215 farm vestn 2023; 74
KEMIČNI MOTILCI 
ENDOKRINEGA 
SISTEMA IN 
REPRODUKTIVNO 
ZDRAVJE ŽENSK 
ENDOCRINE 
DISRUPTING CHEMICALS 
AND FEMALE 
REPRODUCTIVE HEALTH 
 
AVTORICE / AUTHORS: 
Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. gin. in porod.1 
prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm.2 
izr. prof. Bojana Pinter, dr. med.,  
spec. gin. in porod., mag. ekon. in posl. ved3 
 
1 Zdravstveni dom Ljubljana,  
Zdravstveno varstvo žensk – enota Šiška,  
Derčeva ulica 5, 1000 Ljubljana;  
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta,  
Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana 
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo,  
Katedra za farmacevtsko kemijo,  
Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana 
3 Univerzitetni klinični center Ljubljana,  
Ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana; 
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta,  
Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana  
 
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE: 
E-mail: tinkara_27@yahoo.com
POVZETEK 
Kemični motilci endokrinega sistema so heterogena 
skupina kemičnih snovi, ki se vpletajo v delovanje 
endokrinega sistema. V telo jih najpogosteje vne-
semo s hrano in vodo. Zaradi vezave na hormonske 
receptorje in učinka na sintezo steroidov, metaboli-
zem ter biološko razpoložljivost spolnih hormonov 
so lahko povezani s številnimi ginekološkimi teža-
vami, kot so neplodnost, sindrom policističnih jajč-
nikov, motnje menstruacijskega ciklusa, endome-
trioza, miomi maternice ali hormonsko odvisni raki. 
Lahko imajo učinek na reproduktivno zdravje žensk, 
zato mora zdravstvena stroka aktivno pristopiti k 
osveščanju laične javnosti, še posebej žensk v rodni 
dobi. 
 
KLJUČNE BESEDE:  
endokrini motilci, ginekološke bolezni, neplodnost, 
rak, steroidni hormoni 
 
ABSTRACT 
The endocrine disrupting chemicals (EDCs) are a 
heterogeneous group of chemicals that interfere 
with endocrine functions. Human exposure mainly 
occurs by ingestion of contaminated food and wa-
ter. EDCs can bind to hormone receptors and in-
terfere with steroidogenesis, sex-hormone 
metabolism and bioavailability. They have been 
linked to gynaecological disorders such as infertility, 
polycystic ovary syndrome, irregular menstrual cy-
cle, endometriosis, fibroids or hormone-responsive 
cancers. Regarding their potential impact on female 
reproductive health, health care professionals should 
play a key role in communicating the science of 
EDCs to the general public, in particular to women 
of childbearing age. 
 
KEy wORDS:  
cancer, endocrine disruptors, gynaecological disor-
ders, infertility, steroid hormones
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
1 UVOD 
 
Kemični motilci endokrinega sistema (KMES) so zdravju 
potencialno škodljive sintetične ali naravne snovi v okolju, 
človeka (5, 8, 15, 18, 19). V preglednem prispevku prikazu-
jemo povezavo KMES z ženskim reproduktivnim zdravjem. 
 
