilia iz leta 1949 300-350.000; Lancia Aprilia iz leta 1953
950.000-	1.050.000; Lancia Aurelia B 10
750.000-	900.000; Aurelia B 21 800-950.00; Alfa Romeo iz leta 1951 900.000-1,000.000 iz leta 1952-52 1,200.000-1,400.000 lir.
NEMŠKI PREMOG SE BO NEKOLIKO PODRAŽIL. Povpraševanje po premogu je v Nemčiji narastlo. Računajo, da se bodo zaradi tega vsaj nekatere vrste podražile. To velja zlasti za dobre vrste koksa.
bo v sezonj 1954/55 dosegla 13,5 milijona bal (prejšnje leto 12,4). Cena v Liverpoolu je nekoliko popustila. Londonski »Economist« računa, da je Sovjetska zveza lansko leto pridelala 5 milijonov ton bombaža, medtem ko bo letos pridelek dosegel 6 mil. ton. V Aleksandriji je cena za karnak good po pustila od 75,30 na 74,78 talarja za kan-tar, ašmuni good od 62,79 na 62,32. V Liverpoolu stane ameriški »middling proti izročitvi v marcu - aprilu 32,40 (teden poprej 32,37) penija za funt. — Cena volne suint proti takojšnji izročitvi je v New Yorku nazadovala od 150 na 147,3 stotinke dolarja za funt, v Roubaixu (Francija) od 1150 na 1130 frankov za kg proti Izročitvi januar-februar. Cena v Londonu: česana volna vrste 64’SB proti izročitvi v januarju 122-123 (teden poprej 123,50) penija za funt.
KOVINE
Splošno pozornost vzbuja nov skok cene bakra, in sicer za elektrolitični baker v New Yorku od 33 na 33,85 stotinke dolarja za funt. Na ceno vpliva stavka v južnoafriških rudnikih. Ako bi sedanji' položaj še trajal, bo povpraševanje v tem letu še bolj narastlo; že zdaj ni dovolj blaga na trgu. Proizvodnja bakra y Čilu je bila lansko leto za 3.000 ton manjša kakor leta 1953. Cena činu popušča zlasti v Londonu, od 698 na 684 funtov šterldngov za tono. Baker proti takojšnejmu plačilu je 7 januarja stal v Londonu 300 funtov za tono (291 teden poprej). Živo srebro y New Yorku 7 januarja neizpre-menjeno pri 318-322 dolarja za steklenico. Lito železo v New Yorku peiz-premenjeno pri 56,59 dolarja za tono, Buffalo 56,50; staro železo povprečna cena 32,83 (teden poprej 32,17) dolarja za tono.
Barvaste kovine v Zahodni Nemčiji 7. januarja: elektrolitičen baker za napeljave 345,25 do 348,25 DM za 100 kg, svinec v kablih 127 do 128, aluminij za1 napeljave 240 do 244 DM za 100 kg.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO	14,12.	28/12
Pšenica (stot. dol. za bušel)..................... 223.5/s	233 Vi
Koruza (stot. dol. za bušel)......................153 Ve	1S71/*
NEVV YORK
Baker (stot. dol. za funt)........................... 30.~	30-—
Cin (stot. dol. za funt)............................ 89.37	37.—
Svinec (stot. dol. za funt)......................... 14.80	14.80
Cink (stot. dol. za funt)........................... 11.50	11.50
Aluminij (stot. dol. za funt)....................... 22.20	22.20
Nikelj (stot. dol. za funt)......................... 64.50	64.50
Bombaž (stot. dol. za funt)......................... 35.06	35.20
Živo srebro dol. za steklenico.................... 317.50	322.—
Kava (stot. dol. za funt Santos 2)	  69.50	69- -
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono) .........................  379.—	282
Cin (f. šter. za d. tono)......................... —
Cink (f. šter. za d. tono)........................»no8	Vi
Svinec (f. šter. za d. tono)......................l03 —	lOdVs
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)
11/1
230
1547*
30.—
86
15
11.50
22.20 64 50 35.05 325.-68.25
302 V2 682 V2 85 s/4 104 -
435.90	431 50	427.30
								
VALUTE V		MILANU		VREDNOSTNI PAPIRJI V			TRSTU	
	28. 12. 54	10.1.55	Min.	Maks.					
