Naročnina mesečno 21 Diii. eu inozemstvo 4ii Um — ne-drl liku i/ilti |a celoletno '»b Din, r.a ;n<«/t'iii«ivo 120 Din LI r ed ii i i i v o ic t Konilai levi ul h/lll lHeloui unsIiiiSIva dnevna služba 2050 - nočna .»)% J0 podpisnikov za oba sreza za kandidaturo nosilca kandidacijske liste, vpisanih v volilne imenike kateregakoli obeh združenih srezov. Člen 3. V členu 23 se doda nov odstavek, ki se glasi: V srezih, ki se spoje, mora bili najmanj 1 kandidat in I namestnik za oba sreza. V teh srezih zadošča le 200 predlagalcev iz obeh srezov skupaj, ne glede na to, v katerem srezu so vpisani v volilni imenik. Člen 4. Ta zakon stopi v veljavo kadar se razglasi v Službenih novinah;:. Boji v Mandžuriji so se zopet pričeli London. 26. sept. tg. Kakor se poroča iz To-kija. jo sklenil japonski kabinet, da pošlje na Kitajsko japonske vojne ladje. Admiral Naomitomi-puši je bil odpoklican z manevrov, ker postaja položaj vedno nevarnejši. Govori sc, da gori muk-denski arzenal. ki je iinjvečje niunicijsko skladišče sveta. Po vesteh iz Hongknnga je tam položaj za Japonce zelo nevaren. Kitajske množice so ople-nile japonske trgovine in napadle več Japoncev. Hudo ranjena sta bila dva Angleža, ki sta hitela Japoncem na pomoč. Ženeva, 26. sept. tg. Japonska delegacija objavlja novo brzojavko iz Tokija, v kateri javlja poveljujoči japonski general v Mukdenu podrobnosti o dogodkih v južni Mandžuriji. Po teh vesteh je neka japonska patrola 7 mož dne 18. septembra ob 22.30 ponoči močno detonacijo, potem pa v bližini srečala kitajsko četo, katera je bežala in streljala na Japonce. Patrola jo o tem obvestila japonsko četo 150 mož. ki jc putem zasledovala kitajsko četo in zasedla del mesta Čejtajung. Državniki se bodo posvetovali Pari:, 26. sept. AA. Vladni krogi smatrajo, da bo predsednik francoskevlade Laval odpotoval v \Yashinglon sredi oktobra. Po še nepotrjenih vesteh bo ameriška vlada povabila v Wtuhinglon tudi zastopnike Nemčije in Tudi Stali'a v škripcih Rim, 26. sept. ž. Italijanska vlada jc zvišala carinsko stopnjo za 10% od vrednosti blaga, ki se uvozi iz inozemstva. Vlada so je morala radi deficita zateči k tej odredbi. Deficit v juliju in avgustu je znašal preko pol miljarde lir. S tem ukrepom bo vlada dobila 800 milj. lir letnih dohodkov. Zvišanje carin se ne nanaša nu ono blago in proizvode, za katere se po obstoječih trgovinskih dogovorih predvidene carinske olajšave. Na drva znaša uvozna carina le 10%. Ta carina ni razširjena niti na one proizvode, zn katere je bila nedavno povišana uvozna carina, kakor n. pr. za pšenico, rž in koruzo. Carine pa so povišane tudi za bencin, petrolej in mineralna olja. Milan, 26. sept. tg. Nenadoma uvedena nova vrednostna carina 15% na generalno carinsko tarifo zelo ovira inozemski uvoz, ker je večina blaga, ki spada sedaj pod nove določbe, biln dosedaj nabavljena Iranko Italija. Nova odredba od-jemlje dobaviteljem vsak dobiček, italijanska država pa upa, da bo iz tega pridobila na leto novih dohodkov za 800 milijonov lir. Dva Slovenca ornoščena Trst, 26. sept. ž. Pred sodiščem v Gorici se je vršila razprava proti kmetom Andreju Stanislavu, Ivanu Bizjaku in Silvestru Kokiču, ki so bili obtoženi, da so 29. marca zažgali italijansko šolo v | Bovcu. Razprava je bila dvakrat preložena in se je. vršila šele. danes. Obtoženci so zanikali vsako krivdo, pn tudi priče niso mogle dati nobenih de-finitivnib podatkov, radi cesar je. bil državni tožilec Gaspari primoran umakniti tožbo rekoč, da jo tu požig očitjio izvršen iz. političnih razlogov, toda radi pomanjkanja dokazov oprošča obtožence. 1 Italije. Na teh sestankih bodo razpravljali o najaktualnejših vprašanjih svetovnega gosp- darslva. London, 26. sept. AA. Lord I)' Abernon je go-vhril včeraj na slavnostnem banketu ameriške trgovske zbornice. Dejal je, da je sodelovanje med Zedinjenimi državami in Anglijo nujno potrebno. Civilizaciji grozi velika nevarnost. Ravnotežje jo izgubljeno in svet trpi sedaj na silni deflaciji, ki je postala neobhodno potrebna, da se s spi: šn m sporazumom omogoči stabilizacija cen in dolžnikom povračilo dolgov. Govornik je zaključil, da lega ni mogoče doseči z lokalnimi valutnimi odredbami. Briining imn zaupanje nemškega naroda Belgrad, 26. septembra. I. Danes sta potovala skozi Belgrad predsednik nemškega državnega zbora dr. Lobe in socialistični poslanec ter bivši minister dr. Scl-ollmann. V njihovem spremstvu se je nahajala tudi gospa Schroder, ki je ludi poslanec nemškega državnega zbora. Namenjeni so v Budimpešto, kjer bodo iineli sestanek z vodilnimi državniki, kakor ludi s svojimi somišljeniki ob priliki mednarodnega socialističnega kongresa za razorožitev. Vaš dopisnik je imel priložnost razgovarjati se z nemšk'mi poPtiki, ki so zatrdili, da ne nameravajo ostati v Beigradu in da ne bodo iskali nobenih stikov s tukajšnjimi političnimi krogi. Glede poP*i>'a v Nemčiji so izjavili da uživa držami kancler dr. Briining popol-io zaupanje nemškega naroda, ker je baš on pokazal, da mora m rod popreje zaupati sam sebi, predno sme računati na pomoč inozemstva. Nemška socialistična frakcija ne želi nikakih sprememb v vladi. Načelna nasprot-stva se bodo izvojevala, kadar bo nemško ffospo-dars vo zopet ozdravelo. Nemški socialisti gledajo z veliko simpatijo proti jugovzhodni Evropi, kjer se nahajajo begate živežne zakladnice, obenem pn tudi bogate tržne možnosti za proizvode nemškega delavca. V Madridu deta'o us"avo Madiid, 26. sept. AA. Ustavni odbor je predlagal dve besedili čl. 1. Po prvem besedilu je Španija demokratična republika, drugo besedila pravi, da je Španija republika iglavcev. Zdi se, da bc zmagalo prvo besedilo. čl. 4 ustavnega načrta odreia, da je kastiljske narečje dopuščeno v vseh javn.h uradih. Erobne vesli Beljrrnd. 26. septembra. 1. Državna bipolarna banka obvešča vse nositelje 7 odstotnih zadolžim' doarske emisije Selligmann, da bo počenši s 1. oktobrom začela izplačevati pri centrali in pri vseh njenih podružnicah bone št. 9. London. 26. sept. tg. Na otoku Batavija jo zopet začel delovati vulkan Krakatao. Varšava, 26. sept. tg. Radi trajnega deževja in snega v zadnjih dneh je narastla večina vseli rek. ki prihajajo iz Karpatov. V zapadni Galiciji so poplavi [ene velike pokrajine. Reke so porušilo mnogo mostov in cest. Francozi se bole an&L d Pariz, 26. sept. tg. Francoski izvozni krogi so zelo vznemirjeni radi angleškega valutarnega dum-pinga radi padca funtovega kurza. Francoski trgovinski minister Rollin jc pariški trgovinski zbornici izjavil oficielno, da je že večkrat angleškim zastopnikom sporočil nedvoumno, da bi Francija takoj začela represalije, čc bi Anglija tudi po padcu funta segla po prisilnih odredbah proti francoskemu importu. V pariških finančnih krogih se je včeraj govorilo, da jc angleška Narodna banka vrnila 700 milj. frankov od zadnjega francoskega kredita. kar je povzročilo, da se je po zaključku borze funt popravil na 95, pri čemer pa kurz funta seveda ni ostal. V Parizu so včeraj opazovali, da se velike vsote kapitala odpovedujejo v Švici in da so švicarske banke v Parizu nakupile mnogo zlata. V >'Republique < zastopa Caillaux mnenje, da je treba takoj zboljšati valuto srebra kot sredstvo za kritje. Emisijske barke pa bi se morale v lo svrho nemudoma zediniti, da preprečijo vsakršno špekulacijo. R*e°ski turnir Blejski turnir se bliža koncu in v današnjem kolu so oule e nred/atlnie rešitve. Kostič je hitro remiziral z Aliebinom in se je pridno umikal vsem zapleti ja jem, ki iih je hotel uvesti Aljehin v igro. Partija je bila dana že po 15. potezah remis. Colle je danes definitivno potisnil Pirca na zadnje mesto. Pire se proti damskemu gambitu ni branil dobro in je slednjič izgubil kmeta. Colle je vodil povsem dobljeno končnico krepko do zmage in si zasigural s tem 12. mesto. 13. mesto pa je pripadlo prof. Astnlošu. ki je danes odigral svojo zadnjo partijo v blejskem turnirju. Bogoljubov se je branil s sicilijansko obrambo in Astaloš je prišel že v nekoliko boljšo pozi- MMUl1 V propagandne namene oddamo v česu do Inki. 10. oklobra 1.1. 230 delsfttarsk n radioaparaftou s kristalom, slušalko in antenskim materijalom paptHflssiM brezplačno Pogoli so sledeči: 1. Detektorski uporni more dobiti vsakdo, ki Ima stalno zaposl lev v deleklors em obmo'ju r< dijske oddane postaje ler do sedaj še nln>a rodijskeg opar la. 2. Pre emnik brezplodnega ani rota se obveže, da bo apnra1 un-'-rabljd vsaj eno lelo. Ce gn hoče nrej odpovedni, je do'ion aparat nam vrnili ter plečali za vsok mesec porabe Din 7 — Prijave se sprejemajo v nošem paviljonu na Miklošičevi c. šl. 5, po'eg Unionn, tel. 3190 kadilska oddalisa postaja n Uiihlša« cijo, toda potem je popolnoma po nepofrebmn žrtvoval kmeta, nakar je Bogolj"bov lahko razčistil položaj in obdržal v končnici kmeta več. Astaloš je bil kmalu potisnjen popolnoma v defenzivo r. Bogoljubov si je s par krepkimi potezami priboril zmago. Ostale partije so se šc vse nadaljevale popoldne. Prvi je zmag.; -opoldne Niemcovič nad Spielmannom. V končnici , - krasno kombinacijo, ki je vsebovala /rtev kvalitete, Spielmanna prisilil k predaji. Kmalu za Spielmannom sc je udal tudi Maroczv. kat t <: a ie "rftn-n-al Stoltz v damskem gambitu. Stoltz ie igral v otvoritvi zelo močno in dosegel lepo agresivno pozicijo, katero je izkoristil za nevaren napad na krilo. Maroczy je kmahi zašel v hudo stisko in ko se slednjič ni mogel več braniti, se je uda!. Kashdan je že drugič izgubil proti Tartako-vverui. Tartnl:ower je nritel v damsk-m pambitu v prednost, katero je obdržal in je slednjič Kashdaua z žrtviio kvalitete prisilil k predali. Partija Vidmar—Flohr je bila prekinjen? Vidmar ie igral otvoritev zelo moaio in dosegel lep napad, v katerem se je pa prenaglil iu Flohr je dobil kmeta na damskem krilu. S tem jc bila ta stran znatno oslabljena in Flohr si je napravil nro-stega kmeta, za katerega je .Vidmar inoral dati kvaliteto. Partiia je bila prekin nna v poziciji, v kateri ima Flohr kvaliteto več in bo Vidmar izgubil. Stanje po XXV. kolu: Abehin 20, Bogoljubov 15. Nicmcovič 13 in pol, Vidmar 13 M), Kashdan, Sto'tz 13, Flohr 12 in pol (P, Kostič, Tartakovver, S^ielmcnn 12, Ma-roczy 11 in pol, Colle 10, Astaloš 9 in pol, Pire 8. Jutri bo prost dan, v ponedeljek pa se bo vršilo zadnje kolo, v katernn igra o: Aljehin : Spielmann. Maroczv : Kostič, Kashdan • Slolt/, Bogoljubov : I arlakovver. Pire : Vidmar, Nicmcovič : Colle. Astaloš iu Flohr sta pro sta, ker sta že odigrala svojo partijo. »Napredak«, katero je bilo ustanovljeno v glavnem na njegovo inicijativo in kateremu je še zdaj glavni pokrovitelj. Iz neznatnega provineijalnega društva, pri katerem je sodelovalo spočetka le malo idealnih ljudi — med njimi je bil v prvi vrsti častiti jubilant —, se je v teku desetletij vztrajnega in neumornega dela razvila vzorna kulturna organizacija. V soboto, na večer proslave, se zberejo člani vseh katoliških in hrvatskih društev pred palačo »Napretka«, odkoder bodo korpora<'4'"r> odšli skozi glavne mestne ulice pred nadbiskupijo. Tam bo vrhbosanskega metropolita pozdravil govornik, hrvatsko pevsko društvo »Trebevič« pa mu bo zapelo podoknico. V nedeljo bo prevzvišeni jubilant sam daroval pontifikalno mašo v katedrali. Slovesno pridigo bo imel kanonik g. Marko Nedič. Nato se bodo udeleženci proslave vrnili v »Napredak«, kjer bodo prisostvovali svečani akademiji, katero priredijo vsa hrvatska kulturna društva. Na ta način bodo hrvatski katoliki najlepše manifestirali svojo veliko hvaležnost zaslužnemu verskemu dostojanstveniku, ki je do zadnjega zvesto služil idealom svojega naroda. Nadbiskup dr. Šarič uživa veliko popularnost v najširših slojih, ne samo pri katolikih, tudi pri muslimanih. Dr. Ivan Šarič se je rodil 27. septembra 1871 v Travniku. V rojstnem mestu je dovršil osnovno šolo in gimnazijo. Bogoslovje je študiral v Sarajevu in dovršil svoje študije v Zagrebu, kjer je bil f. 1808. promoviran za doktorja teologije. Služil je nekaj časa kot katehet v mestni šoli sv. Vinka v Sarajevu, nato pa je bil imenovan za kanonika vrhbosanskega kapitlja. L. 1008 je bil imenovan za pomožnega biskupa ranjkemu nadbiskupu dr. Stadlerju. Po smrti drja. Stadlerja je bil leta 1918 imenovan za kapitularnega vikarja, 1. 1922 pa je bil postavljen za vrhbosanskega nadbiskupa. Poleg svojega ogromnega duhovniškega dela se je dr. Ivan Šarič mnogo bavil tudi s publicističnim in književnim delom. Izdal je dozdaj pet zbirk svojih pesmi, poleg tega pa je napisal tudi mnogo molitvenikov in prevel tudi več spisov pobožne vsebine. V znak toplega priznanja se zdaj ves narod pripravlja, da na dostojen način počasti njegov jubilej in mu s tem pokaže, kako hvaležen mu je ca vse. Pol ure pred smrtnim padcem Trbovlje, 25, septembra. Zakaj višje ccne? Obu Društvena konzumn, to je I. delavsko konzumno društvo, prodajata boljšo moko po 4.25 Din, medtem ko je rudniški konzum, ki ničesar no riskira in dela pod najugodnejšimi pogoji, nastavil ceno na 4.50 Din, Slanino enako Društvena konzumn še po 20 Din kg, rudniški pa po 23 Din, dasi je ravno poslednji najbolj poklican, da zadržuje povišanje cen. Ob novem letu je letos res dal nekaj nazaj v obliki procentov, a to zdaleč ne odtehta škode, ki jo dela delavstvu s prehitrim dviganjem cen, kar je potem merodajno za vso drugo trgovino. Če ima rudniški konzum nizke cene tedaj, ko se bližajo mezdna pogajanja, s tem ne opraviči svojega obstoja, s tem delavstvu ni v pomoč. Znižanje plač še ni dobiček. Znižanje rudar- skih plač je bil za delavce strahovit udarec, a tudi podjetju ni prinesel tistih ugodnosti, kakor bi se mislilo in izgledalo na prvi pogled. Naravna posledica je bila, da je padla storitev, in sicer je padla produkcija za približno 500 vozičkov dnevno, vsled tega je bilo treba več delovnih dni in drugi upravni stroški so se tudi zvišali. Kar se je na eni strani delavstvu vzelo, je bilo treba pa izdati na drugi strani. S pritiskom na posameznika se skuša sedaj doseči večja produkcija, knr pa ne bo mogoče izravnati, gospodje bodo morali le uvideti, da zmore težko in naporno delo v rudniku delavec le ob primerni hrani. Te si pa pri znižanih plačah in zviianih cenah življenjskih potrebščin rudar danes ne more privoščiti. Sedanje razmere kličejo nujno po novi ureditvi mezdnega razmerja in prilagoditvi na nastopivšo draginjo. To bo tudi najbolj nnrodno in državotvorno delo. Posmrtnlnsko zavarovanje Karitas Lepa socialno-karitativna ustanova. One 22. t. m. smo poročali, da se je v nedeljo 20. t. m. na Turneu pri Šmarni gori smrtno ponesrečila gdč. Rozika Narobe, vezilja v tovarni Štora. — Na naši sliki, ki je bila posneta pol ure pred smrtnim padcem rajne Rozike, jo vidimo še v družbi njenih tovarišev in tovarišic. Rozika Narobe (v temni bluzi) kleči zadaj za svojo prijateljco. — Nc vemo ne ure ne dneva... BaBBBSHBgjaBaBaaBBBBBBBBBaBBBBBBBB po ori ftf*a5bra£»r&i!o! pozori Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da iem otvoril v novem Prosv. domu na Florjatiskem trgu v Novem mestu krojaški atelje. Izdelujem po meri in nizkih konkurenčnih cenah vsakovrstne moš e obleke, plašče, uniforme vse vrste oblek za duhovščino itd. kakor tudi damslte kostume, plašče Itd. Priporočam so cenj. občinstvu, ter jamčim zn dobro d lo in najuižje cene. Franc e!'ko, ml, (krofaC F.orjarski trg št. 9. Prosvetni dom NOVO MESTO. HBIBBMnnniinBHOHBBBBHBBSaaBBflBBaaB«! Po vseh nemških in avstrijskih škofijah je pod okriljem karitativnih zvez že več let vpeljano po-smrtninsko zavarovanje (Caritas-Sterbevorsorge). V Nemčiji je bilo do konca preteklega leta že nad en milijon, v Avstriji pa nad 350.000 zavarovancev. Namenjeno je to zavarovanje vsem, tudi manj premožnim, ki ne morejo plačevati visokih premij. Dandanes je ali hoče biti zavarovano vse, ne samo premožni krogi, marveč tudi nižji. In to je edino prav. Te vrste zavarovanje je sedaj ustanovila tudi Karitativna zveza, in sicer za obe slovenski škofiji. Zavarovanje je zgrajeno na popolnoma trdnem temelju, ker mu Vzajemna zavarovalnica daje oporo s tem, da jamči za vsako posamezno zavarovanje. Ali je posmrtninsko zavarovanje potrebno? Previdnost svetuje vsakemu, da si s tem zavarovanjem pravočasno oskrbi dostojen pogreb; predvsem je dolžnost družinskega očeta, da pravočasno poskrbi, da imajo domači po njegovi smrti kaj vzeti v roke. Smrt je že itak bridka, slo"o od domačih težko. Ako pride poleg bridke ločitve še skrb. kako plačati zdravnika in pogrebne stroške, je udarec tem hujši. Marsikatero družino spravijo pogrebni stroški v veliko zadrego Dobro pa je tudi, če domačim nekaj preostane za nadaljnje življenje, zlasti ako jim je smrt vzela reditelja. Kako prav pride vsaki družini, ako je ob smrti svojca rešena vsaj materijalnih skrbi! Zato naj se vsak zavaruie! In ne prenizko! Zavarovalnina je varno naložen denar in najbolji način varčevanja. Če nosiš v hranilnico, je vprašanje, koliko časa boš redno vlagal. Še večje vprašanje je, če boš sploh živel tako dolgo, da si pri- Olajšave kintituha Uradno smo prejeli v objavo: Gospod ban je s posebno okrožnico okr. na-čelstvoin, občinam in davčnim upravam odredil znatne olajšave pri plačevanju odkupnine za ljudsko delo na banovinskih cestah. Odkupnina za banovinske ceste, ki zapade po zakonu 1. oktobra, se more odgoditi, ako občine lo predlagajo