 
2 REPRODUKTIVNO ZDRAVJE žENSK IN KEMIČNI MOTILcI ENDOKRINEgA SISTEMA 
 
Moteno delovanje hipotalamo-hipofizno-gonadne osi zaradi 
možnega vpliva KMES (1, 3, 8, 21) se lahko na reprodu-
ktivnem zdravju žensk kaže kot: 
• neplodnost (1, 3–6, 8, 18, 20), 
• sindrom policističnih jajčnikov (3–6, 9, 16, 20), 
• anovulacija in druge motnje menstruacijskega ciklusa (1, 
3–6, 8, 11, 21), 
• prezgodnje popuščanje delovanja jajčnikov (3–5, 8, 21), 
• endometrioza (3–6, 8, 11, 20), 
• miomi maternice (1, 3, 6, 8, 20), 
• neugoden izid nosečnosti (npr. prezgodnji porod, spontani 
splavi, nizka porodna teža, preeklampsija) (3, 4, 8, 22) in 
• zgodnja menarha, telarha in pubarha, prezgodnja ali po-
zna puberteta (1, 3–5, 11, 22, 23).  
Neposredno povezavo med KMES in hormonsko odvisnimi 
raki je zaradi pleiotropnega učinka KMES in multifaktorske 
narave kancerogeneze težko dokazati (7, 23). Čeprav so 
dokazi omejeni, so KMES lahko povezani z: 
• rakom dojke (1, 3, 7, 8, 11, 22–24), 
• rakom jajčnikov (1, 3, 23), 
• rakom endometrija (3, 8, 23) in 
• rakom nožnice (1, 3, 24). 
Preglednica 1 podrobneje prikazuje nekatere KMES in mo-
žno povezavo z ženskim reproduktivnim zdravjem.  
Pri navajanju statistično značilnih učinkov KMES na žensko 
reproduktivno zdravje pri ljudeh je kljub nekaterim eksperi-
mentalnim in kliničnim raziskavam potrebna previdnost, 
saj so izsledki raziskav pogosto nasprotujoči. Posploševa-
nje izsledkov na splošno populacijo ljudi ter popolno razu-
mevanje učinka KMES na žensko reproduktivno zdravje 
ostaja zato omejeno. Med raziskavami so nedoslednosti, 
ki izhajajo iz razlik v študijskih populacijah, v zasnovi razi-
skav in velikosti študijskih skupin, analiziranem obdobju 
življenja, različnih pristopih k pridobivanju in analizi podatkov 
o izpostavljenosti KMES, različnih končnih točkah in so-
spremenljivkah. Učinek KMES je pleiotropen, narava ne-
katerih bolezni (npr. karcinomov) pa multifaktorska. V pri-
hodnosti bi bile za boljše razumevanje učinka KMES na 
žensko reproduktivno zdravje potrebne multicentrične ra-
ziskave z vključitvijo večjega števila žensk. 
ki se vpletajo v delovanje endokrinega sistema (1). Po de-
finiciji Svetovne zdravstvene organizacije so KMES od zunaj 
vnesene kemične snovi oz. zmesi snovi, ki preko spre-
memb v delovanju hormonov povzročajo neželene učinke 
na zdravje posameznega organizma ali njegovega potom-
stva oz. (sub)populacije (2). So obsežna in heterogena 
skupina okoli 1000 kemičnih snovi (3, 4).  
Med KMES spadajo naslednje splošne skupine spojin: 
• pesticidi (organoklorove in organofosforne spojine, kar-
bamati, piretroidi, triazini) (3–8), 
• snovi, ki so sestavine plastike (bisfenol A (BPA) in njegovi 
analogi) (3–9), 
• konzervansi, protimikrobne in površinsko aktivne snovi v 
kozmetičnih izdelkih in zdravilih (parabeni, triklosan, tri-
klokarban, alkilfenoli, benzofenoni) (3–8, 10),  
• mehčala (ftalati) (3–9), 
• industrijske kemikalije in njihovi produkti (poliklorirani bi-
fenili (PCB), polibromirani difenil etri (PBDE), dioksini, 