Dinar (100)	88	87	87	89	29.1 P 54		11.1. 54	Min.	Maks.
Funt šterling	5.925	5.975	5.875 6.000					
Napoleon	4.300	4.350	4.300 4.400					
Dolar	637,—	643,-	637.- 643,-					
Franc, frank (100)	168:50		169 -	168 50 169.50	Južna železnica	1.700	1.738	1.700	1.772
Švicarski frank	148,75	I50,-	148.75 150.—	Splošne zavarov.	19 350	19.250	19 250	19.760
Funt št. papir	1.710	1.7j0	1.710 1.720	Assicuratrice	5.400	5 600	5.400	5.600
Avstrijski šiling	24.60	21.50	24.40 24.60	Riun. Adr. Sle.	7.500	7.450	7.450	7.500
Zlato	725	730	725. ~	730	Jerolimič	5.000	5.000	— .		— .	
				»Istra-Trst«	560	630	560	630
BANKOVCI V CURIHU				»Lošinj«	8.100	8.100				.	
				Martinolič	4.750	4.750	— .		—
	iu. j, luo.)			Prem ud a	13.100	13.100				 	
ZDA (1 dol.)	4,28 Vs	Belgija (100 fr.) 8,53		Tripkovič	11.650	11.650				
Anglija (1 f.št.)	11,43%	Holand. (100 fi.) j]2 V4		Openski tramvaj	2.000	2.000		 			
Francija (100 £r.) ].]3		Švedska (100 kr.) 76.70		Terni	262,—	264 —	260,-	264
Italija (100 lir)	0,66	Izrael (1	f.št.)	1.40	ILVA	350 —	368,-	339	368
Avstrija (100 š.)	16.02	Španija (100 pez.) 9.66		Zdr. jadr. ladjedel.	432	518	432	518
Cehoslov.	13.—	Argent (100 pez.) 15 90		Ampelea	1.300	1.300		
Nemč. (100 DM)	99.30	Egipt (1	f.št.)	11,20	Arrigoni	1.000	1.000	—	—
&tm KMEČKE ZVEZE
h in je murnu Mn
Pogostokrat slišimo tožbe, da vrtnina na zelen.) adnih vrtovih ne uspeva, da pridelki iz leta v leto pešajo in se pojavljajo na njih razne bolezni, pa tudi škodljivci. Krivdo radi zvrača-mo na pomanjkanje gnoja, pa tudi na slaba semena. Oba izgovora ne držita vselej in popolnoma. Malo je dobrih in zanesljivih semen, občutno je pomanjkanje hlevskega gnoja in dobrega komposta, ki sta za uspešno pridelovanje vrtnin nujno potrebna. To pomanjkanje se ne občuti samo v mestih in industrijskih krajih, ampak tudi na kmetih. Vendar so vzroki neuspehov ali vsaj slabih uspehov tudi drugod, posebno zaradi nezadostnega kolobarjenja.
Cešče pridelujemo več let zaporedoma na enem in istem prostoru, na eni in isti parceli isto vrtnino. Znano pa je, da potrebuje vsaka rastlina določeno količino določene hrane, ene več, druge manj. Ce rastejo ene vrste rastline več let zaporedoma na istem prostoru ali parceli, izčrpajo iz zemlje določene hranilne snovi tako, da jih začne primanjkovati naslednjim enakim ah sorodnim. Iz teh razlogov je nujno potrebno kolobariti, t. j. menjavati setve na nasade po določenem redu tako, da smotrno izrabljamo hranilne snovi ter s pravilnim, pa četudi morda zaradi pomanjkanja gnoja z bolj pičlim gnojenjem nadomeščamo hranilne snovi in dosegamo dobre u-spehe. Eno- in dvoletna vrtnina ima različne zahteve in potrebe in jo delimo v pogledu gnojenja v tri glavne skupine.