iz utemeljenih razlogov pri pristojnem okr. načelstvu, ki predloži vlogo banski upravi v odločitev. Občine z mestnim načelstvom pošiljajo svoje vloge zn odgo-ditev plačila navedene obveznosti neposredno banski upravi. Plačilni rok se more podaljšati do dne 31. decembra 1031. Glede posebnega ozira vrednih zavezancev se more na predlog občine dovoliti odplačevanje cestne obveznosti v obrokih tudi preko označenega roka. Druga važna odredba je, da se prepusti ljudsko delo za banovinske ceste nn prošnjo občinam, da zgrade potrebne nove ali da popravijo po elementarnih nezgodah porušene obsloioee občinske cestne komunikacije, s čimer bo tudi olajšana izpolnitev cestne obveznosti. Okrožnica opoznrja dalje, da morajo organi uprave banovinskih cest nuditi zavezancem možnost in priliko, da odslužijo cestno obveznost bodisi v akordu ali na drug prikladen način, in sicer v jesenskem terminu do konca leta. Banska uprava je pripravila tudi načrt zn iz-premembo zakonitih določil o kuluku, katerega načelne smernice so sledeče: 1. Fakultativnost kuluka (ako sklene ljudsko delo uprava banovinskih, odnosno občinskih cest), 2. oprostitev javnih nameščencev vobče, zasebnih uslužbencev pa do 1500 Din mesečne plače (čl. 07. zakona o neposrednih davkih), 3. odslužitev cestno obveznosti po namestniku tudi za one zavezance, ki se morajo odkupiti (ženske davkoplačevalke, moški pod 18 in nad 60 let starosti ter za delo nesposobne osebe) in 4. gospodarsko racionalen sistem za odmero cestne obveznosti v nasprotju s sedanjim degresivnim sistemom. Vprašanje kuluka je stopilo v nov stadij, ki se približuje pojmovanju cestne obveznosti v dravski banovini. Iz ljutomerskih hraniš primeren znesek. Če umrješ v prvem lotu, bodo dobili tvoji domači iz hranilnice, kar si v enem letu vplačal. Če si pa zavarovan, bodo prejeli celo zavarovano vsoto, četudi je bil vplačnn samo en mesečni prispevek. Tudi ne odlašaj z zavarovanjem! Če vstopiš s 24. leti, si z mesečnim plačevanjem po 20 Din zagotoviš posmrtnino 11.760 Din. Ce pn se zavaruješ kot 50 letnik in plačuješ mesečno 50 Din, si zavarovan samo za 10.000 Din. V zavarovanje se sprejemajo zdrave osebe od 7. do 80. leta starosti. Zavarovanje običajno nima čakalnega roka. Šele s 65. leti je predpisan enoletni čaiialni rok. Tudi radi manj povoljnega zdravstvenega stanja se v gotovih slučajih predpisuje čakalni rok. Če zavarovanec umrje v tem roiiu, se povrnejo vplačane premije, odnosno polovico zavarovane vsote. Zavarovanje so lahko vsak čas zviša ali zniža. Po najmanj treh letih plačevanja se zavarovanje lahko odkupi ali spremeni v plačevanja prosto z znižano zavarovano vsoto. Če nastopi smrt zaradi nezgode, se izplača dvojna zavarovana vsota. Če sta zavarovana mož in žena, ali pa eden izmed njiju in en ortok, so vključeni v zavarovanje tudi drugi otroci od dovršenega 2. do dovršenega 16. letn. Posmrtnina za otroke do 7. leta starosti je 300 Din, za otroke nad 7 let 500 Din. V slučaju smrti zaradi nezgode se pri dosmrtnem plačevanju premij tudi za otroke izplača dvojna zavarovana vsota. Višina prispevkov ni odvisna od števila smrtnih slučajev, marveč je vedno enaka. KER BODO NA TA NAČIN OSTALE VEDNO KOT NOVE Arhivar Franc Pokom -70 četnih Danes teden, dne 20. septembra, je obhajal svojo sedemdesetletnico g. Franc Serafin P o k o r n , župnik v Resnici pri Kranju. Rojen je bil 20. septembra 1861 v Spodnjem Karlovcu v Škofji Loki. V mašnika posvečen 10. julija 1887 je bil naslednje STANE VIDMAR Ij|ubij»na Gallusovo nabrežje 33. vso posodo napolnili z jabolčnikoin, kljub temu, da se vse boljše sadje proda. Skozi cele dneve nalagajo vagone sadia na kolodvoru. Voz za vozom ropota po cesti. Tako živahne sadne kupčije že dolgo ni bilo, kljub nizkim cenam. Kontrolna komisija strogo nadzoruje izvoz. O vinski kupčiji ni mogoče govoriti, dasi je še starega pridelka polno v kleteh. Tu in lam se proda kaka malenkost. To je sreča. In letos? S strahom gledamo v bodočnost in poslušamo poročila o ceni vinskega mošta ... Potem bo konec ... vinogradov Ljutomer, 25. septembra. Vinogradi dozorevajo, trgatev se bliža. Bolj zgodnje sorte, portogizar in žlahtnino nekateri že obirajo. Nekateri prodajajo grozdje. Pravijo, da gre grozdna kupčija precej dobro. Samo, da se pridelek spravi v denar! Splošno pa je deževno vreme zadnjih dni slabo vplivalo na dozorevanje vinogradov. Pojavlja se vsepovsodi gniloba, manjka solnca, ki bi sladkobe prineslo grozdnim jagodam. Če se vsaj te zadnje dni vreme ne bo spremenilo na toplejše, bo vinski pridelek daleč zaostajal za lanskim. Seveda bomo čakali s trgatvijo, dokler bo le mogoče, da se kvalitativno zboljša pridelek. Da bo sladka-nje mošta letos potrebno, vemo že sedaj. Portogizar dosega komaj 18 stopinj sladkorja. Sedaj pospravljamo in pripravljamo posodo, katere ljudem vsepovsodi primanjkuje. V vsi okolici je namreč izvrstno obrodilo sadje in ljudje so IL-OlfE glasile mešanice Kave leto poslan za kaplana na Jesenice. Za tem je bil kaplan v Šmarju pod Ljubljano in v Slari Loki, doider ni bil I. 1804. poslan za ekzpozita v Resnico, kjer je ustanovil župnijo, na katero je bil 24. oktobra 1901 umeščen kot prvi besniški župnik. V Resnici deluje že 37 let. Tu je prenovil in povečal cerkvena in nadnrbinska poslopja in veliko novega napravil. Mnogo se je trudil in so trudi za časni in večni blagor izročenih mu župljanov. V svojem prostem času pa pridno piše in slika po stnrili arhivih in listinah. Napisal je Zgodovino Resnice (1909). Ljubljanski Šematizeru zn 1. 1788. (1908), razne zgodovinske razprave po listih in revijah: Voditelj, Zbornik za umetnostno zgodovino, Carniola, Slovenski učitelj, Tržiški Cerkveni glasnik, Kranjski zvon, Slovenec ild. V rokopisu pa ima osebne podatke duhovnikov zn skornj vse župnije v ljubljanski škofiji, kolikor se morejo slediti po raznih virih, zlasti matrikah, v daljno preteklost; zbrano ima tudi gradivo za zgodovino župnij Škofja Loka in Jesenice. Od škofijskega ordinarinta v Ljubljani je bil 1. 1910. imenovan za škofijskega arhivarja in vrši ta posel že polnih 20 let. Za zasluge na tem polju je bil 1. 1922. imenovan za škofijskega duhovnega svetnika. Letos spomladi pn ie bil imenovan zr častnega občana domače občine. Agilnemu kulturnemu delavcu želimo še mnogo zdravih let. Ohradera Jrgovtna M. Sobota, 25. septembra. Trgovina Nemšič Matije v Križevcih pri Soboti ie priljubljen kraj ponočnih, nezaželjenih gostov. Ze večkrat so jo obiskali neznani uzmoviči ir vedno odnesli nekaj blaga. V noči od srede na četrtek je trgovina spel imela obisk. Obiskovalcev ni videl nikdo, naslednjega jutra so se poznali sledovi obiska. V trgovini je bilo vse razvlečeno. Pri pregledovanju blaga se je ugotovilo, da so vlomilci odnesli za 20.000 Dir blaga: štofov, volno, trafiko itd. Zadevo so takoj prijavili orožnikom, ki so začeli z zasledovanjem. Kdo so storilci, se nc ve, a sumi se, da so bili isti, kakor pri prejšnjih prilikah. Nove kniige SV. TEREZIJA DETETA JEZUSA. Nov zit-ljenjepis čudodelke naših dni. Za vsakega častil« Male sv. Terezije predragneeno darilo. KRAL.TEVANJE SRCA JEZUSOVEGA V DRI fclNAH. Najboljša priprava za slovesno posvetitev božjemu Srcu na praznik Kristusa Kralja. ŽIVLJENJE Z JEZUSOM. Evharistični mn litvenik, posebno pripraven spremljevalce k vsak danjemu sv. obhajilu. Vsaka knjiga eleg. broširana stane 15 Din, vezana 20 Din. Pri skupnem naročilu štirih knjig (ena šc izide): elegantno broširane rse štiri knjigr •10 Din. vezane (10 Din. Vsa naročila sprejema: Uprava .Nebeških rok. Ljubljana, Komenskegn ulica 13, Višje cene - manjše plače V kakih razmerah živi rudar Jubilej sarajevskega nadškofa Sarajeva Vrhbosanski metropolit dr. Ivan Šarič bo slavil v nedeljo 60 letnico življenja. S katoliškimi organizacijami bodo pri tej proslavi sodelovala tudi vsa kulturna društva iz Sarajeva, ker je nadbiskup Šarič znan kot zaslužen hrvatski patriot in kulturni delavec, ki je vse svoje življenje posvetil delu za svoj narod. Med največje zasluge sarajevskega nadbiskuna ie treba šteti hrvatsko kulturno drnp'"o 700 zagorskih rudarjev pri Mariji Pomagaj Ljubljana, 26. septembra. Danes popoldne so se odpeljali iz Zagorja na romanje na Brezje rudarji iz Kisovca in Lok pri Zagorju ob Savi. Pridružili so se jim tudi okoličani, zlasti iz Čemšenika, Izlak in Zagorja. Vseh skupaj nns je čez 700! Nocoj nam bo govoril na Brezjah g. kanonik Mihael Opeka. Potem bomo imeli procesijo z lučkami. Zjutraj v nedeljo 27. t. m. bomo imeli skupno sveto mašo in bomo skupno pristopili k sv. obhajilu. V nedeljo dopoldne ob 9.40 se odpeljemo na Bled. kjer bomo imeli okrog poldne sv. mašo in pobožnost na otoku: opravil jo bo kaplan Vital Vodu še k iz Lok, ki tudi vodi to romanje. Popoldne ob pol ti se. vrnemo. V Ljubljnni bomo okrog pol 7. Ob 7.45 zvečer pa že domu v Zagorju! Ljubljana Zakaj premog ni cenejši Ljubljana, 25. sept. Sekcija trgovcev s kurivom, gremija trgovcev v Ljubljani nam sporo?«: Z oziroin na članek Huda zima'' v današnji številki Vašega cenj. lista, v katerem se zavzemate za znižanje cen premoga, ostrejšo kontrolo v maloprodaji in nekako socialno akcijo mestne občine, vljudno prosimo, da priobčite naslednjo pojasnilo: Sekcija trgovcev s kurivom pri Gremiju trgovcev v Ljubljani jo iz lastne inicijative in v korist konzumentov z obširno spomenico že 20. maja 1931 predlagala Trboveljski premogokopni družbi izdatno znižanje cen premoga. TPD je sredi julija deloma ugodila temu predlogu in smo vsi trgovci s kurivom takoj in v celoti oddali to znižanje na konzumente, o čemur je tudi Vaš cenj. list že poročal dno 22. t. m. Da se cena premoga ni se bolj znižala, je predvsem vzrok v tom, ker se jo od L 1928. po doslej zvišala tovornina za 12 Din pri toni, nanovo pa se je odtlej uvedla oblastna odn. banovinska trošarina po 10 Din, in mestna uvoz-nina po 5 Din od tone, tako da je sedaj skupno za 27 Din pri toni stroškov več, kakor jih je bilo n. pr. leta 1027. — Zalaganje s kurivom pač ni me značilen nego prav običajni sezonski pojav, ki so Iz stavbnega giban'a Zelo živahno je na stavbiščih zunaj mesta. Na severni periferiji mesta, tam ob Dunajskn cesti ter okrog Stadiona so letos precej zidali. Ob široki cesti, ki bo nekoč vodila tik Stadiona z Dunajske ceste čez Vodovodno in dalje proti Siski. so zrasle letos tri nove visoke večstanovaniske biše bivše južne železnice. Ena hiša stoji poleg Dunaiske ceste z licem proti njej, oni dve pa na vsaki strani bodoče Herbersteinove ulice z licem na to ulico. Ti dve hiši sta zidani v strnjenem sistemu, ker bodo tamkja pozneje dozidali še nove stavbe. Poleg Herbersteinove ulice zida tudi Vzajemna zavarovalnica in sicer v strnjenem sistemu. Postavljenih je tamkaj 16 enonadsiropnih ličnili enodružinskih hišic, ki so razvrščene v lahnem nolkroeu od Herbersteinove ulice proti Vodovodni cesti Vsaka hišica bo imela prostoren vrt, bo dostopna toplim solnčnim žarkom, v notranjosti oa bo zelo praktično urejena. Vzajemna zavarovalnica bo oddajala hišice v najem ali cele ali pa tudi v popolno last proti amortizaciiskemu plačevanju. V ta natnen je omenieni zavod prejšnji teden ze po časopisju razglasil, da išče strank za te hisc Stavbišča so v sirovem stanm že dogotovliene zda) izvršujejo še omet na zunanjih in notraniih stenah. Hkrati so pričeli te dni graditi železobetonsko ograjo vzdolž zazidanega prostora, ki bo omejevala vrt. V vrtnem zidu bo narečnih več vrat. da bo vsaka stranka lahko tudi od zadnje strani prišla k svoji hiši. Ob bližnji ulici Ludovika Posavskega, ki voJi iz Dunajske ceste na Vodovodno, zidata zdai nove enonadstroone hiše Snoj Janez iz Črnuč ter"Tomsic Peter iz Tacna. Oba imata stavbi ze pod streho ter se zdaj izvršujejo razna notranja dela. Tako nastaja ob tej cesti vedno več ličnih hiš ter bo vsled tega treba kmalu urediti cesto, ki ima zdaj se cisto značaj poljske poti. Prav te dni so cesto znova merili ter določili njeno bodočo širino. Cesta bo široka 12 metrov in bo tekla v ravni črti proti Šiški, na drugi strani na čez Dunajsko cesto ob železniškem tiru proti pokopališču. - Mnogo hiš je zraslo v zadmih letih tudi onstran železnice; nastale so tamkaj kar tri nove ulice. Ob Jarnikovi ulici zida zdai enonad-stropno hišo železničar Franc Sonc. ki je prodal svojo prejšnjo hišo ob Dunajski cesti. Volivni imenik Ljubljana, 26. sepL Reklamacij za vpis v volilni imenik je bilo do danes popoldne prijavljenih na mestnem magistratu okoli 350. Točna številka še ni znana, ker bo komisija to ugotovila šele danes. V to številko niso vštete reklamacije, prijavljene na sodišču. Končna številka vseli vloženih reklamacij bo morda znana v ponedeljek, ko je zadnji dan za reklamacije. Največ reklamacij za vpis je bilo iz vrst državnih uradnikov in nameščencev, ki stanujejo izven Ljubljane, pa imajo volilno pravico v mestu. Izredno mnogo reklamacij je bilo iz vrst dijakov, ki stanujejo stalno v Ljubljani. Zlasti bogoslovcev je bilo mnogo izpuščenih in so se sedaj vreklamirali. Nasprotno pa je bilo do sedaj zelo malo reklamacij za izbris iz volilnega imenika. Teh je bilo komaj kakšnih 10. V lokal, kjer so bili razstavljeni trije volilni imeniki, pa je bil zelo velik naval, in se jo vsak dan prepričalo nad 500 ljudi, ali so vpisani v volilne imenike. Nekateri so prinesli s seboj kar cele liste volilnih upravičencev in potem kontrolirali, če so vpisani. ob tem času ponavlja vsako leto. Kdor pa pozna današnjo dobavne, kreditne in plačilne razmere, lahko sam presodi, koliko imajo trgovci s kurivom povoda, da si po dveh skrajno slabih sezonah zadovoljno manejo roke::. Ostra kontrola v maloprodaji je povsem umestna in nam bo lo ustreženo, čo so morebitno manipulacijo popolnoma onemogočijo. Glede socialno akcijo potoni mestno občine pa smo — oziraje se na tak poskus iz lanske zime — zelo skeptični. V borbi za svoj obstoj nudi danes vsak trgovec svojemu odjemalcu — če jc zanesljiv, vse možne olajšave, da si ga obdrži Mestna občina pa tudi menda ne bo mogla deliti premoga zastonj, razen če ji ga bo kak rudnik podaril, v katerem slučaju bi bili tudi trgovci v stanu, zastonj dobavljati premog. S predplačili, čezmerno dragim prevozom in brez kontrole odn. omejitve, koliko in komu se bo tak premog delil, kakor je to bilo letos, pn taka akcija ni prav nič socialna, nego je čisto običajna in vrhutega še nelojalna konkurenca poklicni trgovini. Ev. prestopke nai prizadeti takoj javijo podpisani sekciji ali najbližjemu stražniku. Z odličnim spoštovanjem: Sekcija trgovcev s kurivom, Gremiju trg. v Ljub. K £n dan izživCjenjaSpetice 4 Kosilo ob UTf točno m/zo pogrnila, potem z družino tvirno je kosila. Prav dobro gre obe i vsem skupa/ v slast. „Oprano kse je", de, „res A/bus milu iastu ifaja pri tromos1ov'u Ljubljana, 26. sept. Z zanimanjem so danes ljudje opazovali kamnoseke pri tromoslovju, kjer 60 davi pričeli postavljati novo ograjo ob desnem novem mostu. Ograja, ki bo pri vseh treh mostovih na Marijinem trgu enaka, bo iz umetnega kamna, ki ga je izdelala tvrdka Battelino. Ob robu vseh mostov bo zgrajena balustrada, ki bo sestavljena iz lepih, valjčastib ter približno 70 do 80 cm visokih kamnov, vrh katerih bodo položene kamenite plošče. Na teh ploščah bodo v presledkih stali lepi okrogli nastavki vmes pa bodo na obeh straneh mostov j stali visoki kandelabri iz umetnega kamna, vrli kandelabrov pa bo nameščena sveliljka. Na obeh novih mostovih bo po sedem kandelabrov, nn starem mostu pa jih bo le šest. Postavljanje ograje je jako zamudno delo ter ne bo tako brž končano. Verjetno je, da bodo vsa dela okrog tronioslovja končana šele spomladi. Izdelati je treba še mnogo dozidav ter okrasnih zidov, vložiti je treba stopnišča, urediti podzemsko stranišče, ki je v sirovem stanju sicer že dozidano, uredili transtormacijsko postajo, ki bo nameščena pod Marijinim trgom na desni strani sedanjega starega mostu, predvsem pa je treba še postaviti arkade, za katere so začeli to dni postavljati opaž. RENTGENOLOG DR. 30S P HEBE!N SANATORIJ LEONISCE ZOPET REDNO ORDINISA © Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Rajnka ima pevske vaje vsak torek in vsak četrtek ob 8 zvečer. Dosedanji kakor tudi novi pevci naj se zanesljivo zglase v torek 29. t. m. v drušlveni sobi Rokodelskega doma, Ko-menskega ulica 12. O Stolna piosveta ima danes popoldne izlet v Groblje pri Domžalah. Odhod s kamniškim vlakom ob dveh. povratek iz Domžal z vlakom ob tričetrt na 7 zvečer. Nameravani izlet na Dobrovo odpade. 0 Tečaj za esperanto se bo pričel v torek 29. septembra ob 20 v šentjakobski šoli. Da se bodo interesenti seznanili z metodo, ki je žela po vsem svetu ogromne uspehe, se bo vršila tega dne poskušna lekcija, ki bo neobvezna in brezplačna. Istotam se bodo interesenti mogli vpisati v tečaj, ki bo trajal štiri mesece. Učnina 60 Din, za dijake 40 Din se lahko plača v dveh obrokih. © Davčni iazg'as Davnča uprava Ljubljana mesto razglaša: V smislu čl. 