perfluorooktanojska kislina (PFOA), perfluorooktanijev sul-
fat (PFOS), policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), aro-
matski amini) (3–8), 
• zdravilne učinkovine (nesteroidne protirevmatične učin-
kovine, paracetamol, dietilstilbestrol (DES), učinkovine 
za hormonsko nadomestno zdravljenje, bioidentični hor-
moni, učinkovine za hormonsko kontracepcijo, levonor-
gestrel (kot učinkovina v materničnem vložku), učinkovine 
za zdravljenje neplodnosti in hormonsko odvisnih rakov, 
hormoni v kozmetičnih izdelkih) (3, 5, 7, 8, 10–14), 
• težke kovine (svinec, živo srebro, kadmij, arzen) (3–5, 7, 
8) in 
• fitoestrogeni (lignani, sojini izoflavoni) (3, 4, 5, 7).  
Glavni vir KMES predstavlja vnos s hrano in pitno vodo, v 
telo pa lahko vstopajo tudi preko vdihanega zraka ali kože 
(5). Z vezavo na jedrne estrogenske receptorje, androgene, 
tiroidne in glukokortikoidne receptorje KMES agonistično 
ali antagonistično vplivajo na prepisovanje tarčnih genov 
(genomska pot) (5, 15), z vezavo na receptorje v plazemski 
membrani pa lahko sprožijo hitre učinke (negenomska pot) 
(15). Neželeni učinek KMES je lahko izražen tudi preko 
epigenetskih mehanizmov (3) ali nastanka reaktivnih kisi-
kovih zvrsti (16). Čeprav so povezavo med izpostavljenostjo 
KMES in različnimi boleznimi dokazali in vitro in na živalskih 
modelih in vivo ter je pogosto skladna z epidemiološkimi 
izsledki pri ljudeh, je zaradi številnih omejitev raziskav in 
možne pristranskosti potrebna previdnost pri posploševa-
nju izsledkov na splošno populacijo ljudi (3, 17).  
Ker se KMES preko različnih mehanizmov vpletajo v sintezo 
steroidov, metabolizem in biološko razpoložljivost spolnih 
hormonov, so lahko povezani z reproduktivnim zdravjem 
216
K
E
M
IČ
N
I M
O
TI
LC
I E
N
D
O
K
R
IN
E
G
A
 S
IS
TE
M
A
 IN
 R
E
P
R
O
D
U
K
TI
V
N
O
 Z
D
R
AV
JE
 Ž
E
N
S
K
farm vestn 2023; 74
217 farm vestn 2023; 74
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
Preglednica 1: Kemični motilci endokrinega sistema in možna povezava z ženskim reproduktivnim zdravjem. 
Table 1: Possible impact of endocrine disrupting chemicals on female reproductive health.
Kemični motilec 
endokrinega sistema
Možni mehanizmi delovanja
Možna povezava z ženskim 
reproduktivnim zdravjem
Literatura
Pesticidi
- spremenjena steroidogeneza v teka 
in granuloznih celicah jajčnika (DDT, 
metoksiklor, atrazin, heptaklor, 
heksakloroheksan, cipermetrin, 
fenvalerat) 
- povečanje (atrazin) ali zmanjšanje 
(DDT, endosulfan, metoksiklor) 
aromatazne aktivnosti  
- epigenetske spremembe 
(metoksiklor) 
- učinek na aktivnost steroidnih 
receptorjev v jajčniku in 
metabolizem steroidnih hormonov v 
jetrih (metoksiklor, endosulfan, 
malation, pendimetalin)
- zmanjšana prostornina jajčnika 
- nižje vrednosti prolaktina in LH 
- nižje vrednosti AMH 
- zmanjšana rast AF 
- daljši ali krajši menstruacijski ciklusi  
- zmanjšana rezerva jajčnikov in POF 
- prezgodnji menarha in telarha 
- zmanjšana plodnost 
- endometrioza 
- prezgodnji porod 
- nižja porodna teža in zastoj plodove 
rasti 
- rak dojke, jajčnikov in endometrija 
 