V prvo skupino uvrščamo vse kapusnice, zeleno, por, vse vrste solat, paradižnike, papriko, jajčevec, buče, kumare in špinačo. Vse navedne rastline dobro uspevajo v zemlji, sveže zagnojeni s hlevskim gno-
jem. So torej gnoja željne rastline. Prihodnje leto bomo določili za navedeno gnoja željno zelenjavo naslednjo parcelo in jo na novo pognojili. Na parcelo, ki je bila pognojena prejšnje letq s hlevskim gnojem in na kateri smo pridelal' gnoja željno vrtnino, oomo sejali skromnejšo vrtnino, ki se zadovoljuje z lanskoletno gno-jitvijo in z morebitnim dodatkom ustreznih umetnih gnojil, zlasti kalija in fosfora. Sem spadajo: korenje, peteršilj, črni koren, pesa, radič, česen in čebula, pa tudi Krompir. Vse te vrtnine ne prenašajo svežega gnojenja, loti se jih rja in napadajo jih razni škodljivci.
Tretje leto določimo in na novo pognojimo tretjo parcelo za gnoja željno vrtnino. Na lansko leto gnojeno pridejo ko-renčnice. Na parcelo, kjer so bile prejšnje leto korenčnice, pa sledi sočivje:	fižol, grah,
bob in leča. Kjer sprejemajo stročnice dušik iz zraka, jih ne gnojimo z dušičnatimi, pač pa s fosfornimi in kalijevimi u-metnimi gnojili. Najprmernej-ša sta kalijeva sol in superfo-sfat, ki jih trosimo mesec dni pred sejanjem in rahlo zakopljemo ali zagrebemo. Ce smo jeseni zemljo apnili, bo sočivje dobro uspelo.
Pri takem kolobarjenju gospodarimo uspešno z gnojem in pridelujemo na novo gnojenih parcelah kapusnice in drugo gnoja željno vrtnino. Prihodnje leto imamo na tem vrtnem delu korenjčnice, tretje leto pa stročnice, četrto leto pognojimo ta del vrta s hlevskim gnojem in začnemo kolobarjenje znova. K boljši rasti in uspe-vanju zemlje si pomagamo s kompostom, gnojnico in umetnimi gnojili. Trajne vrtnine: špargeij, rabarbaro, hren in trajne dišavnice pridelujemo na posebnem oddelku izven kolobarja.
Kmet in vrtnar Konec iamiarja
Na njivi in na polju. Naredi in očisti jarke, da ne bo na njivi zastajala voda in dušila ozimnino in druge koristne rastline. Tega dela ne smeš odlašati tudi zaradi tega ne, ker boš pozneje imel polne roke dela z važnejšimi opravili. Na ozimnino, ki je že vzklila, potrosi čilskega ali apnenega solitra — približno pol kg na vsak ar ali 1000 kv. metrov.
Doma si pripravimo vse stroje in orodje za čim hitrejšo in boljšo pripravo zemlje za bližnjo pomladansko setev. Pripravimo si tudi rani semenski krompir. Tudi umetna gnojila si je treba preskrbeti v tem času.
kar začnimo z obrezovanjem starih trt, če le ni več hudega mraza ponoči. Za nov nasad trt poskrbimo, končamo s paštnanjem še ta mesec, ker bo pozneje mnogo dela z nujnejšimi opravki. Mlade trte za nov nasad bodo v tem času že na razpolago pri domu, kjer jih ohranimo do saditve v rahli zemlji ali pa v pesku sladke vode. V sončnih zavetnih legah uredimo vinograd in ga tudi skopljemo, da posejemo vsaj med vrste trt tudi že bolj pozne vrste graha z zgrbanče-nim zrnjem, kakor so: senator, čudež amerikanski, kalve-donski itd.
Na vrtu. Zadnji čas je, da si pripraviš blizu doma in na sončni strani toplo gredo ali steklenjak, kamor boš sejal rano povrtnino za poznejše presajanje. V toplo gredo sej: zgodnjo glavnato solato kodrasto (rico) in »kraljico maj-nika« (tondo), rano zelje; »Ekspres« ali »Ditmarš«, rane paradižnike in še drugo povrtnino, če imaš dovolj prostora. Na prosto, v zavetno lego pa lahko seješ:	špinačo, korenj-
ček, peteršilj, solato rezivko in redkvico, česen in čebulček pa smeš saditi tudi na odprto lego brez strahu, da bi jo mraz uničil.