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. II. 19?8 Ur. list št. 75-26 naznanjam, da ie razpored pridobnine in pavJalne ga davka ra poslovni promet za davčno leto 1931 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami v času od 28. t. m. do vštetega 5. oktobra t. 1. pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5, 1. nadstr., soba štev. 3. Vsi davčni zavezanci so, odnosno bodo še Hišni red S" niti tedaj ne spremeni, ko je dan velikega pranja. Okusno kosile je gotovo ob pravem času, kajti Vi veste, da /e za Vaše perilo vporabila perica samo Albus milo, ki je jamstvo, da se izvrši pranje brez motnje. Ako polagute važnost na to, da bo Vaše perilo ne samo čislo in belo, lemveč da bo imelo tudi prijeten vonj, potem vporabh-'te Attus tecpLCtotmovcdlLCa posebej obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku s plačil umi nalogi (obvestdi). Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Kolek za pritožbo 20 Din. © Ifazr/las. Podpisani Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje ljubljanskega barja v Ljubljani, opozarja ponovno na razglas z dne 16. julija 1930, odnosno z dne 11. aprila 1931 prizadete posestnike zemljišč ob glavnem od vodniku »Corno-vec: v območju občin: Meslo Ljubljana, Vič. Dobrova, Brezovica in Log, da izrekajo in iztrebijo strugo glavnega odvodnika Cornovca proli temu, da si obdrže posekani les, najkasneje rio 10. oktobra 1931, ker bo dal Glavni odbor po tem lerminu izčis iti strugo in odprodal pridobljeni les, stroške pa predpisal posestnikom mejašem. Med. Univ. Dr. tfied m r Giizetj specialist za kirurgijo ordinira od 11 — •/?*11 in od >/22— «/j4b Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 6 II. nailslrnpie Tel. ton št. 24 -75 Plašče \am n u dim po nai"ižtili dnevnih cenah OgLeite si kvaiiuto in izdelavo. — Ogled bre zob vezen. I. Tomšič, St> I-etra testa 38 O Zadružna strokoma iola brieskih vajencev se je preselila, po odredbi šolskega odbora obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani, na drž. II. deško meščansko šolo v Ljubljani Vil., Gasilska cesta 17. Vpisovanje bo v nedeljo dne 27. t. m. od '.) do 12 v ravnaleljevi pisarni (pritličje). Vajenci, ki so šolo že obiskovali, prineso k vpisu Izkaz o napredku preteklega šol. lela, novinci (ke) pa zadnje šolsko izpričevalo iu učno pogodbo. Pri vpisu jo plačali 20 Din šolnine za mesec oklober in 2 Din za konirolno knjižico. © Sobotni živilski Irp je bil sicer slabše založen, kakor siccr, vendar pa je bila kupci ia zelo živahna Mnogo je bilo zlasl.i sadja, največ jabolk, dočim je bilo grozdja nekoliko manj. Na trg so prišla zdaj tudi že domača jabolka iz blžnje okolice, ki jih prodajajo pridelovalci sami. Doslej so jih namreč prodajali večinoma prekupčevalci, ki so na kmetih, zlas.i na Štajerskem, nakupili velike množine lepega sadja po neziialn:h cenah, v Ljubljani pa so potem sadje prodajali /. zna nim, gotovo več kakor normalnim dobičkom. Jabolka so po 2, 3 in 4 Din, hruške od 4 do 5 Din, slive po 4 Din, grozdie od 3 do 6 Din. Pripeljali so ludi že nekaj domačega vrineta grozdja, ki so ga prodajale ženske po 2 Din kilogram Gob jo bilo na Irgu malo, prodajale so se po 4 Din merica, lisičke po 1.50 do 2 Din, kremplji po 2 Din liter. Krompir jo bil jkj 1.25, zeljnate glave po 50 par do 1 Din ena. čebula 3 Din kilogram. Na zelenjadnem trgu so ceno neizprenienjene. Kislo zelje prodaja edin prodajalec i po 2.50, vse ostale kmetico po S Din, trnovske ze- ; Ijarice pa po 4 dinarje kilogram. In se mora povedati resnici na ljubo, da gospodinje zt?lje najraje kupujejo ravno pri trnovskiji prodajalkah, ki imajo celo dopoldne dovolj dela z vagau.jem zelja in repce. Perutnine je na trgu zdaj nekoliko manj, piščanci so bili od 30 do 40 Din, purani 70 do 80 Din eden. Jajca so po 1.25 Din eden, lepši komadi (io 2.75 Din par. Cebelno strd so prodajali po 19 Din kilogram, ješprenj po 4 Din, koruzo 7 Din, pšeno 4 Din, ječmen 2 Din, pšenica 2 Din liter. Koruzna moka se prodaja po 2 Din liter, orehi 3 Din liter, jedrca 25 Din kilogram .Na trg prihaja tudi vsak iržni dan več kostanja; la plemeniti sadež se prodaja od 2.50 Din dalje za liter. Izbran, lep kostanj je bil po 4 Din liter. Cene na mlečnem trgu so neizprenienjene; trapislovski sir 26. bohinjski 26, vrhniški 28 Din kilograin. Topljeno ma slo 30, Čajno maslo 30 Din kilogra*. © Umrli v Ljubljani. V času on 19. do 26. septembra 1931 so umrli: Kalin Ivan, l leto, sin pos. in delavca. Črna vas 5; Furlan Anton, 77 let, zva-ničnik drž. žel., Cegnarjeva ul.: Perdan Franc, 68 let, žel. nadsprevodnik, Gosposvetska cesta 13; Bauer Marija, roj. Bizjak, 43 let, gostilničarka, Mesarska cesla 4: Feigel Rajko, 28 let, zav. uradnik, Masarykova cesta; Čepe Mihael, 76 let, sodni sluga v p., Gubčcva ul. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Oman Janez, 33 let, delavec, Suha pri Stari Loki; Longer Ljudevit, 46 let, podpreglednik fin. konlrole v p.. Cerkvena ulica; Kocijan Anton. 3)4 meseca, zidarjev sin. Ižanska cesta: Vrhovec Ivan, 46 let, kajžar, Knežja lipa pri Kočevju: Bovha Franc, 30 let. prog. delavec, Verd; Fritz Marija, roj. Vidašek, 43 let, žena premikača, Ravnikarjeva ul. 7; Petkovšek Cirila, 2 dni, hči gostilnič.. Log pri Vrhniki; Drešar Marko, 6 mesecev, sin posestnika, Kaplja vas: Ciros Jože, 1 dan, sin tov. čevljarja, Bistrico pri Tržiču; Stopar Franc, 54 let, Mikloši- OBLEKE IN SUKNJE lo iz pri-tnega angleškega blaga pri K. PUČNIK. Ljubljana. Tavčarjeva ul. 3 Prvovrstno delo. O regulaciji Gradaščice Lepa slovenska in še prav posebno ljubljanska svojstvena bitnost je, da smo vsi skupaj kar rojeni kritiki. Pravim rojeni. Zato ker le malokdo kritizira to, česar se jo vsaj nekoliko učil. Z učenjem je strašna nerodnost. Če se le majčkeno zagrizeš v katerokoli vedo, ti zapira čedalje bolj sapo, dokler ti je kar ne zajire in vzdihneš z modrijanom: Sedaj šele vem, da nič ne vem. Zato nc kažo kritizirali čevljarju čevljev, ne krojaču sukenj. Rajši se čevljar loti suknje in krojač škorenj. Če ee pa človek loli lega, česar se ni učil, tedaj pa 6ino pogumni vedeži, ki vse vemo, ko nam je tam vse jasno in na dlani kot le kaj. Oj, vi učenjakarji in umetnjakarji, dohtarji in profesorji, arhitekti in inženirji — Kranjec moj vam osle kaže. Lo kaj ii u in jo mar, čo stiskate svoje možgane vse življenje, če rijetc v dno in se vljete skozi zapletena vprašanja? O, saj se jioznamo! Inženir ima lenir, profesor slovar, arhitekt šestilo, pesnik sto rim, ki jih pretika po mili volji — o, ne boste nas ne! Mi imamo bistro oko, tenko uho in okus — saj>ra-dibinguli, vse znamo. Pa poiščite še kje tako srečnih in od prirode blagoslovljenih ljudi 1 Ker sem pa tudi jaz Slovenec in nisem kanil z leskovega grma sto milj za Kamčatko, zato imam pravico, da se spoprimem s kritiki. Ker sem bral v »Slovencu«, ko piše o regulaciji Grndasčlce, silen spev lenirju. sem preverjen, da je to pisal kal; inženir, morda celo arhitekt. In zato grem pogumno z njim v boj vprav zato, ker nisem ne inženir ne arhitekt. Sker bi no seveda no upal. Napotil sem se in jo mahnil iz Zvezde mimo univerze proti Gradaščici Tam pred Glasbeno matico sem obstal. Da bi te, lej, že spet rijejo in zidajo. Stal sem in gledal in gledal. Kar nisem mogel naprej. Oko mi je uhajalo proti Napoleonovemu trgu in nazaj in gor ili dol. Kje je danes dikčeva krčma, kjer so imeli za hlapca izpranega jurista? Sam, ta jurist namreč, nam je pravil, da je stokrat bolj srečen, kadar nakomata Dobrovčanu konja ter mu možakar stisne groš v roko, kakor ob najbolj sivih pandektah in najbolj sključenem paragrafu. Pa usoda, ki ji pravimo potres, je razdejala šikca in pregnala hlapca jurista. Iz spoštovanja do tega genialnega človeka se Ljubljana ni upala dotekniti tistih razvalin. Kup kamenja je bil sjiomenik temu možu, ki bi si ga današnja preučena mladina morala izbrati za vzor. ln da se ohrani izročilo in da bi se spomenik ne zmanjšal in z njim vred slava Šikčevega hlapca, je meslo h kupu donašalo in do-važalo kamenja še in šo kakor Judje rajnemu Ab-salonu pred hrast s krivo vejo. Pa spet nastopi božja dekla usoda in razodene: Ilirijo vstal)! In nihče ni slutil, da jo bila pokopana prav blizu tistega kupa razvalin. Da, za hlapca je bil že sposoben tak spomenik. Toda Ilirija! Le poglejte jo v muzeju, kakšna gospa je bila. Ali naj bo za to tak spomenik In venčkl in rože in trakci na tem smetišču? ln gospodje bodo prišli v frakih in cilindrih. Nekateri celo iz Pariza. Ali naj ti stoje na teli razvalinah Šikčevega hleva? Kam pa mislite? Tam so morajo blesteti pollranl klrsanci iz marmorja, tamkaj mora zrasli spomenik Iliriji, velik kot nju-jorška Svoboda. >Sevedn, seveda.-? so se praskali meslni očetje. . Lepo, vso lepo. loda naša blagajna imn jeliko. Kako bi prenesla tako glorijo z votlimi prsi. Ne prenese. Vsem je klonila glava od težkih skrbi. Pa se oglasi, ki si jc prvi opomogel: Blagi mestni očetje! Kakor nekdaj modri vladarji, tako mi. Pošljimo tekače po kraljestvu bele Ljubljane. Naj iščejo modrece, da nam svetujejo.' Soglasno sprejeto. Tekači so se raztekli. In pridejo do moža in mu razodenejo: Tako in tako je z nami in z našo blagajno in s spomenikom Šikčevega hlapca in z guspo Ilirijo in še z gospodom Napoleonom ter njegovim vojakom.« Mož se je namuznil v častitljivo sivo brado in rekel: :>Če ni za rezani kamen in ni za kiparja, za mrtlo besle pa pač imeli?« Tekači so tekli in#pritekli pa razodeli: s Metlo! Metlo!-Zbor je onemel. Toda sila je bila že usodna. Zato torej bodi: Po čarovniško metlo! In modri mož je čaral in čaral. pometal in urejal, iz kupa Šikčevega hlapca, iz mestno smetišnice je nekaj raslo, tako raslo, da je celo krčma »Pri panju.: pogledala iz tal in 6e kol ponosna krčmaricn vprln v boke in se postavila: Ali sem, ali nisem? Stali pa so tudi ljudje, gledali, se čudiji, celo kritika je onemela. Edino zgovorni mož iz Petelinje vasi ni molčal. Razlagal je: »Vidite, tako umetnik ustvarja. Po katekizmu sc pravi ustvariti iz nič kaj narediti. Vse to jo iz nič, še manj ko iz nič, iz smeti je narejeno — torej res ustvarjeno.■* V tako prirodno modrost potopljen sem šel čez Napoleonov trg. Pri Frlici srečam umetnika in ga vprašam: > Al i si bil tudi pri Gradaščici?« — »Enkrat sem bil šel nn Vič ob novem žlebu, ki ga je nekdo 7. lenirjem potegnil in odtlej srin Gradaščiee sit do smrti. Jokal bi bil, če bi za mojo sivo brado ne bilo nespodobno. Z Bogoni! Ves jezen jc odvihral. Res sem gledal zn njim in misli! na prelepi Pasji brod, kjer *nio se na Štirih štantih nekdaj kopali, kjer jo bilo samo sonce in sama pesem, danes pa je žleb, korito, ki pa nili enega kamna ne žene. Le čemu so ga zlenirali, čo ni nc za umetnika ne za mlinarja? Toda ta jc že urezan. Gre za drugo korito, radi katerega sem se napoti! semkaj. Za tisto, ki ga sedaj urejajo in čezenj mostove poslavljajo. Da bo Trnovo imelo najširši most v Ljubljani, to so spodobi. Saj je Gradaščica, kakor jo je Bog dal, in ne, kakor jo je lenir naredil, najlepša rečica na svetu. Pojila se je izpod triglavskega ledenika, ki se je tajal natančno pri krakovski kapelici. Oblekala je rimski zid in prisluškaln ludi hoji rimskih Irgij. Da so plavali v njej podkovani karpi. to pa je tako znano. Torej nad to božjo rečico se je spravil mož z lenirjem in jo hotel vštric z Dobrilovo ulico spraviti v korilo, v nekakšne roke, da bi slovesno pokvaril še zadnji košček njenega življenja in ji vzel, kar ji je dala priroda, dala ji pod Dobrilovo ulico listo prelepo krivuljo, ki je noben arhitekt ne more lepše zamisliti. Ko sem btal ua bregu, nad tem polotokom, iu videl, kako jo mesto gluho za besedovanje moža z lenirjem, bi bi! zavriskal, ko bi ne bilo policijsko prepovedano. Delavci božajo to krivuljo, GradašSic.a bo ohrai^la vsaj ob koncu svoje poli prirodno lepoto. Pa no samo to. Prihranila bo mestni blagajni težke stoti-soče in nudila gostašklm otročičem z Mirja najlepšo igrišče, gaj, hlad In sonce. Vriskajoče veselje otrok bo trajen spomenik tistemu možu, ki jim je otel ta parad ižek. Tako sem bil razposajeno vesel, ko sem se bil nagVdal otete krivulje, da sem jo štrknil proli »Te-nentetu« na kapljo burgundca. Potoma sem naletel na cesti na trsko, ki je kol puščica merila naravnost v misel tistega objokovanega Uorila. S peto sera coknil vanjo ter io stri. Kritik brez listnice. Tvrdka F. I. GORIČAR Sv. Petra cesta št. 29, Ljubljana. vljudno naznanja, da je svoj posebni oddelek za damsko konfekcijo primerno povečala in preuredila, ter tudi ustanovila svoj lastni modni atelje, katerega je opremila z najmodernejšimi špecijalnimi stroji za izdelavo konfekcije, ter nastavila samo prvovrstne strokovne izve/bane tuoci, tako da se jamči za prvovrsten kroj, kot tudi lino izdelavo za vsak komad. Ker bodo vsi izdelki domače delo bodo cene jako nizke, tako n. pr.: imamo v zalogi vs.h vrst damslcih plaščev v ceni že od Din 220 naprej, otroške iu dekliške plašče od 2 let dalje v vseh velikostih od Din 00 naprej. Velika izbira otroških in damskih finih iu navadnih oblek, predpasnike iz listra, klota in kotona v vseh modernih fazonah lastnega izdelka po najnižjih cenah. Vsem cenj. odjemalcem se vljudno priporoča — 1. GORICAH. čeva cesta; Gradišar Franc, (I dni, Kožarje; Kra-vogl Jože, 49 let, žel. uradu, Korytkova ulica; Hiti Janez, CO let, dninar, liloke. 0 Roko si je zfomil. Prefekt banovinske glu-honemnice upokojeni okrajni tajnik Franc Gre 70-rič, rojen 1. 1808. in s'anujoč v Ciril-Melodovi ulici šl. 12, je danes v svoji uradni sobi v gluh memnici padel in si zlomil levo roko. Zdravi se sedaj v bolnišnici. 0 Zastrupi jen je z gobami. Dane« popoldne sta bili v bolnišnico pripeljani sestri Milki, dijakinja Zavoda za domačo obrt, in uradnica Veijka. Njuna mati je danes nabrala nekaj gob in jih pripravila za kosilo. Po kosilu pa je poslalo obema sestrama zelo slabo, lako da sta morali v bolnišnico. Med gobami namreč niso bile vse užitne, vendar pa je še sreča, da sta bili takoj prepeljani v bolnišnico, kjer so jima izpraznili želodec. Sedaj sta obe sestri že izven nevarnosti. © Dar za stradajoče vsled suše. Neimenovana služkinja je prinesla v pisarno Rdečega križa 100 dinarjev za stradajoče. Iskrena hvala plemeniti da-rovalki. 0 Vsa krznarska dela izvršuje točno in po «olidnih cenah Mirko Krašnja, \Vo!lova 12. 0 Na angleški način pere hi svetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže Kemično čisti obleko. Šimenc, Kolodvorska 8. Ka' bo danes Drama: »Pritličje in prvo nadstropje«. Izven. Jutri, v ponedeljek, je drama zaprta. Nočno slu"bo imajo lekarne: danes: mr. Ba-hovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34; jutri: mr. Sušnik. Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Liab!(ansho rfedaltšee DRAMA Začetek ob 20. Kedelja, 27. sept.: PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE. Veseloigra s petjem. Izven. Ponedeljek, 28. sej>tembra: Zaprto. Torek, 29. septembra: DOGODEK V MESTU 00- Gl. Red A. ■ Sreda, 30. septembra: KRALJ NA BETAJNOVI. Red B. t!; Nedelja, 27. septembra: Gostovanje v Kranju od- l>ovedano. Prva repriza Nestroveve burke »Pritličje in prvo nadstropje« bo v nedeljo dne 27. t. m. ob 20. Predstava se vrši izven, cene običajne. Zasedba ista, kakor pri premijeri. Režija prof. Šesiova. Ker'nova Portugalka rrt »• » Trztc Apel na slovenske upodabljajoče umetnike Čakal sem, da se bo kdo Izmed naših umetnikov oglasil in izprožil naše važno in j>ereče vprašanje, a se žal do danes še nobeden izmed nas ni niti zganil. Za kaj gre, je razvidno iz naslednjih vrstic. Govori se o raznih prireditvah umetniških razstav doma in v inozemstvu. Vprašujemo se pa, kako se bo to zgodilo; na j>r. za prihodnjo jugoslovansko razstava v Pragi ali pa bodoče razstave v Benetkah, kjer bomo dobili Jugoslovani v doglednem č; su svoj lastni paviljon, da bomo V. brati Hrvati in Srbi kvalitativno in kvantitativno dobro zastopani. Menim, da je skrajni čas, da se zdramimo iz naše zaspanosti, ne ozirajmo se na razne predsodke in začnimo že enkrat s kolektivnim delom. Ako pogledamo v perspektivo naše bodočnosti, moramo priti do zaključka, da nnm je organizacija neobhodno potrebna. Poživljam lorej vse slovenske aktivne umetnike, slikarje, kiparje grafike, brez razlike starosti in pripadnosti k strujam. ki imajo voljo za Kolektivno delo, da se organiziramo. Zato bi bilo nujno potrebno, da se v čim večjem številu sestane-n:o. Na tem sestanku bi ustanovili svoje društvo Ier bi poleg lega konstituirali poseben cdbor, katerega naloga bi bila, da bi se stalno zanimal za umetnostni pokret v Iu- in inozemstvu. Ta odbor hi imel v evidenci vse naše živeče umetnike doma in zunaj in bi moral bili v stalnem kontaktu z njimi, dn bi bil mogoč natančen vpogled v njihovo umetnostno delovanje. Ako se la naša zadeva praktično izvede, tedaj sem prepričan, da se ne bo kaj jKidobnega zgodilo, kakor na pr. s'ikarju Malešu, kaierega je začudeno vprašal v Pragi dr. Karel Herain, kako lo. da smo Slovenci tako siromašno zastopani na mednarodni razstavi kniig v Parizu; in če Slovenci nimamo niti enega ilustratorja. Kdo je tega kriv? V največji meri mi sami, ki smo razkropljeni in živimo vsak zase. Zgled naj nam bodo v tem oziru drugi narodi. Veliko je naših umetnikov, ki so se razkropili v vse smeri sveta in so ostali osamljeni in pozabljeni. Tako pa bi bilo storjeno naravnost velevažno delo, ako bi omenjeni odbor vestno vršil svojo nalogo. Apeliram tedaj na naše umetnike, ako so sporazumni s tem, naj se oglasijo do 10. oktobra z dopisnico, na kateri naj vsak navede svoje mnocv, kje in kdaj naj bi se vršil naš prvi sesianek. Pošiljke naj se nnsloviio na naslov: Pavel Korošec, Ljubljana, Pod turnem 2. Ker je naša organizatorična zadeva zelo aktualna. upam, da moj glas ne ostane glas vpijočega v puščavi. Ljubljana, dne 25. septembra 1931. France Oorše. Preprečite fvorifev zobnega kamna ali ga odstranite z vsakdanjo uporabo Sargovega Kalodonta - edine zobne kreme, ki vsebuje učinkoviti Sulforicinoleat po Dr.Braunlichu-kar pomeni ohraniti zdravje in lepoto zob: Proli zobnemu kum.iu Nebotičnik raste Ljubljana, 20. sej>t. Nebotičnik ob Dunajski cesti in (lajevi ulici raste z izredno naglico v nebo. Sedaj stoji že s pritličjem vred 11 etaž. Sedaj sestavljajo leseni opaž I iz Gadove peči se toči pri Alešu in Rogovilcu. Šport. Vsako nedeljo preživimo v znamenju športa, saj imamo kar štiri bazenske družine in enako število nogometnih enajstoric. Poleg teh še vse polno rezerv in klubov med šolskimi otroci. Kjerkoli prideta dva mlada človeka skupaj, že brcata. Pravega športa pa ni ne tu ne tam. Vzgojnega momenta pri najboljši volji ne boš dobil. Vse toži le o [podivjanosti naše mladine. '1'olažilno je edinole dejstvo, da ni po drugih krajih nič boljše, kot pripovedujejo naši jsportniki«, ki hodijo drugam iekmovat. Včasih ni bilo tako ... Tržiška sodba je pokazala pri vseh letošnjih nastopih razveseljiv napredek. Zimski čas bi rada porabila v to, da se tudi številčno pomnoži, radi cesar vabi one, ki imajo veselje do godbe, da pristopijo. Še vedno je nekaj inštrumentov na razpolago. Čevljarski mojstri in delavci se začudeno sprašujejo, kdo je dal nekomu pooblastilo, da govori v imenu slovenskih delavcev za Bato, kot smo brali v listih o tej zadevi. Naši ljudje že sedaj prebridko občutijo zastoj v čevljarski obrti in industriji, pa raj bi se navduševali še za novo konkurenco? Nov vodovod so si napravili agilni in podjetni Lomljani. Vsa čast jim. Za krasno šolo lansko leto je prišel letos vodovod. 