3, 5, 7, 8, 
20, 21, 23, 
25  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Snovi, ki so sestavina plastike
- učinek na ER, AR, TR  
- povečana sinteza gonadotropinov 
- vpletanje v steroidogenezo 
- vpletanje v mejozo 
 
 
 
 
 
- zmanjšana rast in število AF, atrezija 
foliklov  
- zmanjšana kakovost jajčnih celic, 
slabši izid postopkov OBMP  
- zmanjšana plodnost 
- motnje ovulacije, anovulacija 
- PCOS, POF 
- miomi maternice, endometrioza 
- cistična hiperplazija endometrija 
- rak dojke, jajčnikov in endometrija
3, 5, 7, 8, 9, 
11, 20, 21, 
23, 25  
 
 
 
 
 
 
Konzervansi, protimikrobne in površinsko aktivne snovi v kozmetičnih izdelkih in zdravilih 
Parabeni  
(MeP, EtP, PrP, BuP) 
 
 
 
- učinek na ER in AhR 
 
 
 
 
- zmanjšanje števila AF  
- krajši menstruacijski ciklusi  
- PCOS, POF 
- rak dojke 
- prezgodnji porod in nizka porodna 
teža 
7, 8, 11  
 
 
 
 
Triklosan, triklokarban 
 
 
- učinek na ER, AR, TR 
 
 
- zmanjšana prostornina jajčnika 
- zmanjšana plodnost 
- višja stopnja splavnosti 
- PCOS
7, 8, 20  
 
 
218
K
E
M
IČ
N
I M
O
TI
LC
I E
N
D
O
K
R
IN
E
G
A
 S
IS
TE
M
A
 IN
 R
E
P
R
O
D
U
K
TI
V
N
O
 Z
D
R
AV
JE
 Ž
E
N
S
K
farm vestn 2023; 74
Alkilfenoli 
 
 
 
 
 
 
 
- učinek na ER 
- motena steroidogeneza 
 
 
 
 
 
 
- zmanjšana amplituda in srednje 
vrednosti LH 
- okrnjeno delovanje negativne 
povratne zanke hipotalamus-
hipofiza-jajčnik 
- prezgodnji porod ter nizka porodna 
teža 
- nižji prirast telesne teže v 
nosečnosti
7 
 
 
 
 
 
 
 
Benzofenoni (UV-filtri v 
kremah za sončenje – 
BP-1, BP-2, BP-3,  
BP-4)
- učinek na ER, PR in AR 
 
 
- tvorba vnetnih citokinov v človeških 
makrofagih in možna povezava s 
PCOS 
- motnje v delovanju ščitnice
7, 10  
 
 
Mehčala
- učinek na ER in AhR 
- vpletanje v sintezo estradiola in 
testosterona 
- poškodbe DNA in spremenjeno 
razmerje med mitozami in 
apoptozami 
 
 
 
 
 
- pospešena sinteza LH  
- zmanjšana rast AF, atrezija 
foliklovslabši izid postopkov OBMP 
- POF, miomi maternice, PCOS in 
endometrioza 
- prehajanje skozi placento in možen 
vpliv na plod 
- prezgodnji porod in zastoj plodove 
rasti  
- povišan krvni tlak v drugi polovici 
nosečnosti in nekaj let po porodu 
- rak dojke
5, 7, 8, 21, 
20, 25–27  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Industrijske kemikalije in njihovi produkti
PCB 
 
 
 
- estrogenski ali antiestrogenski 
učinek 
- sprememba izražanja genov, 
vključenih v sintezo hormonov 
- zmanjšana steroidogeneza
- zmanjšana folikulogeneza 
- slabši izid postopkov OBM 
- endometrioza  
- rak dojke 
5, 7, 8, 23  
 
 
 
PFOA 
PFOS  
 
 
 
 
- učinek na ER, AR in TR 
- potenciranje učinka estrogena na 
procese celične delitve v tkivu dojk 
 
 
 
- rak dojke 
- kasnejša menarha in razvoj dojk 
- prenatalna izpostavljenost, 
povezana s povišano ravnijo 
serumskega testosterona pri 
najstnicah 
- nižja porodna teža
7 
 
 
 
 
 
219 farm vestn 2023; 74
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
PAH 
 
 
- učinek na AhR 
- zmanjšana steroidogeneza  
 
- zmanjšanje števila preantralnih 
foliklov  
- zmanjšana rezerva jajčnikov 
- rak dojke
7, 25 
 
 
Aromatski amini - estrogenska aktivnost  - učinek na procese celične delitve 
- rak dojke
7 
Težke kovine
- estrogenska aktivnost  
- učinek na receptorje in sekretorne 
mehanizme v hipofizi 
 
 
 
- učinek na delovanje osi 
hipotalamus-hipofiza-jajčnik 
- nižje vrednosti LH 
- manjše število zrelih oocitov 
- zmanjšana plodnost 
- višja stopnja splavnosti 
- nižja porodna težarak dojke
7, 8 
 
 
 
 
 
Fitoestrogeni
- učinek na ER 
- učinek na steroidogenezo 
- motnje mejoze
- učinek na folikulogenezo 
- zmanjšana plodnost 
5, 7, 21, 25 
 