V vinogradu moramo imeti pri rokah vso pripravo za bližnjo režnjo in vežnjo tudi orodje, kole. beke in ponikla. no žico. Ob lepem vremenu
V sadovnjaku. Obrežimo in očistimo stara in mlada drevesa po strokovnih navodilih. Ako smo drevje škropili pred zimo s 4-5% bordoško brozgo, ga bomo v tem času škropili s 5-7% drevesnim karbolinejem ali pa z enakovrednimi pripravki (naodendrin, fitodrin nipod). Pohiteti moramo s kopanjem in pripravo jam za nasad mladih dreves. Skrajni čas je, da si preskrbimo mlada drevesa za nasad, ker velja zlasti za koščičasto pleme sadnega drevja, kakor mandelj, marelica in breskev.
V kleti. Vinsko klet zrači le ob lepem, jasnem vremenu, da bo v njej čist zrak in po možnosti stalna toplota — okrog 10 stopinj C. Pazi. da bodo sodi polni in dobro zamašeni, če toplota v kleti pade izpod 10 stopinj C, ne delaj si skr-
bi, dokler ne doseže ničle. Ako bi pritisnil prav hud mraz in bi toplota začela padati izpod ničle, tedaj moraš klet zagre-vati, ker bi nižja temperatura lahko škodovala vinu.
V shrambi, kjer hranimo krompir, moramo paziti, da nas ne preseneti hud mraz. Zaradi tega moramo večkrat nadzorovati toploto, da ne pade izpod ničle, ker bi nam sicer krompir zmrznil. Skrajni čas je, da razločimo rani semenski krompir v nizke lesene zaboje ali pa po lesan v toplem in svetlem prostoru, da bo pognal še pravočasno kali.
prekopati in, če le mogoče, tudi dobro pognojiti z dobrim hlevskim gnojem, mešanico 1. dr.
POLJEDELSTVO IN ŽIVINOREJA V JUGOSLAVIJI
je cas
»Premalo vemo, kako koristno je jesensko, oziroma zimsko oranje, saj vidimo tako malo izorane zemlje. Se je čas za to.« Tako pravi kmet, ki mu je za to, da mu zemlja rodi več in je v ta namen s traktorjem preoral pomladanskim usevom odmerjeno zemljišče. Mož se ne zanima zaman za napredno kmetovanje. Njegovo razumno delo se odraža povsod: na njivi in v vinogradu, na senožeti, v hlevu in drugje.
On pravi, da so tudi nekoč zemljo prerahljali pred mrazom: prašili so jo. To se Je presneto poznalo na pridelkih, ki so bili veliko lepši od onih z nespraš:nih njiv. Z današnjim orodjem in celo s stroji gre to delo veliko laže, hitreje, ceneje in — kar je najvažnejše — bolje. Ni torej nobenega razloga, da bi to gospodarsko tako koristno opravilo prezrli.
Poglejmo, zakaj pred mrazom zrahljana zemlja boljo rodi, oziroma kakšne so prednosti takšnega oranja.
Srež (po naše zmrzal) zemljo zdrobi (razkroji, spraši) zrahljana zemlja se prepoji z vlago, ki je rastlinam zlasti v prvi )(pomladanski) rasti tako potrebna. Z vlago (vodo) pronicajo v zemljo hranilne snovi: kisik, vodik, ogljik, in zlasti s snegom tudi dušik.
Prav ta poslednja snov, ki je za rastlinsko rast odločilnega pomena, pa naši zemlji sila betonskim primanjkuje. Toliko več pa ga je v zraku (4/5). Zakaj bi se tega ne okoristili, če in kjer se to da? Na preorano zemljo ga nekaj prinese dež, mnogo več pa sneg. (Zato je resnična že stara rečenica, da je sneg gnoj ubogih.) Najbolj u-činkovlte fabrike za srkanje zračnega dušika pa so drobno-živke, ki se nahajajo v bunči-cah na koreninah metulj nic (stročnic): graha, fižola, boba, detelj i. dr.