782 volivcev šteje naše mesto. Z reklamacijami jih bo prišlo še nekaj v imenik. Pokopali smo v petek 28 letno Pavlo Gantar iz Bistrice. Dolgotrajna bolezen, katero je potrpežljivo prenašala, ji je končala mlado življenje. Dekliška Marijina družba jo je spremila na zadnji zemeljski peti, saj je bila pokojna zvesta in agilna družbenim. ZASTOPN K K /ii l>\I,M ACIJO .•••ino proti ilnhri i,rov 7.1J1 (rm 7.e,ln ludi l'il."in« ptaral za prodajo Moto . plntna in preprntr n« oliro S-imo air 'ni in za nest I1 vi irnsp ul <- "iti pn I j« io svoie ponudim ali »n pre Vnvl n n'.nn tvulki . BU AnKOKD". I ..f ii lil mi ni cerkvi maša zadušnica za žrtve italijanskega fašizma. Gortana, Bidovca in tovariše. Zvečer pa je v osnovni šoli spominska ura. Več o tem lepaki. L 'mrla je na Jesenicah v cvetu mladosti gdč. Božena Šegova, hčerka u|K>k. šolskega vodje jeseniške osnove šole. Bila je uradnica jiri progovni sekciji na Jesenicah. V pele-k [»opoldne so .io ob obilni udeležbi pokopali na jeseniško pokopališče. Drevi r Krekovem prosvetnem domu premijera Kalmsnove operete Cardaška Kneginja-, ki jo vprizore sami domači igralci. Začetek točno ob osmih, kar naj blagovoli cenj. občinstvo upoštevati. Preteklo soboto in nedeljo je Šentjakobski eder iz Ljubljane nastopil v Sokolskem domu z dvema igrama. Igralo se je prav slabo in ludi udeležba je bila pičla. Svetovali bi zunanjim igralcem. naj na Jesenice ne hodijo z igrami, ki nimajo velike vrednosti in ki so poieg tega še slabo podane. Jeseniški igralci napravijo take reči boljše. Spori. Danes popoldne se vrši na prostoru za Krekovim domom jlazena tekma med športnim odsekom Krekovega prosve'. društva in članicami jeseniškega : Bo-ea . IVI Možaki jo pa se skoraj ob istem času vrši nogometna tekma med jeseniškima kluboma Svoboda- in Bratstvo'. - Torej, športa tudi na Jesenicah več ko dovolj. M tir s1* n Sobota Velika kmetijska razstava. Za 3. in 4. oktober se organizira velika kmetijska — in posebej sadjarska — razstava. To bo prva razstava tc vrste. Za razstavo vlada veliko zanimanje. Kjer se smrt redko ogla-a. V Lukačevcih (pri Soboti) je bil pokopan okrog 70letni Mihael Rešr>-tar. To je bil po dveh letih prvi pogreb. Podpora za zidanje Delavskega (loma. Na nr' .-njo odbora zn zidanje Delavskega doma je -o-i ' ministrstvo odobrilo za zidanje doma 5'aJ za tretje nadstropje železno armaturo za železo-betonsko stropno konstrukcijo. Zlasti zanimiv po gled na la objekt se nnm nudi s strehe Krediini banke ali strehe objekta dve. odkoder se prm lahko zasleduje zanimiva gradba dveh okrogli! stopnišč v objektu tri. Naj omenimo, da bodo grad beni stroški objekta tri presegali gradbene stri> ške objekta nebotičnika, čeprav bo imel la vet kakor še enkrat več nadstropij kakor objekt tri Celje iiovenski rezervisti pri 4. bateriji težke artiljsrije v Zagrebu. 0 Katoliško presvelno društvo. V ponede-j ljek 5. novembra se vrši ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudskega dema otvoritveni prosvetni večer. Covori pisatelj Franc Sal. Finžgar o nalogah mladega slovenskega pokoljenja. Ker je govor progra-matičen in aktualen za današnjo dobo, vabimo vse cenj. občinstvo, da se ga v obilnem številu udeleži. Proračun mestne občine celjske za leto i 1932. Proračun, kakor ga je sestavila mestna ob- i čina za prihodnje proračunsko leto, znaša v celoti 8,719.328 Din 73 par, kjer pa je vštet tudi še izda- j tek, letos na novo, za predstojništvo mestne policije, ki znaša lepo vsoto 697.400 Din. Največ iz-. dalkov v proračunu je predvidenih za vzdrževanje cest, kanalov in mostov v višini 1,325.790 Din. Primanjkljaj znaša 4,766.186 Din, ki se bo delno kril 7. rednimi občinskimi dokladami in davščinami v višini 3,097.550 Din, tako da ostane končni primanjkljaj 1,tf8.636 Din in napram lanskemu 344 tisoč 980 Din. 0 Osebna vest. Iz Maribora izvemo, da je kot naslednik g. Gregorja Zafošnika, ki je, kakor smo že poročali, odšel na nadaljnje glasbene študije na Dunaj, imenovan za mestnega kaplana g. dr. Osterc. Iz d uitvenega življenja. Celjsko učiteljsko društvo bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 3. oktobra s pričetkom ob 9 dopoldne v mestni narodni šoli v Celju. Izp.-emenjen delovni čas v celjskih brivni-cah. Zimski delovni čas za brivnice in frizerske salone v Cel;u in Gaberju je od 1. oktobra naprej sledeči: Gh delavnikih od pol 8 do pol 13 in popoldne od 14 do 19, ob sobotah pa od pol 8 do 21 brez opoldanskega odmora. Ob nedeljah in praznik:h ostanejo vsi obrati zaprti ves dan, -O" Britje in striženje vsakomur zastonj, t a reklamo, so nudili v petek zvečer naši slovenski fant e v Prešernovi ulici Celjanom na žici, naši akrobati: pa se ni našel noben možakar v Celju, ki bi mu bilo za zastonjkarsko britje, tako da je mladi brivec obril samo enega svojega tovariša. Posebno občudovanje je vzbudil močni razpršilec, s katerim je frizer parlimiral svojega tovariša, da se je kar kad lo. Veliko zabave je vzbudil med občinstvom oni dečko, ki se je izprehajal, odet v veliko vrečo, po žtci. Zanimanje za akrobate narašča od dne do dne in je vedno več ljudi pri njihovih predstavah, ki spremljajo vsako točko z velikim odobravanjem. Upajmo, da se ljudje tudi pri pr^pevkih za pokrit e stroškov tako izkazujejo kot z aplavzom, da ne bodo odšli na vse zadnje dečki iz Celja z deficitom. Danes akrobati zadnjič nastopajo v Celju in zato priporočamo lju- FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlandcr, Wella, Certo itd ima vedno v zalogi Jugosforansfta knjigarna V Lrubliani Zahtevajte cenik dem. da se udeleže njihovega nastopa v obilnem številu, ker bo danes gotovo višek vse njihov» umetnosti. Nezgoda. 16letni delavec Rudolf Strašni iz Levca pri Celju je padel na cesti ter si zlomi desno nogo. Zatekel sc je v javno bolnišnico ni zdravljenje. Kje je mestni škropilnik? Nekaj časa j> sedaj deževalo, da ni bilo treba mestnih ulic škropiti. Po dvadnevnem odmoru pa so ceste v mesti tako prašne, da se je izkazalo kol skrajno potreb no, ceste zopet po večkrat na dan škropiti. Včeraj smo opazili, kako se je peljal neki celjsk: avloizvoSček mimo Glazije prav počasi, kot jc predpisano, pa se je vkljub temu vzdignil lak oblak prahu nad cesto in Glazijo, da ni bilo skoraj mogoče videti 20 metrov pred seboj. Zalo prosimo, da bi mestni škropilnik ceste zopet škropi' po potrebi. Begunje pri Cerknici Divji prnšit. Zadnje dni M je od bogvekod priklatil v naše gozdove divji prašič. Ob robu gozd« so nekatere dolinke razrite kot bi bile preoran« Sneg in mraz. Tudi pri nas je pretekli t flor pihala mrzla burja, polej; tega pa je še snežilo da so vsi hribi Slivnico in Zaloke pobeljeni. Drug dan pa je padla duha slana, ki je [» žgala w zelenje, vendar ni naredila večje .:ko<|e. Igra. Danes zvečer ob [*>l 8 vprizori pr«svel»i društvo v domu igro Krivoprisežnikf. One vstop nic so primemo znižane. — Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju. slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevili, vzdihovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih. srbečici osvobodi naravna >lran; Joscf grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so spr>-znali, da je Franz-Jose! voda jkijk/Inotna zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. >Franz-Jo-el* grenčica se dobiva v vseh lekarnah drogerijah in zadevnih trgovinah Dnevna kronika Kako so prijeli morilca Faleža Zavrč, 20. septembra. Štefan Falež, o Sigar aretaciji so listi tako obširno poročali, je padel v roke orožnikom dne 21. septembra. Ta dan sta orožnika Alojz Uran' in Franc Jerič iz Zavrča na svojem službenem obhodu naletela pri borlskem mostu naletela na nekega moškega, ki je popravljal pokvarjeno kolo. Možakar je poslal orožnikom takoj sumljiv iu sta opazila, kako se je njunega prihoda prestrašil, da so mu kar kolena klecala. Na vprašanje kdo je, je izjavil, da je čevljar iz Vurberka. Pri preiskavi njegovega nahrbtnika pa je prišla na dan štam-piljka z napisom Vrtnarsko društvo v Prager-skeni«, katero je Falež pri nekem vlomu v Prager-skem ukradel. Na vprašanje, odkod ima štaiupilj-ko, je odgovoril, da je vrtnar. Ta protislovja so zadostovala, da sta orožnika Faleža aretirala. Zaprli so ga na orožniški postaji. Naslednji dan pa so telefonično vprašali orož-niško postajo v Pragerskem, ki jim je pojasnita, kako dragocen plen so napravili. Toliko k časopisnim vestem glede aretacije Štefana Faleža. KoJed/i' Nedelja, 27. septembra (18. pobinkoštna nedelja): Kozma in Damijan, mučenca Ponedeljek, 28. septembra: Vaclav, kralj, mu-čenec. Osebne vesli = Poroka. Danes se poročila v Sv. Križu pri Kostanjevici g. Pajdaš Gusltv, brivski mojster iz Brežic, in gdč. Albina Koilrič iz Sv. Križa. = Poročil se bo 4. oktobra v Pr' i Ljubljančan g. Josip Valentin .1. Mtjce z gospodično Ljudmilo Patiičiin Bog daj srečo! OslaHe vesii — XXXIV. rodni letni občni zbor Prosvetne zveze bo H. oktobra ob 9 dopoldne v Beli dvorani hotela llnion. Poleg običajnega poročila o delovanju Prosvetne zveze, njenih odsekov in pri njej včlanjenih društev je na dnevnem redu zelo aktualno predavanje, ki ga bo imel dr. Miha Krek O sodobni socialni nalogi prosvetnega društva . Isti dan zvečer bo otvoritev prosvetnih večerov. Na sporedu je proslava 100 letnice rojstva pisatelja Franca Levstika. Društva se naprošajo, da v smislu poslovnika določijo delegate oz. delegatinje za občni zbor. — Občni zbor Družbe sv. Rafaela. Družba sv. Rnfaela za varstvo izseljencev v Ljubljani sklicuje v smislu svojih družbenih pravil in sklepa družbenega odbora svoj redni občni zbor, ki se bo vršil dne 8. oktobra 1031 ob pol 15, t. j. ob pol 3 pop. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Na ta občni zbor so vabljeni vsi člani družbe sv. Rafaela ia varstvo izseljencev, prečastita duhovščina in vsi dobrotniki in prijatelji izseljencev. Ker se bo ta dan dopoldne vršil tudi občni zbor Prosvetne zveze. — Na obči obrtno-nadaljevalni in strokovni mizarski šoli v Št. Vidu nad Ljubljano se bo pričelo šolsko leto v nedeljo, dne 4. oktobra. Tega dne naj pridejo vajenci v šolo ob 0, kjer se bodo po posameznih razredih vpisali, nato se bo vršil pouk. Vpisnino je treba plačati takoj. Letos se bo tudi na ob}i šoti otvoril 111. razred iu pomočniški tečaj za vajence in pomočnike železne stroke. Nn mizarski šoli pa bo Državni urad za pospeševanje obrti priredil dva celoletna tečaja, in sicer se bo vršil pomočniški tečaj za mizarsko strokovno risanje in splošni knjigovodski tečaj, kjer bodo poučevali najboljši strokovnjaki. Vpisovanje v navedene tečaje se bo vršilo tudi v nedeljo, dne 4. oktobra. Pouk v tečajih sc bo vršil za pomočnike brezplačno. — l)r. Krekova mešč. gospodinjska šola v Zg. siški. Pouk se prične dne 1. oktobra. Vpisovanje je dne 29. in 30. septembra. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke. Natančnejša pojasnila daje vodstvo šole. — Na isti šoli se vršijo med šol. letom tudi letos gospodinjski in kuharski tečaji za uradniške soproge, uradnice in za delavska in kmečka dekleta iz ljubljanske okolice. Tečaji se začno v začetku oktobra. — Sprejemajo se tudi gospodične in deklice v tečaj za ročna dela, šivanje in krojno risanje. — Nemščina se bo poučevala od meseca oktobra dalje v dveh oddelkih. Od solnca gorelo ssdravo leosto mladeniške svežosti. zdravega i/.gleda Vam dasta NIVEA-CRENE ^NIVEA- ULJE (olje za kožo in masažo) Oboje vsebuje eil nn svojo vr*to eueorit ki mirnie kožo. obo.1t-I.bliliuje nevurnost sol'Marice in dnje telesu i ivkrnsim burvo tudi ot> obliifnuin lic u. N VOH eioin- hlntli ti-lp kitdnr •• vro-V Ni ven olic «a varuje Iireil prebilo v. VI nrebiirotm niiliijetilii oh imlem vremenu 1'uko so lahko ludi ob bludnili dneb koppelv nn zraku in v vodi. Nlvea cremc Din v— (|0 Diu 22'- Nivea olje Din 25 - l)in:i5-- Proizvaja: Jugosl. P. BKIliRSDORF & ( (>., d. s. o. j.. MARIBOR, Gregorčičeva ulic i št. 24. Ptu\ — »S 1 o v e n c c« v Zagrebu. Točasno se dobiva »Slovenec« v Zag ebu v naslednjih trafikah ozir. prodajalnah: paviljon tralika pred glavnim kolodvorom, tralika ra llici 78 in Uici 53 a, Stan-zer, Selška 36 b, stojnira pred hotelom »Miiinov«, stojnica picd palačo Singer KeSlovenskem pevskem društvu« in pri zboru Cilasbene Matice ter druge, ki čutijo veselje do zborovega petja, da se gotovo udeležijo pevske vaje, ki se vrši v torek 29. septembra ob 20 v prostorih Glasbene Matice, kjer pričnemo s študira-njem novega sporetla. — Letos ustanovimo tudi ženski in mešani zbor. Sestanek za pevke bo v sredo 30. septembra ob 18 istotam. Na sestanku določimo urnik. Pridite potnoštevilno! Vodstvo. Lekarniško nočno službo vrši od 26. septembra do 3. oktobra lekarna svetega Antona. Cirkus Fiseher, ki vzbuja s svojimi produkcijami v Mariboru toliko pozornosti, pride tudi v Ptuj v torek dne 29. t. m. Svoje šotore bo razpel na športnem igrišču poleg plinarne. Vrhnika V nedeljo, dne 27. t. m. igra v vrhniškem Rokodelskem domu zelo zanimiv film iz svetovne vojne »Potopljena ladja« Predstave se vrši ob 3 popoldne in ob 8 zvečer. Vabljeni! Prosvetna knjižnica, ki je bila pred vojno ena prvih in štela okrog 2000 knjig, je po vojni padla na dvesto. Z vztrajnim delom si je pridobilo društvo veliko novega in šteje 810 najboljših leposlovnih in dramatskih del, primernih vsakemu, brez šunda in take navlake. Knjižnica je zopet odprta, in sicer v stari šoli poleg cerkve od 9—10 v nedeljah dopoldne. V naši občini je 1003 volileev in je torej naša občina na drugem mestu v okraju. Le občina Moste jim ima več (1049). Volilo se bo na dveh voliščih. Kranj Misijonska razstava. V nedeljo 27. in v ponedeljek 28. septembra ves dan bo v dvorani Ljudskega doma v Kranju misijonska razstava v podobnem obsegu kot je bila nedavno na Brezjah Razstavljenih bo ludi nekaj cerkvenih slik. Obisk razslave priporočamo še posebej okoličanom, ki pridejo v ponedeljek v Kranj na sejem. V občinski pisarni so naprodaj po 10 Din v srbsko-hrvatskeni, češkem, francoskem in nemškem Radio Prohont?i><<: Sv. Kril. I terana. Telrton 2? 87. am3iTOBBgCMHMLJ«riWII ................................................................■■■IMBHMBBMai so vabljeni tudi udeleženci tega zbora nn občni zbor družbe sv. Rafaela. — I'. Kazimir Zakrajšek, predsednik. — Zahvala. Ob svoji osemdesetletnici sem prejel iz Jugoslavije in iz Češkoslovaške republike toliko brzojavnih in p smenih čestitk, da mi je skoro nemogoče odgovarjati vsakemu posebej, l udi bi to predolgo trajalo. Zato prosim vse, ki so se me ob omenjeni priliki spomnili, da na čestitkah in na ganljivih besedah priznanja, s katerimi so ocenje- ganljiv;h besedah prizna-1 vali moje življenjsko del o, sprejmeio moio naipri-srčnejšo zahvalo. Toliko iskrenega sočuvstvovanja ob zatonu mo;ega /ivljenia mi e obilna nagrada za vse muke in težave, ki sem jih prestal, pa tudi za vso zavist, ki me je na moji življenjski poti prav do zadnjih dni spremljala. V Ljubljani, dne 27. septembra 1931. — Ivan Hribar. — Praznovanje Levstikove stoletnice, kt ga prirede Društvo slovenskih književnikov«, Narodno gledališče« in Slovenska Matica , je določeno na dan 23. in 24. oktobra (v petek in soboto). Natančnejši program bo Se objavljen. — Bogoslovci ljublianskega semenišča začno svojo običajno rekolekcijo v ponedeljek, 5. oktobra zvečer. Za vpis na univerzi je zadnji čas v soboto, 3. oktobra, dopoldne. — Notranjsko pevsko mtrnzje priredi v nedeljo 27. septembra 1931 ob pol 4 popoldne javni pevski koncert, ki se bo vršil v dvorani prosvetnega društva v Cerknici. Nastopilo bo okoli 100 članov in članic treh pevskih zborov (Cerknice, Logatca in Begunj). To bo prva taka prireditev tukaj sploh, zato vabljeni v obilnem številu tudi iz okolice. — Na Dobrovi pri Ljubljani se je naselil kot okrožni zdravnik za Dobrovo in sosednje občine tir. Fr. Puc, do sedaj sekundarij ženske bolnišnice v Ljubljani. — Pozor pred nakupom! V noči na petek so neznani tatovi odnesli kolarju Janezu Žabjeku v Zgornji Ilrušici več kolarskega orodja, tako sekir, žag, dolbil in podobnega, v skupni vrednosti okoli 500 Din. Tatovi bodo najbrže skušali to blago hitro razprodati. Zato občinstvo o|)oznrjamo pred nnku|)om tega blaga! \W| \t. »p-,, h' M v * > v- • • • '»V• vr.