 
Zdravilne učinkovine
Nesteroidne 
protitirevmatične 
učinkovine, 
paracetamol 
- znižana androgenska aktivnost 
zaradi inhibicije delovanja 
ciklooksigenaze  
- pojav kriptorhidizma in astme ob 
izpostavljenosti in utero 
 
5, 12 
 
 
Dietilstilbestrol
- zmanjšana steroidogeneza 
- epigenetske spremembe preko 
spremenjene metilacije histonov 
- zmanjšana folikulogeneza,  
- atrezija foliklov 
- nižje vrednosti LH 
- hiperplazija endometrija 
- možna povezava z 
adenokarcinomom maternice 
- svetlocelični adenokarcinom 
nožnice pri izpostavljenosti in utero 
- endometrioza in miomi maternice 
- rak dojke, tudi pri izpostavljenosti in 
uteroPOF
3, 5, 7, 23–
25 
Učinkovine za 
hormonsko 
nadomestno 
zdravljenje, bioidentični 
hormoni
- učinek na ER, PR, AR, GR in MR 
 
 
 
- vpliv progestagenov na 
prepisovanje genov preko 
receptorjev 
 
7 
 
 
 
Zavedati se je potrebno učinka izpostavljenosti KMES v 
kritičnih obdobjih razvoja zaradi nepopolno razvitih homeo-
statskih zank in detoksifikacijskih sistemov, hkrati pa je 
človek dnevno izpostavljen mešanici številnih različnih ke-
mikalij v nizkih odmerkih in je zato ocena tveganja otežena 
(2, 29). K osveščanju laične javnosti o tveganjih, povezanih 
s KMES, so pristopila tudi številna strokovna združenja, 
kot so mednarodno Združenje za endokrinologijo (Endo-
crine Society) (3), angleško Kraljevo združenje ginekologov 
in porodničarjev (Royal College of Obstetrics and Gyna-
ecology, RCOG) (29) in Ameriško združenje ginekologov 
in porodničarjev (American College of Obstetricians and 
Gynecologists, ACOG) z Ameriškim združenjem za repro-
duktivno medicino (American Society of Reproductive Me-
dicine, ASRM) (30).  
3 PRIPOROČILA ZA ZMANJšANJE IZPOSTAVLJENOSTI KEMIČNIM MOTILcEM ENDOKRINEgA 
SISTEMA 
 
Če neka kemikalija po smernicah Evropske agencije za 
kemikalije (European Chemicals Agency, ECHA) in Evrop-
ske agencije za varnost hrane (European Food Safety Aut-
hority, EFSA) izpolnjuje identifikacijske kriterije KMES, se 
lahko opravi stopenjska ocena tveganja glede na snov in 
izpostavljenost (2). Tveganje je lahko nesprejemljivo in so 
potrebni ukrepi za zmanjševanje tveganja, ali pa tveganja 
ni oz. je sprejemljivo majhno in dodatni ukrepi niso po-
trebni.  
220
K
E
M
IČ
N
I M
O
TI
LC
I E
N
D
O
K
R
IN
E
G
A
 S
IS
TE
M
A
 IN
 R
E
P
R
O
D
U
K
TI
V
N
O
 Z
D
R
AV
JE
 Ž
E
N
S
K
farm vestn 2023; 74
Legenda: AF – antralni folikel, AhR – receptor za aril ogljikovodike, AMH – anti-Müllerjev hormon, AR – androgenski receptor, BP-1 – 
benzofenon-1, BP-2 – benzofenon-2, BP-3 – benzofenon-3, BP-4 – benzofenon-4, BuP – butilparaben, DDT – 4,4’-
diklorodifeniltriklorometan, ER – estrogenski receptor, EtP – etilparaben, GnRH – gonadoliberin, GR – glukokortikoidni receptor, LH – 
luteinizirajoči hormon, MeP – metilparaben, MR – mineralokortikoidni receptor, MV – maternični vložek, OBMP – oploditev z biomedicinsko 
pomočjo, PAH – policiklični aromatski ogljikovodiki, PCB – poliklorirani bifenili, PFOA – perfluorooktanojska kislina, PFOS – perfluorooktanijev 
sulfat, PCOS – sindrom policističnih jajčnikov, POF – prezgodnje popuščanje delovanja jajčnikov, PR – progesteronski receptor, PrP – 
propilparaben, SHBG – spolne hormone vezoči globulin, TR – tiroidni receptor
Učinkovine za 
hormonsko 
kontracepcijo, 
levonorgestrel (v MV) 
- učinek na ER in PR 
 