Zaradi tega je precej resnice o mnenju, da je takšno o-ranje pol gnojenja. Se razume, da je učinkovito tem bolj, če istočasno dotično zemljo tudi pognojimo.
Pri današnjem velikem pomanjkanju gnoja, vprežne živine in tudi delovnih moči i-ma jesensko, oziroma zimsko oranje tudi to prednost, da izvrši važno pomladansko opravilo, ki nam na pomlad večkrat povzroči precej preglavic.
S traktorjem orjemo globlje kot z navadnim oralom. To o-rsnje je toliko boljše, kolikor prej zemljo preorjemo.
Se je čas, da izkoristimo prednosti zimskega oranja in tako izpostavimo zemljo pri-rodnim učinkom, kar bo zvišalo in zboljšalo naše pridelke. Dostavek: Kar smo povedali, velja tudi za manjša zemljišča, zlasti vrtove, ki jih ne moremo preorati, pač pa jih moramo, če hočemo imeti dober pridelek, čim prej
V primeri s predvojnim stanjem se je orna površina v Jugoslaviji do lanskega leta zmanjšala za 4%, povečale pa so se površine sadovnjakov za 29%, vinogradov za 24% in travnikov za 7%. Orne površine v žitorodnih krajih se niso zmanjšale. Samo leta 1953 je bil pridelek pšenice nad povprečjem predvojnega, pridelek koruze pa je stalno pod predvojnim. Pridelki drugih kultur so stalno — razen v sušnih letih — nad predvojnim povprečjem.
ŽIVINOREJA NAPREDUJE
Celotna lanska (1954) kmetijska proizvodnja je bila v Jugoslaviji 14% manjša od predvojne, a živinorejska proizvodnja za 11% nad proizvodnjo leta 1953.
200 MILIJARD LIR DAVKA
0 studenčnici
Prizmo inedmlno avloprevozniško poilie
SOM' OOSIZI« AOTOTOASPORTI
G O R I Z I A
Via Donizetti N. 2?
Tel. 28-45
Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
♦
Specialni pogoji za provoz blaga v Jugoslavijo

ne primešajo kvarijive org&Ij ske snovi.
Za napajanje živine so mnogih krajih ob izviru st1* dencev postavljena lesena često tudi cementna korita, ^ se zaradi stalnega dotoka spN ti čistijo. Ker so odprta, P; da v nje iz zraka prah, listja žuželke, plesni in drugi ifR krobi. Večji del tega tekojj' voda sproti odnese, nekaj ^ \ čistih organskih in anorg^ ! skih snovi pa se vseda na d11* ] korit, kar sčasoma zmanj®', prostornino in tudi kvari Pj kost vode. Zato moramo tu® korita za napoj živine od i sa do časa očistiti od teh useJ d lin.
Skupna napajališča v ofoB' vaških korit najdemo velik1 krat tudi v krajih z modem'11 vodovodom. V higienskem 1 c žiru so skupna napajališč r za vaško živino oporečna, ^ t se po njih lahko raznašajo 6j t lezenski mikrobi od goveje i e tike, konjske smrkavosti, 31 j navke in parkljevke do v( 1 drugih nalezljivih bolezni. B 1 varnost živalskih okužb zmai'1 t šamo potom napajanja živič na lastnih koritih ali s spr? E izplaknj enimi vedri.	'
Kmetijstvo v Italiji je lansko leto plačalo 200 milijard lir davka. Zveza kmebijcev je predložila vladi, naj bi se namesto dohodnine (ricchezza mobile) na podlagi najemnih pogodb plačeval davek na dohodke iz ikmetijstva (reddito agricolo) na podlagi zemljiškega katastra. (V Jugoslaviji že plačujejo kmetje davek na podlagi zemljiškega katastra.)