-.v:- TVORN8CA CIKOKIJE Okusna in zdrava je KOIINSKA KAVA .mmm angleškega in čaikega sukna! BOGATA IZBIRA! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA — Za jesen vam nudi naivečjo izbiro bln*a za obleke vseh vrst tvrdka Novak, Kongresni trg št. 15 (nasproti nunski cerkvi). G0RAZD0V UČNI ZAVOI) sprejme še nekai gojenk. Pouk po priznano najnovejši in najuspešnejši učni metodi IJčni honorar ako smeren. — Pojasnila in prijave Nunska ulica 19. Hčerk« železničarjev in drž. nameščencev pn-ebne ugodnosti. — Podpornemu društvu slepih ie izročil naš tenorist kr. opere gosp. Leopold Kovač 120 Din nabranih v prijetni družbi. Iskrena mu hvala! — Legitimacije za vinsko razstavo v Srem-skih Karlovcih, ki se vrši od 27. do 29, t. m., se dobe pri »Putnik«, Dunajska cesta 1. — Zobni atelje V. Krisch, Rožna dolin«, od srede dalje zopet redno sprejema. jeziku pisane brošure, ki nosijo naslov: ^Slovenija letovišče in zdravilišče . Knjižica vsebuje izčrpne podatke o vseh naših letoviščih, kopališčih m zdraviliščih. Krasijo jo lepe slike. Služila bo kot dober vodnik tudi domačinom pri spoznavanju lepot slovenske zemlje. Brošuro je založila »Zveza za tujski promet , ki jo je prodajala ob priliki tujsko prometne razslave v Ljubljani. Segajte po njej. Operno gostovanje v K enju odpovedano. Vsled nepovoljne pre.lprrdaje se mora za ne !eljo napovedano cc.s!ovan e ljubljanske opere v Kranju e-lpovedatl. Nalo (»osebno opozarjamo okoliško ob-činslvo in občinslvo sosednih mest, ki je nameravalo poselili »Prv.lano nevestoi. Koroška Bela Na »Kresu« se zelo pr'dno izravnava svet za novo športno igrišče Veselje je videli fante in tudi mlajše može, ki kopljejo in odvažajo peščeno zemljo, dnsiravno so ie utrujeni po tovarniškem drlu. Svet za to igrišče je blagoheino dovolila koroško-brlska podob,"ina, ki je s lem pokazala razumevanje za zdravo rrzvcdrilo mladim. Na norojšnji občni zbor KPD na Koroški Beli se vsi člani in članice d rušiva opozarjajo, da se ga ude'ežo. Začetek ob pol osmih. Volivni imenik izkazuje 923 volivcev. Če bo kaj reklamacij, se nc ve. Slovenska Bistrica Žrebanje loterije zn zgradbo društvenega doma v Črešnjevcu ju i Slov. Bistrici se vrši danes v nedeljo 27. septembra ob 3 popoldne. Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Slov. Tiislrici bo v nedeljo 27. septembra in t. oktobra v pisarni tukajšnje meščanske šole. Vsak vajenec naj prinese s seboj 00 Din za vpisovanje in šolske potrebščine. Volilni imenik izkazuje v teritoriju mestne občine H71 volilnih upravičencev, med letni je 41 državnih nameščencev. Cerkveni vestnih Notranja kontjreparija anspodiien pri it. uriu-linkah r ljubljeni ima svoj prvi shod po počitnicah v nedeljo 27. septembra točno ob pol 3 popoldne. — Vodilelj. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 1. oktobra v Uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol (i pridiga in ob ti sv. maša. z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. — Vse častilce sv. Rešnjega Telesa prosimo, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti. Duhovne vaje za dekleta v Mali Ix>ki pri Ihanu se bodo vršile v oktobru dvakrat. Pričelek prvega tečaja 10. oktobra zvečer, drugega 24. oktobra /.večer. Pišite na naslov: Usmiljene seslre sv. Križa, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. — Bančni zavodi v dravski banovini poslujejo od 28. t. m. naprej od 8 do 12,30. — Društvo bančnih zavodov v dravski banovini. — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisiru tovarna ,1os. Reieh. — Sanolorm — za dame v vseli lekarnah in ' drogerijah! Rim: 13.10 lahka glasba. — 21 Poljudni koncert. — Berlin: 20 Plesni večer. — 21.10 Komorna glasba. — 22.20 Zabavna glarba. — Toulouse: 12.15 Pestra glasba. — 13 Pesmi. — 21 Saksofon. — 21.30 Popevke. — 21.45 Operni koncert. — 23.30 Pester koncert. Torek, 29. septembra. Bc'grad: 12.45 Radio orkester. — 20 Radio-orkester. — 20 20 Zagieb. — 22.^) Plošče. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 17 Radio-orkester. — 20.30 Klavirski koncert. — 21.30 Pesmi. — 22 40 Plesna glasba. — Budimpešta: 12.0) Opoldanski konceit, — 17.30 Violinski in vokalni konccrt. — 18.15 Ci-gansk agla^ba. — 10.30 Prenos iz opere. — 23 Kon-cert vojaške godbe. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. — 12.40 Plošče. - 13 10 Plošče. — 2C.05 Zabavno čtivo. — 20.35 Orkestralni koncert. — 22 Plesna glasba. — Milan: 11.18 Pestra glasba. — 13 Plošče. — 21 Simfonični konce-t. — 22.30 Plesna glasba. — Oslo: 20 Radio-orkester. — Praga: 19.70 Poljudna glasba. — 21 Radio orkester. — Largon-berg: 23 Plošče. — L0.30 Porcnje in Westfalska, plošče. — Rim: 13.10 Plošče. — 20.35 Polju Ina glasba. — 21 Pester koncert, komedija. — Berlin: 20 Zabavni koncert. — 21 Pester program. — Tou-louse: 12.45 Operni koncert. — 13.15 Popevke. — 19.45 Melodije. — 20 Argentinski orkester. — 21.30 Orgelski koncert. Lepa sJouesnos? rt« Rabenm SK Javornik, eden naših najstarejših klubov v pokrajini, praznuje danes lepo slovesnost. Agilni športniki na Rakeku so si zgradili s pomočjo prebivalcev lepega nvsteca primerno igrišče, ki bc eno najlepših o pokrajini. Danes popoldne bo na Rakeku prvenstvena lei tna s Knrotanoni iz Ljubljane in ob tej priliki bo tudi slovesna otvoritev novega igrišča. Neumornim športnikom, ki v pokrajini propagirajo idejo športa, želimo tudi m' še dosti uspehov! ni. imm Dr Opekove KnSigc posfavc je v t i s k u in izide zadnje dni septembra Obsepj in cena kakor I. in II. zvezek Naroča se laliko naprej v Protliraliu H Nifmflrco^ Ljubljana, kopitarjev* nI. J Marihot □ Kn. šk. Duhovniško semenišče v Mariboru otvarja šolsko leto 1931-32 dne 2. oktobra 1931 z običajno duhovno obnovitvijo. Slušatelji bogoslovnega učilišča v Mariboru naj se zberejo do 18 dne 2. oktobra 1931 v mariborskem Duh. semenišču na Glavnem trgu 7. Vse drugo je razvidno iz oglasov in navodil iia »deski«. — Ravnateljstvo. □ Iz št. llja v Slov. goricah, .larenlnska duhovščina ima svoj katehetski sestanek v ponedeljek 5. oktobra t. 1. v Gor. Kungoti ob 10. Spored jo sledeči: 1. Novi enotni avstrijski katekizem. Re-ferira g. kaplan Anton Ravšel. 2. Duhovnik in rožni venec. Meditacija. 3. Poklonitev Najsvetejšemu. To vabil« velja posebno za vse duhovnike jareninske dekanije in je udeležba obvezna. Posebnih vabil se ne bo razposlalo. □ V ljubljanskem radiu pojeta danes gdč. Pavla Udovičeva od tukajšnjega gledališča, in g. Stie-pan Ivelja, član ljubljanske opere. Ker je bil I velja lani član tudi tukajšnjega gledališča, je zanimanje Mariborčanov in zlasti mariborske gledališke publike precej živahno. □ Ljudska univerza pričenja. Dne 2. oktobra prvi letošnji prosvetni večer. Predava akademski slikar Božidar Jakac na podlagi lepih projekcijskih slik o svojih vtisih v Ameriki, ki si jih je nabral tekom svojega dolgega bivanja, zlasti med nagimi tamošnjimi izseljenci. Dne devetega oktobra pa koncertira naš odlični operni pevec S. Banovec, bo pel slovenske in zamorske pesmi. □ Poceni meso. Na stojnicah za oporečeno meso pri mestni klavnici bo jutri v ponedeljek od sedmih tjutraj naprej na prodaj 300 kg telečjega mesa po 8 Din in sicer največ po en kilogram na osebo. □ Drevi razobesimo pred upravo na Koroški cesti 1 rezultat dananje tekine Maribor : Primorje. Okoli pol 19! □ Težka nesreča pri tresenju kostanja. V Bistrici pri Rušah se je spravil 7 letni Viljem Sere na kostanj, da bi ga tresel. Dečku pa je ze v precejšnji višini pouia suha veja, za katero se je oprijel ter je telebnil na tla. Pri padcu si je zlomil desno roko v zapestju ter zadobil tudi notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. □ Sobotui trg je bil tako bogato založen kot letos se malokateri. Prodajalcev je bilo toliko, da niti skoro polovica ni dobila prostora pri proda-jalnih mizah ter so morali razprostreti svojo robo v osmih vrstah kar na tleh tja do Velike kavarne. Je pač jesen, vsega je obilo in kmet rabi denar; vse, kar se lahko količkaj spogresi doma, se skusa prodati. Na Uiavneni trgu je bilo 27 mesarjev, 3 prekajevalci in 3 vamparji. Mesne cene so bile sledeče: govedina 6-14, teletina 10—16, svinjina 10 do 16. Branjevcev je bilo 40, mlinarjev 1, oljarjev 7; 1 liter bučnega olja 13—10 Din. Jajtc v izobilju po Din 1 —1.25 komad, novi orehi za 1.— Din 18 do 22 komadov, kostanj 1 kg po Din 2.50—j, po-vrtnine zelo veliko, cene neizpremenjene. Perutnine je bilo 1202 komada po sledečih cenah: kokoši 30—35, piščanci par 30— 50, gosi 40—00, race par 50, purani 40—60, domači zajci 8—35. — Sadja jc bilo 10 voz po starih cenah; na Vodnikovem trgu je bilo 10 voz krompirja po 1—1.50. čebule 5 voz 3—5 Din, zelja 8 voz j>o 0.75— 1 Din. Na senenem trgu je bilo 6 voz sena po 75—85 Din cent, 7 voz otave 70— 85 Din in en voz ržene slame po 70 Din. Na vojašniški trg so pripeljali mesarji I govedo, meso po 10—12 Din, 1 tele po 10— 12 Dhi in 6 prašičev. Vnovčevalnica za prašiče, zadruga nasiti »peharjev z Dravskega polja: 28 članov je pripeljalo na trg 68 prašičev. Cene so bile neizpremenjene. Kot velik napredek, ki ga ta zadruga beleži, moramo omeniti tovorni avto, katerega si jc nabavila ter prevaža ž njim prašiče od posameznih špehariev v mariborsko klavnico. Volivne reklamacije. V vseh treh dneh, določenih za reklamacije volivnih imenikov, je bilo doslej izvršenih samo 15 osebnih reklamacij, doiim jih je pri preteklih volitvah bilo običajno po 400 do 500. □ Voz in avtobus. Na voglu Glavnega trga in Vetrinjske ulice je prišlo včeraj dopoldne do opasnega karambola med mariborskim mestnim avtobusom, ki obratuje na progi Maribor—Celje, in vozom nekega mesarja. Avtobus je pripeljal |x> Vetrinjski ulici, mesar pa po Tattenbachovi ulici. Na stikališču obeh sta trčila. K sreči ni bilo hujšega kot ena razbita šipa na avtobusu in nekoliko strahu, katerega so prestali potniki. O V naši podruiniri na Aleksandrovi 6 (Prosvetna knjižnica) lahko opravite v»e posle, ki spadajo v delokrog uprave. Uradne ure vsak dan od 8 do 12 in od 15 do 18. C Med okoliške kmete hodijo razni prekupčevalci in prodajajo za dragocen denar slabe in pokvarjene sode. Bolje kupiti pri sodarjib: pošteno solidno blago. To opozorilo velja predvsem našim vinogradnikom in gostilničarjem, da ne bodo nasedli. C SSK Maraton. V torek ob 20 seja uprav-rega odbora. Seje naj se udeležijo vsi odborniki zaradi važnosti razgovora. C Odpri roke. odpri srce... Študentje so zopet prišli, da nadaljujejo svoje študije. Premnogi živijo v težkih, bednih razmerah, ki jih morajo sredi napornega študija premagovati. 2e lansko leto smo z.a revne dijake zbirali prispevke, ki so jih bila naklonila blaga srca. Tudi letos se obračamo na usmiljena srca za pomoč revnim in siromašnim mariborskim študentom. Kdor bi mogel siromašnemu dijaku, ki je brez ljudi, ki bi ga mocli podpirati, nuditi brezplačno prenočišče, naj blagovoli poslati svoj naslov na upravo na Koroški cesti 1 oziroma podružnico na Aleksandrovi cesti 6. Istotam se sprejemajo darila za petero revnih in pomoči potrebnih dijakov. Oh levi paler in še kaznovan. Zanimiv slučaj: 24 letni trgovec Stanko Križ iz Zagreba se je zauovarjal pred senatom mariborskega sodišča. Križ je služil v Mariboru vojake ter bil lanskega leta v jeseni odpuščpn. Pred odhodom od vojakov je sunile dve petardi ter jih ponesel s seboj, da bo imel kak spomin na lepe vojaške čase,—Vvlaku, s katerim se je vozil proti Zagrebu, je bilo polno odpuščenih vojakov, ki so bili s Križem vred vsi v rožicah. Proti postaji Pragersko je jel razkazovati svojim tovarišem petardo, pa kar naenkrat: hums! je z.pgrmelo, da se Je ves vagon stresel in Križev levi palec je odfrčal po zraku. Se vsa sreča, da se ni zgodila večja nesreča Križ je bil obsojen na dva meseca zapora, In sicer z.a prvič samo pogojno na 1 leto. Zadeva je jasna: prestopek zoper občo varne=t Divjih rac kot listja in trave. V Pesniški dolini. zla=ti pa krog Sv. Marjete ob Pesnici, so ie od zadnjih nalivov kar celi kompleksi travnikov pod vodo. Na teh preplavljenih travnikih se je razvilo silno živahno življenje. Divjih rac najrazličnejše vrste je kot listja in trave ter je čebljanja in zaganja, da se lovcu kar srce privzdiguje ob rotledu na to perjad. Baie ie tudi to znak hude bodoče zime. ker se le redkokdaj dogodi, da bi se divie race =elile že tako zgodaj v jeseni iz svojih stalnih letnih bivalifč na severu proti jugu. ^ Za duhovščino se priporoma velika izbira čr-m-E i :n 'emn<* hliga z.-> obleke in površnik" v nov, stavbi trgovca Maruna, Maribor. Gosposka 10. S&e&e bet Ih kot toteg bo Va5c perilo, ako peretc pravilno. Pomislite Ic, kako izdaten jc Pcrsil. 1 zavitek Persila zadostuje za 25—30 I vode. Raztopite Pcrsil v mrzli vodi brez vsake primesi! Kuhajte perilo samo enkrat '/4 ure in ga izpirajte najprej v topli, potem v mrzli vodi. Tako pranje Vas bo gotovo vsestransko zadovoljilo. v- a,.'.. -' »■ ' » Gospodarstvo m STANJE NARODt:': ' NKE Pravkar objavljeni izkaz N rodne banke za 22. september iz.knzuje v - meri z izkazom za 15. september zvišanje zlaiega zaklada banke za 0.2 niilj. na 1545.5, devizni zaklad pa je padel za 24 3 milj. na 444.6 milj. Skuj.no je padl i -lodloga za 25 milj. na 1992.7 milj. Din. Nasprotno pa so se povečale devize, ki ne spadajo v podlogo za 2,H 2 na 118.7 milj. Din. Reeskont se je zv šal za 139 na 1433.2, dečim je istočasni lombard nazadoval za 5.2 na 206.9 milj. Prejšnja posojila države kakor tudi nova začasna so ostala neizpremenjena. Med pasivi je padel ob'<>k bankovcev za 61.3 na 4890.7 milj., nasprotno pa so narasle skupne takoj plačljive obveznosti za 47.6 milj. Ven lar je njih gibanje neenotno, kajti državno dobroimetje pri bauki ie naraslo za 88.8 na 122.4 milj., nasprotno pa so padli žiroračuni zaradi večjih potreb bank za 35.7 na 321 2 milij. in računi drž. gosjio-darskih podjetij (drž. denarnih zavodov) za 5.4 na 73.15 milj. V zvezi s povečanjem deviz, ki ne pridejo v podiogo, so narasle obveznosti z rokom za 27.8 na 702.4 milj. Din. Zaradi velikega dviga drž. dobroimetij so obveznosti po vidu padle skupno z obtok< m kljub z.manjš&nju obtoka za 16.7 na 54>>7.5 milj. Zaradi istočasnega z.manjšanja devizne podloge se je odstotek kritja zmanjšal od 37.19 na 86.857«. Ker je zlati zaklad banke ponovno v mali meri narastel in so se obveznosti zmanjšale, se je odstotek kritja v zlatu povečal od 28.48 na 28.58%. Kako je opremljali prošnje zn izdajanje we-renj v svrho carinskih olnjiav. Ministrstvo trgovine in industrije, indus'riisko-ohrtni oddelek, v Belgradu je izdalo sledeči razpis: »Zaradi hitrejšega poslovanja v industrijsko-obrtnem odseku ministrstva trgovine in indus rije in zaradi vodstva statistike uvoza pri jzdaianju uverenj za carine pr.isti uvoz odnosno za carinike olajšave ob uvozu, se opozarja vse zainteresirane tvrdke, da morajo v bodoče vloge, s ka'erimi prosijo za taka u veren ja. vsebovati poleg os'alih tuli našle In e povsem točne podatke: a) točen naslov prosilca, ki uvaža blago; b) točen naslov od|>< šilistelja; c) označenje bla^a; č) koliko komadov; d) čis"o težo; e) odkod se uvozi; f) ceno v inozemski valuti obr. čunano v dinarjih. — Prošnji ;e treba ve'no priložiti potrdilo zbornice, originalno fakturo in pa Iva prevoda fakture. Ako *e obrača pooblaščenec, je treba priložiti pooblastilo Ako je to m 'g če. je treba ve-ino priložiti črtež ali sliko uvožene/a preinieta. K.vlar se zahteva uverenie za uvoz kompletnih instalacij, je poleg navedenega treba priložili tudi tri izvode spiska materijala z načr'om. Kakor nrieinalne fakture tako je treba, da tudi prevodi :«'ih. spiski inaterijala. skice in s'ike, overovPeni s š'ampiljko In podpisom prosilca. En |>revod ni treba kolkovati, ostalo pa je kot priloge prošnji kolkovati s kolkom z.a 2 Din. v kolikor niso še kolkovane. Podietja. ki zahtevajo uverenja za uvoz materijala v zmislu komisijskega poročila (točka 6. XV. del carinske tarife), morajo v prošnji vedno naves'i številko pozicije komi«iiske?a poročila, kamor spada ta ma-'eriial. kakor tudi koliko tega materii^ia ie že uvoženega do :s'ega časa iz naveden;h pozicij. Računati je pravico do uvoza za eno leto. Pri uvozu ar-niiniramh kablov je treba vedno pri 1 žili tudi vzorec v platneno kuverto, katero potem zapečati ministrstvo. — Pripominja se. da se bodo vsa rešenja. v kolikor se bodo stranke obračale osebno na ministrstvo. poslala s'ran' am preko pristojnih obla-stev, a ne osebno. Radi tega si ni"rajo tvrdke pravočasno preskrbe! ipotrebno uverenj«. Borro Dne 26. septembra 1931. Denar Ta te4en je bil devizni promet na ljubljanski borzi manjši kak .r prejšnji v nasprotju z zagrebško borzo, kjer je bil izredno znaten. Znašal je v Ljubljani 17 milij. Din v primeri s 26.5, 13. 