 
 
- zavora sproščanja FSH, inhibicija 
porasta LH in pospešena sinteza 
SHBG (estrogeni) 
- zavora sproščanja GnRH in porasta 
LH (progestogeni) 
7, 28 
 
 
 
Učinkovine za 
zdravljenje neplodnosti 
 
 
 
 
- selektivna modulacija ER 
(klomifenijev citrat)  
- zavora aromataze (letrozol) 
 
 
 
- pospešitev izločanja 
gonadotropinov, steroidogeneze in 
folikulogeneze (klomifenijev citrat) 
- zavora biosinteze estrogenov 
(letrozol) 
- spodbujanje ovulacije in 
folikulogeneze
7, 13 
 
 
 
 
 
Učinkovine za 
zdravljenje hormonsko 
odvisnih rakov
- selektivna modulacija ER 
(tamoksifen)  
- zavora aromataze (letrozol)
- antagonistični učinek v tkivu dojk, 
agonistični učinek v tkivu maternice 
(tamoksifen) 
- zavora biosinteze estrogenov 
(letrozol)
7, 13, 14
Hormoni v kozmetičnih 
izdelkih 
- učinek na ER
- možna estrogenska ali 
antiestrogenska aktivnost 
- prezgodnja puberteta 
- rak dojke
7
221 farm vestn 2023; 74
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
Proaktivno lahko k osveščanju žensk, še posebej nosečnic 
in žensk, ki načrtujejo nosečnost, pristopimo vsi zdravstveni 
delavci, tako farmacevti kot ginekologi in porodničarji, npr. 
pri vodenju nosečnosti ali že v okviru predkoncepcijskega 
svetovanja: 
• Vzamemo natančno socialno anamnezo, ki naj vključuje 
morebitno izpostavljenost KMES: 
- v domačem okolju: prehranske navade, uporaba izdel-
kov za osebno nego, čistil in/ali pesticidov za domačo 
rabo, kajenje, dejavnosti v prostem času,  
- na delovnem mestu: v Sloveniji pravice in dolžnosti de-
lodajalcev in delavcev, tudi nosečih delavk, v zvezi z 
varnim in zdravim delom ter ukrepe za zagotavljanje 
varnosti in zdravja pri delu ureja Zakon o varnosti in 
zdravju pri delu (ZVZD-1) (31). 
• Proučimo vsa na recept predpisana zdravila, zdravila, ki 
so na voljo brez recepta in prehranska dopolnila, ki jih 
ženska jemlje. 
• Nosečnice naj zdravila, kot so analgetiki, in prehranska 
dopolnila jemljejo le po posvetu z zdravnikom in zgolj v 
nujnih primerih. 
• Ženske poučimo, da pri prehranskih dopolnilih pogosto 
ni narejenih predhodnih raziskav o varnosti sestavin, ki 
jih vsebujejo. 
• Ženske poučimo, da ovojnina zdravil in prehranskih do-
polnil vsebuje ftalate. 
• Svetujemo uživanje sveže pripravljene hrane iz sestavin 
z znanim poreklom in ekološke pridelave ter čim manjši 
vnos potencialno kontaminirane, predelane ali konzervi-
rane hrane v pločevinkah ali plastični ovojnini. 
• Svetujemo uporabo steklene posode namesto shranje-
vanja ali priprave hrane v plastični oz. kovinski 
posodi/ovojnini. 
• Odsvetujemo plavanje v potencialno kontaminirani vodi 
in zadrževanje na mestih, kjer lahko pride do stika oz. 
vdihavanja nevarnih kemičnih snovi. 
• Odsvetujemo uporabo pesticidov za domačo uporabo 
ter pretirano uporabo izdelkov za osebno nego, kot so 
izdelki za telo ali parfumi (3, 4, 29, 30, 32). 
 