6. M. CUH S FIDLIO
UVOZ - IZVOZ
in IZDELKOV
Trst, Ulica 1. deila Croce's
TEL. 94-570
Tigr. C0L1NTER - TRIESTE jj
V higienskem oziru je najčistejša voda iz gorskih in hribovskih studencev, ki so oddaljeni c d naselbin. Napram geološki tvorbi tal. od koder izvira, je njena trdota lahko različna. Za napeljavo v vodovod jemljemo, kjer je to mogoče in kjer so studenci dovolj izdatni, predvsem to vodo.
Tudi studenčnico imoramo zajemati čisto ali studenec c-gradifi v betonski zbiralnik z pokrovom, da se
I>. M EMI
IRSI, TRIESIE, UL XXX OTIOBI^
Telef 29-812, Telgr. KAPI, Triest* d
Import = Export vseh vrš n
PLOTOUIHIE in “
GMDBEMRJl
MflTERiata
ELEKTRO INŠTALACIJSKO PODJETJE i,
ti V
TRST, Ul. B0CCACCI0 ŠT. 10 lj
Aiifo! Milan
Sprejemamo vsa popravila in naročil* za	nove inštalacije vsoh vrst	^
električnih napeljav	^
Pokličite našo telef. štev. 29-322
Se priporočamo	^
P
F. SPADARO
SPEOICIJSK^ TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 35 785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERVOLA £ TEL. 96 847	st
SCALO LEGNAMI - PROSECCO ^
c* Bi J si Bi
A
ia
di
si
tr
tr
n;
V|
g«
IMPEXPORT
g;
PONTEBBA k<
VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 gj Poštni predal IB4 Bi
Telegr.: SPADSPEDIT se
---------------    ni
sp te la v« bi še Sa tel
TRST - ULICA CESARE B ATT ISTI 23
Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT - TRIESTlJ
- _________________________
Vzmno poslovanje livioorojsi zavaiovainic
Ob zborovanju v Bazovici
Glede na zmedeno dobo, v kateri živimo, je bil zame nenavaden užitek, ko sem v nedeljo prisostvoval vaškemu »parlamentu« v Bazovici. Bil je namreč občni zbor tamkajšnje zavarovalnice za govejo živino za Bazovico in Jezero, Gropado in Padriče. Ko sem to zborovanje počastil z oznako parlamenta, nisem mislil na današnje parlamente, ker bi bila to kaj neredna pohvala, temveč na nekdanje, ko so ljudski poslanci resno in dostojno razpravljali in reševali državne probleme, kakor so v nedeljo živinorejci imenovanih vasi prisostvovali razpravi o gospodarskih zadevah, ki zadevajo njihovo živinorejo.
Kakor skoraj vsi zadružni občni zbori, se je seveda tudi letni občni zbor bazovske zavarovalnice zaradi nesklepčnosti začel namesto ob četrti, šele ob peti uri popoldne. Predsednik Zorko Grgič je sicer grajal nezadostno udeležbo, vendar se ne sme pozabiti, da so mnogoštevilne udeležbe na zadružnih občnih zborih le zelo redka prikazen in pride do njih samo slučajno, ko so člani nezadovoljni z vodstvom zadruge in si hočejo izvoliti nov odbor. Sicer pa se je Preslova dvorana kmalu po začetku napolnila do zadnjega kotička. Tajnik Miro Križmančič je ob splošni pozornosti prečital svoje vzorno sestavljeno poročilo, v katerem me je najbolj zanimal zapisnik prve lanske od-borove seje (dne 18. januarja), na katero so bili povabljeni predstavniki živinorejcev s Proseka, Repentabra, Lonjer-ja in Trebč, da bi se skupno
posvetovali o zavarovalnih in drugih vprašanjih, ki zadevajo živinorejo. Razen Repentabra imajo vse te vasi zavarovalnico za govejo živino, a tudi repentaborski župan, ki je predstavljal svojo občino, je obljubil, da si bodo tudi tam v kratkem ustanovili zavarovalnico.
To posvetovanje je imelo predvsem namen, da se s skupnim nastopom pregovorijo mesarji, da začno odkupovati za molžnjo ne več uporabne krave, kar je bilo tudi pozneje doseženo, ker bi si bili sicer živinorejci sami ustanovili zadrugo za prodajo mesa od svoje zaklane živine. Pobuda bazovske zavarovalnice je zelo hvalevredna in je bila, kakor se vidi, tudi uspešna, kar naj jo vzpodbudi, da svoje delovanje v tej smeri nadaljuje in razširi. V ta namen bi bilo potrebno, da se sestavi posebni posvetovalni odbor iz predstavnikov vseh zavarovalnic za govejo živino in pozneje morda tudi drugih zavarovalnic.