27.9 in 11.65 milij. Din v pre šn ih tednih. Tečaji so izkazovali slabo tendenco in so bili v petek znatno nižji kot v ponedeljek, kar je dokaz za Čvrstoto dinarja. Notirali so v Ljubljani: Ponedeljek Petek Ams'erdam 2287.54 226*95 Nevvvork 56.55 56.19 Pariz 221.89 221.39 Trst 296.14 286.02 Curih. Pariz 20.20. London 19.50. Nevvvork 51150. Bru-elj 71.25, Milan 26. Madrid 46.40. Amsterdam 205, Berlin 116, Dunaj 72. Stockholm. Oslo, Kopenhagen ne notirajo, Sofija 3.70, P raj? a 15.15, Varšava 57.40. Budimpešta 90.025. Atene, Carigrad, Bukarešta, HeJsingfors ne notirajo. Deželni pridelki Na spodnjem ptujskem polju je bila ta teden sledeča situacija: Beli krompir: malo povpraševanja, kar je ime'o za posledico, da ie nakupna cena padla na 65 par. Po te i ceni sta bila iz Moikanjc odposlana komaj dva vagona. V Ormožu je bila cena 5 do 10 par višja. Zgodnji krompir: Producentu se nudi 80 - 85, vendar je dvomljivo, da bi se dobilo blaga za va-gonske pošiljke iz razloga, ker se ga malo sadi in pride malo na trg. Kar je bilo, je prodano. Čebula: Živahno povpraševanje, nakupna cena 250 in višje. Česen: Manjši zaključki na podlagi nakupne cene 600. Zelje v glavah: Nakupna cena 60 Din. Fižol: koks 200, beli 150. Jabolka namizna: Od zadnjega poročila nespremenjeno. Jabolka za prešo- Nobenega zanimanja. les Naša gosjiodarska kriza je naravno prav hudo prizadela le.sno stroko. Izvoz je padel na minimum, ravno tako cene in za enkrat še ne vidimo izhoda. Stremeti pa moramo za tem, da ohranimo izvoz vsaj na sedanji višini. To pu bomo dosegli le lako, da pripravljamo eks|>oriiio blago, torej les. kakor ga zah evajo naši odjemalci. Ta princip naj bi bil vedno vodilen v vseh vrstah lesa, počenši z drvmi pa do najfinejšega turnirskega le^a. Naša gozdna industrija je dobro organizirana. Oblasti skrbe, da se naši gozdovi ne sekajo preveč Naš' lesna industrija ima dovolj blaga, ki jc po svoji strukturi spono l/rv> za kvalitetni eksjiort. Iz. tega stališča naša . lo ua i/.vi,zna trgovina ni ogrožena, pač pa nam najbolj konkurira na vseh zunanjih trgih ne«'ro-kovnjaška izdelava bla^a. Večje m<«Ieriio urejene lesne industrije prolurirajo prvovrs ni blago in si tako obdrže svoje sialne inozemske odjemalce. Po-razno pa vpliva položaj lesnega trga slaba In ne-strokovnjaška prrdukcija, ki se izdeluje po nekva-lificiranih delavcih na nijih manjših podeželskih žagah. Kakovost blaga v hlodih je ista. razlika me.| st rokovnjaško izdelanim blagmii in neslrokovnja-ško, je |>a velikanska. Kes je n. pr., da so smrekovi hlodi, ki jiri lejo na različne žage, ele. le strukture iz ra*li enaki vredni, nasprotno pa deske ki se iz. teh enakih hlodov žagajo, niso enakovredne. Deske na eni žagi so paralelne, očeljene, sortirane po dimenzijah in kakovosti, si rokovnjaško manipulirane in spravljene. Deske ia 'ane na so-" Ini žagi [>a so lake, kakor pridejo iznod žage. Kljub velikanski razliki med enim in drugim blag im, pa diferenca v cenah ni lako velika, kakor tri bila upravičena, ker lahko slabši producent nudi vsled malenkostnih stroškov in prenalrj>anos'i skladišč blago p > zelo nizkih cenah, di čim so cene kvalitetno blaco veliko prenizke. To s!al>o stran in neenakost na-e-ga blara izrabljajo im-zemski odjemalci in zah'e-vajo dobro blago po i»'ih cenah, kakor*se jim nudi slabo ot>lelano blago. Tako je nas'ala pri na- po-[>olna disorientaciia c*n. Ta dejstva se premalo po-vdarjajo in treba je. da se ukrene vse potrebno ali s kontrolo pri izvozu, ali pa s povečanjem strokovne izobrazbe. V tem polju nas čaka ogromno dela. Posledica pa bi bila. da bi se obdelava izenačila in le na ta način «e bomo vsaj doma izognili konkurenci, ki tlači cene v večji meri, kakor inozem»ka. Žilni fr*: Budimpella. Tendenca prijazna, zji koruzo mima. Promet miren. Pšenica dec. 10.25. zaklj. 10.27-10.29, marec 11.40—11 58. zaklj. 11.52-11 53. rž dee. 10.55-10.60. marec 11.57-11.60. zaklj. 11.56 — 11 58, koruza maj 12.75—12.87, zaklj. 12.87— 12.88. Hmelj Nilrnberg, 26. sept. tg. Danes je bilo pripeljanih na lr^ j00 bal hmelja, prodanih pa je bilo 60 bal. Kupčevalo se je za srednjevretni hallertau-ski hmelj jki 45 do 55 mark, za I. tetnanški hmolj pa jki 65 do 75 mark. Za inozemski hmolj ni bilo nobene kujičije. l(az.j>oli/žonje je bilo še nadalje zelo mirno. Mllifonf in milijoni ljudi uporabljaj« žc nad trideset let po spodaj navedenih naroililih l evi« Nc n*oi Dnrfd jenho In blagoslovita n|en ncpnc< nl|lv Cuileinl utlnck Pri rrrmatizmn trganja iii-asu: boleča mesta vdrgniti. Pri foliuholu: dlesne vdrgnlt. in ustno duplino izpirati, grgrati. Pri glavobolu, nemirnosti, pomanjkanju -;uuija: čelo in cel« telo vdrgniti, ter vzeti zvečsi prod počitkom mlačno kopel i tiodn:kom Levje Mentol-Drož ilj« nke. Pri utrujenosti: masirati ce lolno telo. I ri ielodfnih holernih: ID kapljic na košček sladkorni. Pri Izpadanju las in prliajn: masaža glave. Ko mlina voda itd. Pri poti-nju pod pazduho, nog. rok a i celotnega te|ft<« nni sn potrdi deli zjutraj in zvečer iz-mivaijo. Lt?vIa-MenloI-Dro?.rt'pnke je prava samo v tu odtisnjeni n plombirani ORIGINALNI STEKLENICI Zahtevajte izrecno Levjo .vienlo! Droždienko ter odločno zavrnile vsako nadomestilo. r,rv;o M«nt«l-I>ro/.dIenka se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po 10'—, 26— in 52 — l>in. Pazite se pred po-naredbami. Centralni blrn: 1 \ VUA MHNTOL I1KOZD.IKNK A Za^nu, Maruliče* trg 5» — Telelon: i.i-53 m V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod ing. Avgust Guzelj gozdni nadkomisar ▼ pok. etu po dolgi mukepolni bolezni, v soboto 26. t. m. ob pol 2 popoldne, v 68 Bogu vdano umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek ob 4 popoldne iz hi5e žalosti v Novem mestu. Novo mesto, dne 26. septembra 1931. Inp. Stojan Guzelj, sin: Slava Turk. roj. Guzelj, hči; Dana Guzelj, roj. Kosem, sinaha; Alojzij Turk, prof., zet; Vlasta in Breda, vnukinji — ter ostali sorodniki. Katastrofa za lastovke Stoiisočim lasilovkam na Dunaju grozi smrt od lakote Dunajsko društvo za varstvo živali prepeljava lastovice z letali v Italijo Velikanska gi.ua ulirnvla je bila te dni prodana na berlinskem trgu. V obsegu meri 2 m 13 cm. r/ ii« • »» «( • n i »t "o ho •,T m?*" zh in nc tho žen*!?! v / meri i Zadnja statisti! i Združenih držav daje .initnive podatke o naraščanju moških in žensk. (l enega vela nista dve koži. Naposled je «lučajno povedala Petni perica. da biva v predmestju trhel «tare<- z imenom Hr^šč. Marsikateremu bolniku je pomagal in celo kri piw'.'d. Pravil je da ni vedež. a ie imel cetro oko. Ce so komu ukradli pura- na, takoj mu je bilo znano, kje pa Jo tat pohnistal, četudi je stanoval pol ure hoda daleč. V nedeljo je ujel Jeremejev trenotek, ko je bil na sprehodu, pa na tihem stopil k starten. Pogledal je skozi okence. Koliko križev jo štel ta stari? Sama kost in koža ga jo bilo, imel je hudo bistre oči, šilasto glavo in maha-sto brado. Na sleni so viseli šopi zelišč. Črni kos je korakal po mizi in s kljunom potrkaval po špranjah: lovil je ščurke. Čim je prestopil vojak hišni prag, preden je vtegnil ziniti besedo, ga je llrosč pogledal, požvekal sivo brado in prav razločno vprašal: >No, kaj hudo je? Naveličal si se narednika?« Jeremejev je od straha skoro pogoltnil jezik. A starec je nadaljeval: »Onkraj visokih gora, širokili voda sedi bes prav za res, na male kužke laje, velikim z. repom maje... Nikar ne obupaj, prijatelj. Žalostni od name žalosti v črnih loncih kuhajo. Pomagal ti bom. Kako ti je ime?c »Javljam pokorno.* se je vzravnal vojak, »Peter Jeremejev, redov prvepa voda podoficirske šole, sin trgovca z. železnino » mestu Bol.. .< »Nikar ne skoči iz kože, prijatelj,« ga je prekinil starec, »mar mi j<- za tvojo železnino kakor za lanski sneg. Bodi no tiho. Nikar no zijaj tako neumno: moj kos tepa nima rad... No, torej, usliši, o Gospod, Jeremejevega Po tra, redova prvega voda podoficirske šole, jn dragim razodeni Tvojo voljo... Katere ar-cnije pa hočeš imeti: prav nagle ali bolj i»r>. časne?« J 1 Vojak se je zopet vzravnal in odprl usta: »Tiste, ki so najbolj naglo, lepo prosim! Saj bom rad plačal kar slane. Ta narednik rrii nagaja kakor podrepna muha. »Kdo ti jc dovolile me je včeraj vprašal, »namesto platna s svilo podložiti uradno kapo? Jaz. te bom naučil svilo nositi,« je rekel, strgn! podlogo ven noter pljunil pa mi jo za trna I naravnost i obraz...« »Veš kaj. vojak, nikar mi ne drdraj kakor namazano kolo. Počakaj no. Moram trnek vreči, če hočem ribo ven potegniti. Povej, ali j6 tvoj narednik klobaso, če žganje pije?« »Javljam pokorno, da jč... Moj Bog, odkod vi to veste o Saj je klobasa njegova pri-ljubljena jed. Podčastniki in prostovoljci mu vsako nedeljo kupijo steklenico žpanja s klo bav> in podtaknejo v omarico, da bi vsaj v ne-neljo bil bolj krotak. Saj je prava živina!« »No, vidiš... to je jako pripravno, potem je stvar v redu. Poslregel ti bom, prijatelj, s klobaso posebne vrste. A v praznik mu jo ne smeš dati, ker učinkuje samo ta čas, dokler človeku ostane v trebuhu. Potem zopet vse mine. Podtakni mu to klobaso na delavnik, kadar imate vaje Ali si razumel?« Jeremejev je stopil korak nazaj in z oko-vanim škornjem udaril ob tla: tako je vztnv petal. »Oprostite,« je rekel, »a moram vedr*i, ali ne bo ta vaša klobasa naredniku konra etonla? Saj sem kristjan in tudi zvestobo sem prisegel.« Hrošč je dvignil oči ,n voj„k« tako p" gledal, da se je ta zmedel. fi* kos jo pustil svoje ščurke in poškilil na vojaka: glej pn bedaka, kaj mu je prišlo na misel! Ve*W. j« naposled kar pljunil: »Le povej, kako boc ti za podčastnika, če nimaš glave na pravem toporifiču. Detel kljuje, pa mu na prsa pada. Grdo je na oni stolee pljuvati, kjer sedi?, pa onega ogovar-jati, s komer je£. Ja7. nisem morilec, prijatelj, in ti tudi ne priporočam. Saj boš za vsako zanikamo du£o odgovarjal na sodnji dan. ]/• poberi se, kamor ho»'-e-, če si tako neumen Ničesar ti ne bom dal.« Jeremejev je prosil zamere Komaj je omehčal starca, dobil klobam in vpra^l »Kaj pa bo s to areni jo « A starec je molčal. Jeremejev je upu-' na mizo tri rablje, a starec je banko-.ee z r kavom fiometel v predal, ne da bi «e zafu . Ni bil lakomen. Pogledal je v ekno in t pričel: »Onkraj viv>kih gora. firokih v sedi bedak, pol ure misli na vsak korak. ' ne bo stopil, nikamor no bo prišel... Dv, , se, vetrič, naj zl et i vojak ko tič. Nisi sani svetu, .-'e drugi name čakajo zunaj.« i (Dalje j>rih. nedeljo, i J. C. Greenvvood: Nekaj novega iz Liliputa Dolgo že nisem bil v Liliputu. l'a sem se odločil in stopil lani v jeseni doli. Ljudje so odtlej, ko me ni bilo v Liliputu, izborno napredovali. V mestu seni videl enega samega konja, pa še ta je imel zaslužno kolajno za hrabrost, da ga avtomobili še niso pregnali. Še v avtomobilih se več ne vozijo Lillputanci, kaj še! Majhne aeroplaue in zrakoplove imajo, pa frSe nad ulicami. To so res moderni ljudje! V hotelu, kamor sem stopil, da se nastanim, sem dobil številko in glej čuda! Preproga, na kateri sem stal, se je začela z menoj vred pomikati naprej, putem so zrastle pod njo stopil j ice in tako je šlo v tretje nadstropje in naravnost v mojo sobo, ne da bi enkrat samkrat prestavil nogo! In soba! Ogledava! sem se po postelji, pa je ni bilo. Aha! Pritisne inna električni gumb — evo je ven iz zida! Pritisnem zopet — ni je več, soba je kakor pisarna. Pritisnem na drug gumb: iz zidu plane mizica, obložena s pul-nimi krožniki in mnogoobetajcčimi buteljkami. Dobro. Prav dobro. V ležem se na zcfo, počivam in premišljujem. Kar se oglasi poleg mene v lepi lon-donščini: »Greenvvood! Halo!« Ustrašil sem se dodobra. Zijal sem okrog sebe, kje bi kdo bil. Pa nikjer nič. Bil je pač liliputanski radio. »Pa se vendar oglasi, stara hiša! Tukaj tvoj prijatelj in sošolec iz Oxforda, James Huxley!< »Morning, Huxley,< sem zavpil v strop. »Vrag naj se spozna na vaše telefone. Veseli me, kje pa si?« »Potrudi se pred hotel. Tam čaka moj eroplan št. 768.392. Sedi in vozi se k meni. Baš sem bral v časopisu, da si tu.« V časopisu je bral! Pred pol ure sem pa prišel! Moj Bog, kakšno časopisje imajo ti ljudje! V petih minutah sem drsel po liftu v nekak nebotičnik in stopil v stanovanje mojega sošolca Huxleya. Bilo je vse v perzijskih preprogah in kitajskih kipih, zlata in srebra je bleščalo, Huxley ti sedi na naslanjaču, ki se avtomatično ziblje, kadi smotko in me gleda skozi ogromne očali. Je kakor sod, debel in ves v briljantih in prstanih. Sladka godba polni sobo, v kotu plešejo tri odaliske po tej godbi Skratka, Huxleyu se godi podobno kakor perzijskemu šahu. Streseva si reki, jaz ves nervozen, on ves dobrodušen in debel. Pijeva špansko vino, kadiva japonske smotke. >Samo kako...« >Dragi moj, mi smo napredovali, kakor vidiš. Liliput je danes vse kaj drugega kakor London, kaj? Jaz se ne pritožujem. Imam nekaj dohodkov in tole hišico, podjetje pa izborno gre. Pa ti?« Nikakor nisem mogel izgoltati svojega začudenja in presenečenja nad vsem, kar sem sedaj videl in čul v Liliputu in še posebej sem debelo gledal tega Huxleya, tega nepridiprava, ki so ga svoje čase radi globe-trotterstva izgnali iz Anglije. Sedaj je pa v Liliputu milijonar in mu plešejo odaliske v nebotičniku! Povedal som mu svojo storijo, nato pa on meni svojo. > Vidiš, prijatelj, najprej sem bil globe-trotter, potem pek, krčmar, uslužbcnec pogrebnega zavoda itd. itd., danes sem pa kulturen faktor in mi to nese ...« »Kultu...« »Da, moj dragi, pri vas je drugače. Poslušaj. Ko mi je pošlo vse znanje, sem p 'al žurnalist in pedlistkar, pa nisem zaslužil nič. Potem sem postal gledališki in umetniški kritik. Potem je pa šlo. In sicer pet let slabo, potem se je pa mahoma na bolje obrnilo. Ti ne veš, kako je s kritiki? Greš na koncert, potem pa raztrgaš ali pohvališ. Če raztrgaš, te love potem po vsem mestu in pretepo, vržejo iz kavarne, osmešijo po časopisih, okle-vetajo do mozga. Če poliva lis, pohvališ enega in potem pravijo drugi: »Kdo smo pa mi potemtakem, če je ta vse? In letajo za pohva-ljencem in r.a kritikom. Ej ja, dragi moj, marsikaj sem skusil na svetu. Tinto sem dobil v glavo, maratonski tek smo delali po mestu, ej, znanega boksarja so najeli zoper mene, ej! Kaj ti veš, kaj je kultura! Pa sem bil končno tega sit in sem sedel na zofo in mislil štirinajst dni in noči. In sem se domislil. Ustanovil sem podjetje, trust za kulturno kritiko. Morda si bral napis zunaj? Sedaj pa gre ta stvar! In nese tudi!« »Trust za kritiko? Moj Bog, še nikoli kaj takšnega!« >Da, da! To gre tako, veš, čisto moderno, liliputanski, Namreč umetniki ne vidijo radi, da drugi o njih kritike pišejo. Zakaj nihče drugi ne zna umetnika tako pohvaliti, kakor bi se sam, če bi bil kritik. Tole, vidiš, je os cele stvari.« »Čisto nič ne razumem, dragi Huxley!« Huxley mi je napil, da sva izpraznila kozarca. Potem me je prijateljski pogledal skozi debela očala in začel: »No, treba je umetnikom nekako ugoditi. Pri nas pišejo sedaj vsi kritike o sebi sami. Koncertni in operni pevci, goslači in pianisti, dramatiki in dirigenti in režiserji in pisatelji in pesniki in dramaturgi in plesalke in slikarji, kiparji in arhitekti. In so neznansko zadovoljni in ljudje tudi in jaz tudi in vseh pretepanj je konec.« »Še vedno ničesar ne razumem, dragi Huxley!« »No, stvar je enostavna. Izposodil sem si nekaj kapitala pred leti, ko podkupovanje še ni bilo tako drago in postal čez noč univerzalen kritik vseh naših časopisov in revij. Potem sem sklical kongres vseh liliputanskih umetnikov in jim dal ultimatum: Ali hočejo, da jaz pišem o njih, ali po hočejo pisati sami o sebi? Najprej me nihče ni razumel, nekaj dam je postalo nezavestnih, nekaj opernih pevcev je pokazalo revolverje. Pa smo se lepo pobotali in basta. Oni pišejo kritike, jaz pa vlečem plače pri vseh listih in revijah in iiasta in konec.« »Kaj pa ti potem počneš?« »Vlečem denar in si nabiram ugled in kakor vidiš, bi bila tale hišica lahko podobna skromnemu nebotičniku. Ha, ha! Znati je treba, dragi moj!« »Cisto nič ne počneš?« »Prav za prav čisto nič. Obresti vlečem, drugo se pravi, denarne posle urejuje moj tajnik.