 
4 SKLEP 
 
Kemični motilci endokrinega sistema so vsesplošno prisotni 
v našem okolju. Glavni vir predstavlja vnos s hrano in pitno 
vodo. Zaradi vpletanja v delovanje endokrinega sistema 
so lahko povezani s številnimi ginekološkimi boleznimi. Če-
prav je potrebna previdnost pri posploševanju izsledkov 
raziskav na splošno populacijo ljudi, je pri osveščanju laične 
javnosti, zlasti žensk v rodni dobi, potreben proaktiven pri-
stop zdravstvenih delavcev.  
 
 
5 LITERATURA 
 
  1. Uzumcu M, Zama AM, Oruc E. Epigenetic mechanisms in the 
actions of endocrine-disrupting chemicals: gonadal effects and 
role in female reproduction. Reprod Dom Anim. 2012(4):338–347.  
  2. Perharič L. Kemični motilci endokrinega sistema. ISIS. 
2018;5:34–41. 
  3. Gore AC, Chappell VA, Fenton SE, Flaws JA, Nadal A, et al. 
EDC-2: The Endocrine Society’s Second Scientific Statement 
on Endocrine-Disrupting Chemicals. Endocr Rev. 
2015;36(6):E1–E150. 
  4. Yilmaz B, Terekeci H, Sandal S, Kelestimur F. Endocrine 
disrupting chemicals: exposure, effects on human health, 
mechanism of action, models for testing and strategies for 
prevention. Rev Endocr Metab Disord. 2020;21(1):127–147. 
  5. Pinto AM, Carvalho D. Human infertility: are endocrine 
disruptors to blame? Endocr Connect. 2013;2(3):R15–29. 
  6. Cho YJ, Yun JH, Kim SJ, Kwon HY. Nonpersistent endocrine 
disrupting chemicals and reproductive health of women. Obstet 
Gynecol Sci. 2020;63(1):1–12. 
  7. Gray JM, Rasanayagam S, Engel C, Rizzo J. State of the 
evidence 2017: an update on the connection between breast 
cancer and the environment. Environ Health. 2017;16(1):94. 
  8. Rattan S, Zhou C, Chiang C, Mahalingam S, Brehm E, Flaws 
JA. Exposure to endocrine disruptors during adulthood: 
consequences for female fertility. J Endocrinol. 
2017;233(3):R109–R129. 
  9. Vahedi M, Saeedi A, Poorbaghi SL, Sepehrimanesh M, Fattahi 
M. Metabolic and endocrine effects of bisphenol A exposure in 
market seller women with polycystic ovary syndrome. Environ 
Sci Pollut Res Int. 2016;23(23):23546–23550. 
10. Wang J, Pan L, Wu S, Lu L, Xu Y, Zhu Y, et al. Recent Advances 
on Endocrine Disrupting Effects of UV Filters. Int J Environ Res 
Public Health. 2016;13(8):782. 
11. Gao CJ, Kannan K. Phthalates, bisphenols, parabens, and 
triclocarban in feminine hygiene products from the United 
States and their implications for human exposure. Environ Int. 
2020;136:105465. 
12. Gurney J, Richiardi L, McGlynn KA, Signal V, Sarfati D. 
Analgesia use during pregnancy and risk of cryptorchidism: a 
systematic review and meta-analysis. Hum Reprod. 
2017;32(5):1118–1129. 
13. Tsiami AP, Goulis DG, Sotiriadis AI, Kolibianakis EM. Higher 
ovulation rate with letrozole as compared with clomiphene 
citrate in infertile women with polycystic ovary syndrome: a 
systematic review and meta-analysis. Hormones. 
2021;20(3):449–461. 
14. Gigantino V, Salvati A, Giurato G, Palumbo D, Strianese O, 
Rizzo F, et al. Identification of antiestrogen-bound estrogen 
receptor α interactomes in hormone-responsive human breast 
cancer cell nuclei. Proteomics. 2020;20(19-20):e2000135. 
222
K
E
M
IČ
N
I M
O
TI
LC
I E
N
D
O
K
R
IN
E
G
A
 S
IS
TE