Skoraj vse danes obstoječe slovenske zadruge na Tržaškem so redki ostanki po fašističnem viharju, ostanki od nekdaj bujno razvijajočega se slovenskega zadružništva. V dobi fašizma se seveda nismo mogli gibati, prav tako nas je tudi anglo-ameriška uprava --da se ne zameri svojim italijanskim prijateljem — tiščala za grlo, da nismo mogli dihati. Na občnem zboru je bilo vec predstavnikov mlade generacije, med drugimi tudi predsednik in-tajnik. Ti naj zavihajo rokave in naj se spravijo navdušeno na delo in vsi jim bo-
do pomagali in sodelovali. Zbeganosti in malodušja mora biti enkrat konec in nova spomlad bo zopet s cvetjem obsula našo mladino.
Razen že omenjenega skupnega sestanka nam je tajnikovo poročilo odkrilo še drugi primer koristnosti zadružne organizacije. V začetku decembra se je namreč pojavila v Bazovici slinavka na prašičih, ki je nalezljiva za vse parkljarje, torej tudi za govejo živino. Tu je odbor zavarovalnice z neverjetno hitrostjo posegel vmes in kljub vsem tehničnim oviram izposloval v nekoliko dneh cepljenje vss goveje živine — razen pri 27 živinorejcih v Padričah, ki so se temu uprli. O tej zadevi se je razvila na občnem zboru zelo živahna razprava, na koncu katere so tudi omenjeni živinorejci obljubili, da bodo dali takoj cepiti svojo živino. Lahko si mislimo, kakšna gospodarska nesreča bi bila mogla nastati v prizadetih vaseh, da nimajo živinorejci svoje zavarovalnice, ki je tako naglo preprečila širjenje nevarne kužne bolezni, čeprav je bilo treba vzorce krvi okuženih prašičev poslati v Bolonjo, od koder so potem poslali serum za injekcije.
Razen treh (z dvanajstimi glavami živine) so vsi drugi živinorejci v Bazovici, Gropa-di, Padričah in Jezeru zavarovani za svojo govejo živno pri bazovski zavarovalnici, in sicer: V Bazovici 88 članov, 27 ' glav živine; v Gropadi 64, 172 glav; v Padričah 35, 80 glav; na Jezeru 5, 13 glav. Skupno je torej zavarovanih 536 glav goveje živine. (Zaradi pomanjkanja prostora bomo nekatere zanimive podrobnosti objavili v prihodnji številki).
—od—
UVAŽA:
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
izvaža bi<
tekstil, kolonialno bla& in raznovrstne stroj
Pl
Ri
m
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJfn
.J2
""... ™ -------------------------------------------------^ 28
TECHIVA
IMPORT-EXPORT
TRST — ULICA FABI0 FILZI 17/1 Tel. 35-907 - Teleg.: TECHNALUIN
Vršimo vsakovrstne izvozne in ovozne operacije
m,
♦♦	(v
Se
Zastopstvo za Jugoslavijo g ^ raznih industrijskih strO' i^, jev, orodja in tehničnega tei
materiala ?r
19;
♦ ♦	Pr
-----------------------A Oj
---------------------jnj,
iji’
j
teli
EXP0RT - IMPORT P
ZAGREB, Trg Republike 8 Ijvj
ise
Sr<
• IZVOZI	Slo
ski
Riblje konzerve (saidine, fi-	‘po
lete, skuše, tunjevinu i dr.I	Za
slanu ribu; sardelnu pastu,	slo
spužve j koralje
Vz
• UVOZI	PB
Vs«
Erodske motorc i rezervne	igg
djelova za iste, zalim razne	^
pribore i potrebštine za ribar- : 0^( stvo i prehranbenu industriju ^
Ma
Ske
hei
__________________________