M
A
 IN
 R
E
P
R
O
D
U
K
TI
V
N
O
 Z
D
R
AV
JE
 Ž
E
N
S
K
farm vestn 2023; 74
15. Gramec Skledar D, Peterlin Mašič L. Kemični motilci 
endokrinega sistema. Farm Vestn. 2019;70(3):196–204. 
16. Yin J, Hong X, Ma J, Bu Y, Liu R. Serum trace elements in 
patients with polycystic ovary syndrome: a aystematic review 
and meta-analysis. Front Endocrinol. 2020;11:572384. 
17. Duk-Hee L. Evidence of the possible harm of endocrine-
disrupting chemicals in humans: ongoing debates and key 
issues. Endocrinol Metab. 2018; 33(1): 44–52. 
18. Karwacka A, Zamkowska D, Radwan M, Jurewicz J. Exposure 
to modern, widespread environmental endocrine disrupting 
chemicals and their effect on the reproductive potential of 
women: an overview of current epidemiological evidence. Hum 
Fertil. 2019;22(1):2–25. 
19. Balabanič D, Krivograd Klemenčič A. Endocrine-disrupting 
chemicals and male reproductive health: a review. Zdrav Vestn. 
2018;87(1–2):69–80. 
20. Chiang C, Mahalingam S, Flaws JA. Environmental 
contaminants affecting fertility and somatic health. Semin 
Reprod Med. 2017;35(3):241–249. 
21. Patel S, Zhou C, Rattan S, Flaws JA. Effects of endocrine-
disrupting chemicals on the ovary. Biol Reprod. 
2015;93(1):20,1–9. 
22. Meeker JD. Exposure to environmental endocrine disruptors 
and child development. Arch Pediatr Adolesc Med. 
2012;166(10):952–8. 
23. Scsukova S, Rollerova E, Bujnakova Mlynarcikova A. Impact of 
endocrine disrupting chemicals on onset and development of 
female reproductive disorders and hormone-related cancer. 
Reprod Biol. 2016;16(4):243–254. 
24. Hilakivi-Clarke L. Maternal exposure to diethylstilbestrol during 
pregnancy and increased breast cancer risk in daughters. 
Breast Cancer Res. 2014;16(2):208. 
Craig ZR, Wang W, Flaws JA. Endocrine-disrupting chemicals in 
ovarian function: effects on steroidogenesis, metabolism and 
nuclear receptor signalling. Reproduction. 2011;142(5):633–46. 
25. Wu H, Kupsco A, Just A, Calafat AM, Oken E, Braun JM, et al. 
Maternal Phthalates Exposure and Blood Pressure during and 
after Pregnancy in the PROGRESS Study. Environ Health 
Perspect. 2021;129(12):127007. 
26. Bräuner EV, Uldbjerg CS, Lim YH, Gregersen LS, Krause M, 
Frederiksen H, et al. Presence of parabens, phenols and 
phthalates in paired maternal serum, urine and amniotic fluid. 
Environment International. 2022;158:106987. 
27. Hatcher RA, Nelson AL, Trussell J, Cwiak C, Cason P, Policar 
MS, eds. Contraceptive Technology: 21st ed. New York, N.Y.: 
Ayer Company Publishers, Inc., 2018. p. 144‒261. 
28. Royal College of Obstetricians & Gynaecologists. Chemical 
exposures during pregnancy: dealing with potential, but 
unproven, risks to child health, 2013. Scientific Impact Paper 
No. 37. 
29. American Society for Reproductive Medicine; American College 
of Obstetricians and Gynecologists’ Committee on Gynecologic 
Practice. Prepregnancy counseling: Committee Opinion No. 
762. Fertil Steril. 2019;111(1):32–42. 
30. Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Uradni list RS, št. 43/11. 
31. McDiarmid MA, Gehle K. Preconception brief: 
occupational/environmental exposures. Matern Child Health J. 
2006;10(Suppl 1):123–128.