« Razumel sem vse. Od Abrahama do danes ni tako imeniten načrt še zasnovala človeška glava, kakor ga je zasnoval in genialno izpeljal globetrolter, sedaj milijonar Hux-ley! Moj Bog, kaj bodo zijali v Londonu v klubu, ko jim bom tole pripovedoval! Pa jo prišel tajnik in naznanil deputa-cijo. Zveza slikarjev in kiparjev se je prišla poklonit Huxleyu in mu izročit diplomo častnega članstva. Moral sem se posloviti. Prisrčno sva se objela z genialnim človekom in odšel sem. No, kaj takega! No, kaj lakegal Kmenčkova Nezha ma beseda Zadnč sni brala u časupiseli, de pu svet ni treba več ldem delat Ln garat, de use nardeja mašiue namest nh. Črn na bel je stal, de na Nemškem že ukul seJentolulau-žent Idi lepu ukul špancira in mende glih tku žrga brca iai se bskisa med saba, kokr pr nas, mašine pa ga-raja namest nh. Na Rususkem je pa, kokr se guvari, še bi fajn. A n!. tu lep napredek? Jest na vem, za kua je tu dobr, de pr nas še trpeja, de se Ide martraja in garaja, kel črna zvina, zraven pa še pumajkanje trpeja, ke b mašinam usega tega na blu treba. Mašina dubi usaik dan lepu soj perejon vola, de bi gladku teče in na gudrna in z zubmi Tm skriple, kokr Ide, ke nisa iz nubena rčjo cufridn. Vite, pa je use dote. Pa kulk se pršipara. Mašine sa iz usm cufridne im res na usa muč pridn delaja. Tud nubene pulitke na ugajnaja, al pa de b naredle lcašn rebeljon, kokr ga u Austri, al pa na Španskem in Buh ve, ki še use Ide delaja. Mašine delaja soj del lepu tih naprej — se-vede, če sa dobr namazane — dokler sa za kasna raba. Kokr sa pa enkat čist znucane, se pa pu-meče.ja med stara šara in ni nobeneh strošku več iz nim. A ni tu fajn, kaj? Zdej pa puglejma, kuku je iz ledmi. Dokler sa za kašna raba in lohka delaja, jm ni nubena reč prou. Zmeri se prtužujeja in ruguvilja. če se moka pudraži za boreh sedemdeset par, pa sa že usi u luft. Kedr nisa za nubena raba več, jh dubi pa občina na glava, al pa pukujninsk zavod. Ja, z ldmi je večn kfret. če enkat umrjeja, sa pa spet pugrebn stroški iz, nim. Še več sitnost ea pa iz tistm, ke sa u sojem žeulein na ta prava st rana brenkal tku, de sa jh Me deleč nauku! slišal. Ta.km morja pa pu smrt še spomenike pustaulat, ke ku- štaja tud en lep gnar. Pol se morja špeterat, kam nej ta spumenik pustauja. No, in tku naprej. Iz mašinam usga tega ni treba. Tu je use tku jnsai, de m nI treba nubene besede več zgebit. Kdur tega na zastop, more bt liedu zarukan. Ouvuri se, de uja u Amerik sploh use Hu-veške muči udpraul, ne sam deluce, ampak tud pjontarje, ud navadnga šlibarja, pa gor du preze-denla. Tud menistru nau več. Use uja mašine upraule. Usaka kancelarija u mela sam enga briht-nega človeka, de u te mašine mazu in jh ku-menderu, tku de u prou. Tu se u tulk enga gnar> pršparal, de na uja vedi kam iz nim. Amerik nau več treba pusujila ukul tehtat. Moj mož je že u s-lrašneh skrbeh, de b jm tud pr nas lcej tacga u glava na padi. Nuč in dan lamentera, kua uma pučel, če uja tud nega pu-slaul na cesla, u negava kancelarija pa mašina. Jest s pa še glihe na slrim. U že kok, s mislem. Če Buh ribce u luft preževi in ličke u vod, u že tud za nas puskrbou. Za kau b se člouk grimu. Če medved cela zima u brlog prebije brez jedi, uma že tud mi, ke nam nau treba garat. Mojga muža pa kar na morm putu.lažet. Zadnč me je du prašu, če sm kej zvedla, ker uja pršli u Ame-uk za tiste, ke uja mašine mazal. s k.:.. . ' '. i •. • « k j » i i » i i . j , 4 i .i i vi U Amerik uja u":l zdej za naprej slanice ulekl. Ker uja la douge putegnil, tisi uja pa mašine mazal,« tku sm mu puvedala. >No, pol mam pa še zmeri trošf, de um murde jest ta doura putegnu, kedr u pršlu tud pr nas du slame. Pel m pa še ni za scagat. U naš kan-celari pa nisma še r.č slišal ud slame. Zdej sam čez peke šimfama, ke sa nam kruh pudražJ. Mesarje pa na usa muč hvatma, ke sa tku pusten, de nam nisa zdej mesa nč pudraži, ampak sa clu mestnmu trženmu nadzornke ublobil, de ga z? enkat na uja pudraži, pa če b jm kmeti prou žvina šenkval.t K. 'N-. "t* SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. »a < 2 OS D O 1-3 NUDI PO IZREDNO OGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE SOLIDNO BLAGOI NIZKE CENE! Modroce - otomane divane, fotelje, »Couch« zofe, mreže in vse tapetniške izdelke dobite najceneje pri IGNACIJ NAROBE tspetnlk in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu). — Točna postrežba. L. I^ikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov io sprehajalnih palic Popravila točno tn solidno ' Samo kdor v miru izbira dobro kupi! GROZDJE prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal čim dozori po 3.50 Din za kg franko postaja SrediSče vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Bolfenk pri Središču. — Naročite takoj! Izdeljujejose najnovejši moitel "otroških vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. BBBHnnBBnaanMBBBBEHnBBHBffitaMEsnm MaiHncjjšc in splošno mizarstvo izdeluje po naročilu Ivan Safarič mizarski sodniisko zapriseženi izvedenec in cenilec MsrSbor, Slovenska ul. 36 l um Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, serio, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna mofta iz milna forgacs, MIM Topola, te stalno na zalogi. Ako morate iz trgovine v trgovino da si ogledate hla^o, se boste v stiski in naglici odločili morda za neka i, radi česar se boste pozneje kesali; ZATO IZBIRAJTK BLA00 DOMA! ' Tu imate čas, da pregledate m precen te vzoree kos za ko»om. nikdo Va* ne bo prigovarjal za nehaj, kar ne odgovarja Vašemu okusu. ZAHTEVAJTE NAŠO KOLEKCIIO MATEBI3ALA ZA BRISAČE PO METRU in dobili jo boste v par dneh, seveda brezplačno in brezobvezno. Potem sedite in izberite ono. kar najbolj od-govaria Vašemu okusu. Ker nabavljamo blago direktno iz tovarne in ga prodajamo naravnosl Vam, odpadeio razne pro-i vizije; Vi kupite tcre.i bol|še blago za manj denaria. 2e pol stoletja strežemo zadovoljnim odjemalcem. Največja trg. in odpremna tvrdka Ako še nimate našega glavnega kataloga zahtevajte ga. Čez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno. Pridobivajte novih naročnikovi Oanatlrtna k«nstrukcl|«! FRANC ]Ml tapetništvo Liubliana, Sv. Patra n. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst modroce, otomane, žimo, zložljive postelje patentne divane Itd. Najmodernajia obllksl Prva najstarejša in najsposobnejša prodajalna in poiojevalna glasovirjev TH. BAUERIE, Maribor, Gosposka ul. 56 priporoča svojo veliko zalogo in sicer: Ehrbarjevih, Forstcrjevih, originalnih Stlnglovih glasovirjev, kakor tudi pianin največjih svetovni i znamk po raznih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. Obrabljeni instrumenti v veliki izbiri po nizkih cenah. Uglaševanje kakor tudi popravila, renovi-ranje in ocenjevan;e sploh, najkulantne.e Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri kamnoseški mojstei i Piani, talim i 31 priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmorna le plošče za mobilje pc najnižjih cenah. ojilifilci I ca. zaar. I n. i. V Cclfu retl-70dr, z n. z. v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih rlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov i. vsem svojim premoženjem M. K.: Tiha ie pesem . . . Tiha je pesem belih brez v žolti jesenski halji. Z vzdihi bolestno pritajenimi poje o solnčni dalji. Tiha je pesem belih brez, bolna kot sanje njene. Plaka po zvezdnatih majskih nočeh v te dneve mračne, meglene. Tiha je pesem... Le veter brat sliši nje plahe glasove. Mehko jih boža — a breze drhte: hladne so roke njegove ... Pravljica o lažnem princu Zvečer sta kralj in kraljica obiskala oba mladeniča in si ogledala njuno delo. »Ah, kako lepo!« je vzkliknil kralj nad plaščem, katerega je izgotovil Labakan in je bil zdaj še bolj prepričan, da je on res njegov sin. Princ Oinar pa je žalostno pokazal svoje delo in dejal: >Učili so me krotiti divje konje in sukati meč — takihle reči pa me nikoli niso učili.« »Ah, zdaj trdno vem, da je to moj sin in ne oni,« je kraljica radostno šepnila predse in odšla za kraljem iz sobe. Na hodniku mu je dejala: >Kako moreš zdaj še verjeti, da je oni najin sin? Samo izučen krojač more napraviti tako lep plašč, najin sin se tega ni nikoli učil!« Kralj se je na te besede zamislil in je mislil toliko časa, da je nazadnje tudi on začel dvomiti, če je I.abakan res njegov sin. Da bi bil povsem na jasnem in da bi nikomur ne delal krivice, je sklenil, da vpraša za svet starega puščavnika, ki je živel sredi samotnega gozda. Razložil mu je vse in ga prosil, naj mu pomaga, da ostane čast njegovega kraljevskega doma čista, kakor je bila \se dotlej. Puščavnik se je globoko zamislil in slednjič svetlo dejal: ; Že vem, o kralj, kako bomo naredili!« Izročil um je dve majhni, lično izdelani skrinjici. »Nesi ju domov in mladeniča naj si izbereta vsak svojo.« .Kralj se je lepo zahvalil modremu pu-ščavniku in jadrno odhitel domov. Položil je skrinjico na mizo poleg svojega iu kraljičinega trona in pozval v.se svoje ministre predse, da bi bili priča svečanemu trenutku. Ko so biii vsi povabljeni zbrani okoli trona. je kralj poklical tudi oba mladeniča. V hipu, ko sta mladeniča stopila pred mizo, na kateri sta ležala čudodelna puščav-nikova darova, je na vsaki skrinjici zaldestel ziat napis. Na prvi skrinjici je bilo napisano: >Sreča in bogastvo«, na drugi skrinjici pa: >Cast in slava«. Labakan je brez pomisleka zagrabil skrinjico z napisom »Sreča in bogastvo«. :To je ono, kar sem si vse življenje želel,« si je mislil. Omar pa je vzel skrinjico z napisom j Čast in slava :. »Sreča in bogastvo sta minljiva, čast in slava pa sta večni!« je dejal sam pri sebi. V tem hipu sta se skrinjici sami od sebe odprli. Omar se je svetlo zavzel. V skrinjici je ležala majhna, dragocena kraljevska krona, vsa pokrita z biseri in diamanti, poleg nje pa je ležal majhen, kakor solnce lesketajoč se meč. Presrečen je Omar planil h kralju in kraljici in jima pokazal svoj dar. Kralj je vzel dragocena predmeta iz skrinjice in tedaj sta — o čudo čudovito — krona in meč v njegovih rokah pričela rasti in sta zrastla tako, da si je Omar lahko poveznil krono na glavo in si prepasal meč okoli pasu. Vzkliki nepopisnega navdušenja so za-orili po dvorani. Princ Omar se je vrgel kralju okoli vratu in zaplakal od radosti... Medtem si je tudi Labakan ogledal svoj dar. — Na dnu skrinjice je na žametni blazinici ležala šivanka, v katero je bila vdeta dolga nit... »Ven z njim, sleparjem!« so jeli kričati j vsi vprek in Labakan je spoznal, da je do- i igral. Ves potrt in osramočen je zapustil kraljevo palačo. Omar je še dolgo, dolgo let srečno in ! modro vladul Soinčuo deželo, toda tudi Labakanu je bila sreča mila: ona šivanka v skrinjici ni bila navadna šivanka. Bila je to šivanka, ki je šivala sama od sebe. Tudi nit, katera je bila v čudodelno šivanko vdeta, ni nikoli pešla. Tako so se tudi Labakanu uresničile goreče želje: postni je bogat in daleč naokoli je zaslovela njegova šivankarska umetnost. (Konec.) Ropar angleBhe hra&jjeve krone Ko se je končala angleška meščanska vojna, so se razšle čete pripadnikov državnega parlamenta. Tudi častniki so bili odpuščeni. Med slednjimi jo bil tudi polkovnik Thomas Blood, sin irskega kovača, ki se je s hrabrostjo povzpel na tako visoko mesto. — Blood pa je strmoglavil s konja in padel v roke vojakom, ki jih je Talboot poslal za roparji. Blood se je moral zagovarjati pred sodniki. Na vsa vprašanja sodnikov pa je odgovarjal samo s prešernim smehom. Vsa prigovarjanja sodnikov so bila zaman. Ničesar ni Blood se ni ničesar drugega učil v življenju kot borenja in tudi ni čutil nobenega veselja do kakršnegakoli drugega poklica. Bil je kakor rojen za pustolovca. Na Holandskem, na Angleškem, na Irskem, vsepovsod, kjer je bilo treba kakšno zaroto skovali, je bil on prvi zraven. Ko je vojvoda Ormonde odkril neko zaroto proti kralju, ga je polkovnik Thomas Blood napadel in ga odvedel s seboj. Le ua čudovit način se je vojvodi Ormondu posrečilo osvoboditi se iz Bloodovih rok in tako uiti strašni smrti na vrvi. — Bloodovega to-variša-zarotnika, kapitana Mnsona, so ob tej priliki ujeli. Blood pa je z ostalimi zarotniki napadel sredi mesta Doncesler transport ujetnikov, pobil 8 vojakov, ki so spremljali transport in osvobodil kapitana Masona. Blood je bil mož, ki se ni ustrašil no' ene nevarnosti. Nihče ga ni mogel ujeti. Bil je sila predrzen in zvit. Karel II. je shranil kraljevsko krono in žezlo v Touerju. Varstvo nad krono in že-zlom je bilo poverjeno zvestemu in izkušenemu Talbootu. Blood pa se je seznanil z njim na zvit način. Preoblekel se je v duhovnika in se napotil k njemu z dvema spremljevalcema. Izprosil si je od Talboota dovo- ljenje, da si sme ogledati krono. Med ogledovanjem pa je Blood s svojima spremljevalcema nenadoma zavratno napadel Talboota, mu vrgel težko haljo čez glavo in pa pobil na tla. Nato je Bioodov spremljevalec vzel žezlo, Blood pa je ugrabil krono in jo skril pod plašč. Srečno so se vsi trije zmuznili na prosto in odp?ketali ra iskrih vrancih ... Toda Bloodu to pot ni bila sreča mila. Med begom je njegov spremljevalec izgubil ukradeno žezio in pobegnil pred zasledovalci, hotel priznati in pojasniti. Zahteval je, naj ga odvedejo pred kralja. Samo njemu — jo med smehom dejal — bo odgovarjal. Kralj ga je res pozval pred so — in posledica tega jo bila, da je bil Blood oproščen ... Čuvar kraljeve krone in žezla je ozdravel in dosegel visoko starost 99 let. Blood pa je nemoteno živel v Londonu z denarjem, katerega mu je plačevalo mesto. Ničesar niso upali ukreniti proti njemu, ker so se bali njegovih razkritij. Pozneje se je neugnani pustolovec spet spustil v nevarno zaroto, toda umrl je 24. avgusta leta 1680 po kratki bolezni. Takoj po njegovi smrti so zaroto odkrili. Kralj je ukazal odkopati grob, v katerem je bil Blood pokopan. Hotel se je prepričati v svojem strahu — če je pustolovec v resnici mrtev ... Prtgoue kro'ačha tesei^ačka i. Je živel njega dni krojaček, ki je bil ne-u^nan veseljaček. Nekaj let je junaško in neutrudno sukal šivanko svojega mojstra med drobnimi prsti iu si /.raven žvižgal poskočne pesmice. Nekega dne pa se je krojaček veseljaček kar na lepem domislil, kako strašno dolgčas je v zaduiili delavnici in kako nebeško lepo more biti v prostosti zlati — v širnem svetu. »Hopla!« je navdušeno poskočil s stola, vrgel šivanko od sebe, se postavil hrabro pred mojstra in velel: »Mojster Šivanka r, zapik! Dajte mi plačo. V svet pojdem.« Mojster šivankar ga je debelo pogledal izpod čela, našjbil ustnice in užaljeno dejal: ^Lej ga kuj ma nehvaležnega! Zakaj pa nočeš ostati pn meni? Dela imaš dovolj in čez hrano se — mislim — tudi ne moreč pritoževati. Kakšen spak te je pičil kar nenadoma?« Krojaček veseljaček se je zvonko zasmejal in odgovoril: »Mojster Šivankar, vi tega ne razumete. Hrepenenju po svobodi zlati in čudežnih prigodah v širnem svetu, se nikakor ne morem več upirati. Glejte, hopla! — noge mi že kar same od sebe poskakujejo od tal. Moram iti, je vse zastonj.« Mojster Šivankar se je udal. Molče je stopil k omari ter vzel iz nje dve svetli kroni in pol hleba krtiha: >Na! je dejal. Vzemi! Ti dve kroni sta tvoj zaslužek, kruh pa ti dani povrhu, da boš imel kaj v torbi, sicer te bo še veter odnesel, suhota.« Krojaček je vtaknil kroni v žep. kruh v torbo, židano voljo pa v srce in prijateljsko stisnil mojstru desnico: >Ostanite mi zdravi in čili, mojster 6i-vankar. in ohranite me v lepem spominu. Rekši je že veselo skočil čez prag. zavriskal v slovo in jo lahkih nog ubral po beli cesarski cesti v svet. Oroslava: Rdeče jagode »Prinesi mi strupenih rdečih jagod, da bom umrla!« Marjetka je šla, ker je bila vajena ubogati. Toda vso pot je jokala. Grajsko gospo je imela rada, četudi je bila trdosrčna in neusmiljena z njo in jo je mnogokrat zasra-movaia. Vendar njeno dobro srce ni moelo prenesti misli, da bo grajska gospa umrla. Vsakemu drevesu v gozdu je povedala, da hoče grajska gospa umreti, vsaki travici je potožila. Vsako strupeno jagodo, ki jo je utrgala, je oblila s solzami. Ko je imela košarico polno, se je še enkrat razjokala. Na grajskih 6tolpih »o vihrala črna bandera. Fanfare so pele žalostinke. Marjetka pa je klečala sredi gozda pri košarici polni strupenih rdečih jagod. jokala in obupno sklepala roki. Tedaj pa je pred Marjetko nenadoma zrastla iz mahu roža. rdeča kot kri. ki se je večala in večala. Marjetka je široko odprla oči in strmela, strmela. — Iz rože je st"pila deklica, lepa k^t pravljica o sreči. Pristopila je k Marejtki. jo pogladila po la-eh in rekla: »Ne jokaj, deklica, jagode niso več stru- pene. Tvoje solze, ki si jih tečila iz ljubezni do grajske gospe, so jih oprale. Sedaj ne bodo strupene nikoli več...« Ko je to rekla, je stopila zopot v rožo. Ognjeni c\et se je zaprl. Boža se je manjšala Lu manjkala in nazadnje je iz- jK-noČi v spanju nista dala miru. Kakor dva poredna škrata sta skakljala in se prekucevala okoli mene in me ščipala zdaj v rame zdaj v brado zdaj v nos... Vos poten in izmučen sr-m se drugega dne prebudil in se ppomnil Tvoje grožnje. In wm se/fel k pisalni mizi in Ti na vso sapo napisal tole, da f: enkrat za vselej Izognem strahoviti nevarnosti, ki mi je pretila. Kajti n'«o mača/>, če le takale punčka s svojimi velikanskimi zobki ugrizne ... fee ljuta gospa smrt bi me znala potem vzeti — in konec bi bilo tudi moj'-^a kotička potem ... Kar *<■ pa Tvojega očitka tiče, da odgovarjam namo onim. kabre imam rad, Ti jiovem, da to še dolgo ni res. Prav vse imam enako rad ln prav vsern bi rad odgovoril, (<■ ne bi bile na svetu dve reči. ki mi t!>šxin» oproščen' št. 11.388. Samostojna kuhirica verna, vešča vsega gospodinjskega dela se la-koi sprejme tri četrt ure od Kranja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Verna« št. 11182. Vrtnar samski, za ureJevanje domačega vrta, se sprejme z oktobrom ali novembrom. - Prosta hrana in stanovanje Naslov pove uprava »Slovenca« pod pod št. 11.170. Dobra knharca z dolgoletnimi spričevali se sprejme v večjo hišo v Splitu Pismene ponudbe s fotografijo in zahtevo plače poslali na gospo Illich, Split, \Vilsonova obala 27 več poinikov sprejme amerikanska ve-lefirma, proli fiksum in proviziji. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Amerika« št. 11185. Učenec Iz boljše hiše, ki jc dovršil z uspehom vsaj dva razreda srednje šoje in ima veselje do trgovine, se tRkoj sprejme v trgovini z mešanim blagom in železnino Franc Picek, Ribnica, Dolenjsko. Dekle lepih lastnosti, dobi takoj službo pri dobri, slovenski, krščanski uradniški družini v Novem Sadu. Plača 300 Din. Ponudbe sprejema F. Kul-terer, okr. živinozdrav-nik, Slovenske Konjice. Izvežbane delavke z dokazano prakso, za sortiranje in pakanje amerik. zabojev jabolk, sprejmemo. Dobra plača, povrnitev potn. stroškov. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Maribor pod "Kanada« št. 11.391. Vajenka za trgovino s špecer. in mešanim blagom, se išče. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Kranj« št. 11.356. Izurjeno pletiljo išče Parcer, Trnovski pristan 14. Gospodična se sprejme kot sostanovalka in na dobro hrano. Naslov v upravi Slov.« pod št. 11.350. Učenko išče trgovina z mešanim blagom; staro ne čez t5 let. Ponudbe pod »Dobra računarica« na upravo Slovenca' pod št. 11104. ! Več dobrih tesarjev se sprejme. — Ljubljana, | Jeranova ulica 19. Trg. vajenca (-ko) I sprejme boljša delikates-I na in špecerijska trgovi-I na v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v upravi SI. pod št. 11.397. Perfektna kuharica se išče k družini 5 oseb poleg sobarice. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod ->Perfektna kuharica« št. 11.221. , Dva čevlj. pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Ivan Ban. čevljar, Dečno selo pri Brežicah. t£djssI Zastopnike spretne, provizijske, za obisk sadjarjev, iščem v vsakem kraju. Vsak sadjar je kupec. Visok zaslužek. — Ponudbe na J. Videmšek, Maribor — Koroščeva 36. 500 dinarjev tedensko plačamo zgovor-. nim osebam s številnimi t poznanstvi — Perssons, 1 Ljubliana. poštni predal 307 Znamko za odgovor Posojilo se išče na prvo mesto dveh trgovskih hiš v centru mesta Ljubljane. Ponudbe pod »Posojilo« na upravo -Slovenca«. ( ili» j le m širite »Slovencu«! Raznis Odda se služba organista cerkvenika v Brežicah ob Savi. Mizarskega vajenca sprejme Jurij Pollak, str. mizarstvo, Kranj, Krojaškega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Leonold Kolman, krojaštvo, Bled. Deklico i krščanskih staršev sprej-\ mem kot učenko za stroj-1 no pletenje. A. Sajovic, Nunska ulica 3. v 6 oW°bta' , h o^°bra' V ne Učenka se sprejme takoj za trgovino perila. Vprašati pri Hcd. Šare, Ljubljana, Šelenburgova ul. 5. Kuharica samostojna, obenem za vsa hifna dela se takoj sprejme k dvema osebama. Z dolgoletnimi izpričevali imajo prednost Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Kuharica'-. Krojaški pomočnik za velika in mala dela se takoj spreime. - Jarc A., krojač, Semenišče, Ljubljana. Kroi. pomočn;ka dobro izvežhanega, takoj sprejmem. Ivan Čerlanc, Černuče 71 pri Ljubljani. Učenka za trgovino perila se la-koi sorejme. Vprašati pri Hcd. Šare, Ljubljana. Kuharico k dvema osebama takoj sprejmem. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.440. ob«1 eU. , \eW ' ,Vober i" j\as P° esec< c«btt0 \o Ve- isoV. deset- Pouk farnem i kova šoierska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 lJugo avto) Prva oblast koncesuonirana Projo«-.,« št 16 zastoni Pišite oontl Gosli poučuje bivši učiteli konservato-rija Študentovska ul 9-1. Šoferska šola oblastveno koncesiionira- na. 1 Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite. Ljubliana. Dunaiska cesta 31. Prihodnji redni tečaj se prične 1 okt. II NAJBOLJE KUPITE nogavice in rokavice za moške, ženske 'ČZ in otroke, pletenine, maje, juniperje in g; puloverje, žepne robce, kravate, ovra- g tuike, srajce, gumbe, čipke in vezenine, ' RS volno in bombaž, ročne torbice, aktovke, ■= dežnike, vse potrebščine za šivilje, kro- 5* jače, čevljarje, sedlarje in tnpetnike lo pri 3< II JOSIP PETELINC Instrukcijc sprejme učitelj za vse razrede ljudske šole. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Instruktor-učiteli«. Učenkam pletiljam brezplačen pouk. če si nabavijo pri nas pletilni s..o| »Tetina- družba. Liubliana Mestni trg 25 1 Christoiov učni zavod znana, najstarejša in najbolje obiskovana zasebna šola v Ljubljani, vpisuje le še do 30. t. m. na Domobranski cesti 7. Šolnina nizka, reveži popust. Zavod preskrbuje službe. ) ob S*-4 \t\s audb Srečna , bodočnost št. 11188. i Razpisujem nabavo 400 rr jamskega lesa, mineralnih olj, bencina in tovotne masti. — Pogoji in podatki za pogodbo na dan 8 oktobra 1931 se dobijo pri Direkciji držav, rudnika Zabu-kovca, poš'a Griže, pod it. 1243 in 4244. Razpis stavbnih del Stanovanjske in kreditne zadruge v Ljubljani v četrtek objavljeni razpis del se podaljša tako, da je pismene ponudbe poslati do prihodnjega petka t. j. d i 2. oktobra 1931. Crrt ps'ček (dakl) je je izgubil v okolici Celja. • Ime mu je »Lump«. Javi naj se na podružnico Slovenca* v Celju proti nagradi. Stanovanje se odda v najem v Zg. Šiški, Aljaževa cesta 117. Dve sobi, kuhinja, pritikline. Najemnina po dogovoru v odvetniški pisarni Dunajska cesta 6. Družina treh oseb • išč . 2-sobno stanovanje. Ponudbe na upravo -Slovenca' pod November« št. 11.420. „POSEST" m-.illtplna pl«nrn.i dr. to. L LJUBLJANA j &11 h loAi^e vb ccota odda sledeča stanovanja Štirisobna: center, 2100, 1800 in 2000 Din; mesto, 1250 Din. Trisobna: Tržaška cesta 1200 Din; pri Taboru 1000 Din; Kode-Ijevo 700 do 900, nedaleč Vrtače 1300; Podrožnik i 1250 Din. Dvosobna: Rož- j na dolina 700, 400 Din; Trnovo 800 Din; Kode-ljevo 800 Din; mesto 1000 Din; Podrožnik 1000 Din; Sp. Šiška 700 Din; event. trisobno, mesto 850 Din. Enosobna: Rudnik 250 in 225 Din; Rofna dolina 420 Din; Vič 250 Din. — Več praznih sob s štedilnikom. — Poleg tega več drugih stanovanj, trgovskih lokalov, praznih m opremljenih sob. Opremljeno sobo išče gospod s 1. oktobr., najraje v trnov, okraju. -Naslov v upravi »Slov.' pod št. 11.235. Stanovanje takoj oddam. Dolgimosl št. 88. Kožarje pri Ljubljani. Stanovanje se odda v Zgornji Šiški št. 215, nasproti šole, 7 minut od remize, v novi hiši, obstoječe iz sobe, kabineta, kuhinje, predsobe, shrambe, verande, pralnice in pritiklin, mirni stranki. Poizve se pri Kovačevič, Spod. Šiška, Medvedova 22. Eden ali dva gospoda se sprejmeta v mirno in svetlo sobo na Sv. Petra cesti 74. Soba se odda v Domžalah, Bistriška ulica 4. Meblovana soba prostorna, blizu Tabora, sc odda 2 gospodoma. -Naslov v upravi Slov.« pod št. 11.349. Stanovanje s 4 sobami, kabinetom, kopalnico in pritiklinami ter pisarno s 4 sobami j posamezno ali skupno oddam na prometnem kraiu za november. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Lokali« št. _11251._ Stanovanje dvosobno s kuhinjo in pritiklinami se odda takoj. Ježica 83, nasproti avtopostaje Aleš. Sobo solnčno, takoj oddam stalnemu gospodu. Gruberjevo nabrežje 16. Sobico ! dobi stareiša ženska za j manjša hišna in vrtna | dela. Poizve se Ižanska cesta 22. Stanovanje enosobno, s pritiklinami, 7 min. od postaje St. Vid-Vižmarje, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod _št. 11.385. Stanovanje sobo in kuhinjo s pritiklinami se odda v Ljubljani, Mala čolnarska ul. št. 4, s 1 oktobrom. Sobe meblovane, z elektriko in posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov pove uprava SI. pod št. 11.381. Soba in kuhinja se odda takoj. Moste, Zaloška cesta 64. Prazna solnčna soba se odda takoj starejšemu gospodu v bližini cerkve sv. Jožefa. — Naslov v upravi SI. pod št. 11.383. Opremljeno sobico s hrano in vso oskrbo išče mlad, skromen gospod za 1. oktober. Ponudbe na upravo pod zn. Štajerc« št. 11.386 Stanovanje kuhinja, soba s parketi in pritiklinami, se odda s 1. oktobrom. Je suho, zdravo in zračno. - Podrožnik cesta IX, št. 30. Zamenjam mesto Učitelj v južnem Primoe ju želi menjati mesto z učiteljem ali učitel|ico v planinskem kraju Slovenije. Piše naj se na: Bo-rislav Dimitrijevič, učitelj, Sutomore, J. Dalmacija. Na obroke lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh vec-iih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaleto-va ulica 1 fpri sodniji) Osebni auto v najboljšem stanju zamenjam za zidno opeko ali vinski mošt. Naslov v upravi SI. pod št. 11.369. Nasvet potreba? V različnih življenjskih vprašanjih (osebno in gospodarstvo) pri nakupu, prodaji posestev itd. raz-dolžitvi. Posvetovalnica -Marstan« Maribor. (Priložiti 3 znamke. Filatelisti ki žele zamenjavali ali kupovali znamke potom krožnih pošiljk, naj javijo naslove na: Zoranka Ču-ček, Rožna ulica št, 29 Ljubljana. Stališča za vile na Mirju po posameznih parcelah ali pa | enbloc (ca. 30 000 nr) na prodaj po ugodnih pogojih. Nar.Iov v upravi .Slovenca' pod št. 11.433. Rudoli Terčclj stavbno podjetje, pri novi šišenski cerkvi, Ljubljana Vil — se toplo priporoča v mestu in na deželi ter izvršuje ločno, hitro in solidno po nizkih cenah vsakovrstne nove družinske hiše, restavriranja in popravila stavb. Načrti in proračuni za to brezplačno Pri pereča j te pci scJ dnevnik SLOVENEC 1000 Din plačam ako Vam Radio Balzam nc odstrani kurjih oče* bradavic, trde kože, bul itd. Petnajst let sem trpela na trdi koži. Vse sem brezuspešno poskusila. Dva lončka Vašejja Radio Balzama sta me pojMlnoma ozdravila. Hvala Vam. Priporočam vsakemu. Zahtevajte povsod Radio Balzam. Po pošti: I lonček 10 Din (predplačilo). Povzetje 18 Din, dva 28, »ri 3-9 Din, pošlje R. COTIC, LJUBLJANA VII, w»i»inii!ka ul. 10 a (Janševa). asHH&iOisss^ BBHBBBB BBBk ■gfc S5S253SKHE5S Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29 1 se takoj oddajo. Poizve se istotam. Harmonij jako dbber, s premikajočo kupuje Uprava -Merkur«. £,ariaftro.\. pr°£a „JYk' I i.!ki!.n. . hart. Maribor, Magdalen- ! Liubliana • Šelenburgova ulica 6 II oadstr. Krompir in zelje j v glavah, samo gorenjski, jabolka zimska, fižol |ci- ska cesta 33/1. Na Bledu se odda v najem veliko P™' ^^^ gospodarsko poslopje - Nabatta^ad^ugaTsL Pjanini najboljših svetov- celo al. poedm. prostor . ' v Lfubliani nih tvrdk po znatno zn,- Prikladno za vsake obrt. m . y dbi' naj se žan.h cenah Ugodna me- Ponudbe ,e poslat. Dr J £ č odplačila Pre.gran. Kavčiču na Bledu, Grad b, franko nakladalna klavirji. Vsa popravila m siev. o> dnevnj cen.'- Ponudbe na podružnico »Slo-dobi delavnico na pro- venca« v Celju pod »Na- metnem kraju. Rožna dolina cesta V. št. 33, pod Rožnikom Obrt mizna jabolka« 500 kg suhih borovnic lepo sušenih, zdravih in čistih kupim. Ponudbe z vzorci na naslov: Ant. j Stergar, Kamnik. V najem oddam večjo in dobro vpeljano kleparsko in ključavničarsko delavnico v velikem industrijskem kraju v Sloveniji, . . , .. ... z vsem potrebnim inven- kupmr Škafar. L,ubl,ana, tarjem delazmožnemu in kupim v bližini Ljubljane. f. P"^. - Po- p^mo^ J™, fcoks Ponudbe ood »Majhno« proda,a tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška št. 11.363 na upravo. Enodružinska hiša 4 sobe, z lepim vrtom, v Ljubljani naprodaj. Poizve se v upravi .Slovenca' pod št. 11.366. Linov les Rimska c. 16. podjetnemu mojstru. — • Eksistenca zasigurana. - ' Naslov v upravi »Slovenca pod št. 11317. j} Trgov, iokal v (Rožni dolini oddam za nlfes« Jclov rezan les bukov okrogli les, se išče v nakup. Ponudbe s cenami in plačilnimi pogoji na R. Schenk, Sušak. Krompir direktno iz Tovarne or lov skladišc<3 , f Maribor št. 102-A —fesečno najemnino 450 Din. Naslov pove uprava ca. 5000 kg kupim. Franc »Slovenca« pod št. 11319. Trgovina mešanega blaga z gostilno tik župne cerkve in železn. postaje se odda ugodno v najem. Ponudbe naj se pošljejo pod »Dobro eksistenco« štev. 11244 na upravo »Slov.«. Skladišče (klet) za vino, po možnosti s pisarno, se išče. Istotam se kupi tudi sesalka za vino. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vino« št. 11.348. Hote fisreži mP se 1. oktobra 1.1. odda. A. Peressich, Celje, Slomškov trg 4. Mlekarno oddam na račun pridni gospodični, ev. tudi prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11431. Divji kostanj, želod kupim po najvišji ceni. V. Jančič, Zvezna ulica 8, p. Moste. Pšenico domačo, samo od produ-centov kupuje in mlinom prodaja za račun »Priza-da«, Gospodarska zveza, Ljubljana. Harmonij s 6 spremeni, skoraj nov, se proda. - Ponudbe na j rodbinskih razlogov pod upravo »Slovenca« pod ugodnimi plačilnimi po Kmetija 38 oralov zemlje v zelo prijaznem gričevju ob Savinjski dolini, nova prostorna hiša tik farne cerkve, pripravna za gostilno in trgovino ter druga stanovanjska hiša, skoraj nova, solidno gospodarsko poslopje, velik kozolec, poslopje za klet in prešnico, rodovitne njive in senožeti, zelo obširni sadovnjaki in vinograd itd. naprodaj. Proda se iz Hiša blizu Kranja se proda. -Ponudbe pod »Prilika« na upravo »Slovenca«. cesta štev 16 Tel 33-13 Vilo ali hišo večjo, z vrtom, kupim v bližini cerkve v D. M. v Polju. Plačam takoj. - Pristen med cvetlični ali ielka razpošiljam 5 kg za 95 Din franko. Franc Markeli — Vrhnika. Gramofon skoraj nov, primeren za gostilne se proda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11283. Prodam Speccrijska in delikatesna trgovina na zelo prometem kraju v Zagrebu, dobro vpeljana, s prvovrstnim inventarjem in veliko zalogo blaga se radi bolezni lastnika proda za 60 000 Din. Mesečni promet v gotovini Din 65.000. Najemninska pogodba proti solidni mesečni najemnini zasigurana. Krasna eksistenca za mladega in solidnega trgovca. Pisarna Pavlekovič, Zagreb, Ilica 146, I. levo. Gostilna zelo dobro vpeljana, na križišču petih ulic v Zagrebu, 3 velike gostilniške sobe s krasnim vrtom, popolnoma opremljena, zasigurana s petletno najemninsko pogodbo proti nizki mesečni najemnini, k;er se iztoči letno 250 hI vina in piva, prodamo za Din 45 000 Pisarna M. S. Pavlekovič, Ilica 146, I. levo. Nov skobclnik naprodaj za 600 Din. — F. Mušič, mizar, Mengeš. Dva pleli-na stro>^ 10 90 osemključni, 10 100 orodam po nizki csni. -Naslov v upravi - Slov.« pod št. 11336. Inventurna prodaja Večje število dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev in motorjev, se poceni proda pri »Tribuna« F. B. L., Liubliana, Karlovska ccsta 4. Štedilnik (Tischherd) skoraj nov in pult (pudel) poccni naprodaj. Poizve se v restavraciji Kovačič. Dunajska cesta 82. Kolandske gomolje hiacint, tulipanov itd, v 130 vrstah po imenih nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 5. I Pisalnik Ponudbe na upravo »Slo- vinske sode od 50 do 800 amerikanski, roletni z »Lira« št. 11.390. Stavbne nasvete goji. Prostor je brez konkurence ker svet okrog cerkve je last ponudnika. Nasloviti je na podružnico »Slovenca« v Celju. Primorci in Amerikanci venca« pod »Sreča«. Več krasno ležečih parcel po 600, 700, 800, 900 in 1000 m'-', 10 minut od centra, blizu tramvaja, naprodaj ua ugodno odplačilo pri »Posest«, Miklošičeva cesta 4, Ljubljana. 10% obrestovanje dosežetc z nakupom tri-stanovanjske, novozidane enonadstropne hiše Pod Rožnikom. Cena 275.000 Din. — Naslov v upravi pod št. 11.418. Penzijonisti Enonadslropna hiša. dvo- Droban kromoir za pitanje prašičev kupi Hotel Slon, Ljubljana. Srebrne krone staro zlato in srebro ku puie RAFINERUA DRA-GIB KOVIN - Liubliana Ilirska ulica 36 vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Vsakovrstno Do naivišiib senab ČERNE. luveln Liubliana Wolfova ulica št. 3. Stavb -"i parcele lepa solnčna lega ob Dunajski cesti — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8376. Kdor želi v Mariboru in okolici kupiti hiše, tovarne, posestva, trgovine, gostilne, pekari|e, naj se obrne na posredovalnico »Rapid«, Maribor, Gosposka ul. 28. Posestvo naprodaj tik ob državni cesti. 20 oralov zemlje. Poslopja zidana, primerna za trgovino ali gostilno. — Antonija Bračko, Selnica ob Muri, St. llj v Slov. goricah. Gostilno it < msam* drvita t o i LJUBLJANA --PP.CS D.:-- Hišo, visokopritlično, dva Slovenca« v Celju pod »Mirno stanovanje. da,e tehnični biro »lehna. '«» ««»■»«' « P™* stanovanjska, z vr.om, v Liubliana Mestni trg 25 1 ,^p»lB0V"nn,f ° »Uu Vojnik naprodaj. V posestvo na lepi solnčni , , . , , , ., ' . legi 10 minut oddaljeno h,S' «l«MHka._ vodo-od trga Vojnik. Posestvo vod. .'.n zeloD pn?,rav™ obsega krasne njive, trav- 1 Prikima. - Ponudbe ,e nike in 6 oralov gozda "^i0.^1.. na.. P^.UŽn.'!5 ter lepo urejen nov vinograd, vse skupaj meri 16 oralov zemlje, redi se lahko 6 glav goveje živine. Gospodarsko po slopje je zelo v dobrem stanju, v stanovanje je napeljana električna razsvetljava. Skvpna cena Din 130 000. Ponudbe je nasloviti Marija Jager, posestnica, Vojnik. Parna žaga v zelo dobrem stanju, na Dolenjsl em, blizu ko'o-dvora, se ugodno proda. Naslov v upravi »Slov.« attMNKMMioinaaiiiRaBR AtaJti otjčati {fficvcnciL zaiamčiio najpopolnejši uspeh litrov in dobro ohranjen naslonjačem vred, za pO' osebni avtomobil. Mari- lovično ceno naprodaj. -bor, Tattenbachova 21. Naslov v upravi »Slov.' pod St. 11.277. Pletilne stroje vseh številk, na enoin-p 'letno odplačevaniel • Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307. Siiiis sljive lo etuirane zabojčke: 5 kg ~ " , 46 Din; 10 kg 88 Din. - Stroje j Suhe hruške in jabolka popolnoma uporaboe ler 5 kg 32 Din, 10 kg 60 Din brezhibne, radi preuredi- .... ,. , tve obrata prodam po poS,1'a po povze"u fran" najnižji ceni, in sicer: ao vsakemu naročniku: 8 40 po 650 Din 8<50 po | G. Drechsler, Tuzla. 1300 Din. 8 60 po 1500 - Din Izvolite Si osebno I Zimske suknje ogledati, gotovo boste na- I ' šli stroj ki bo za VaSo (plašči|, celi ostanki 260 uporabo tako za izdelo- do 2.85 m, fino češko bla-vanje nogavic, kakor vseh fio, prejšnja cena 560 Din drugih pletenih predme- sedaj cel ostanek za 265 Hrastove sode zdrave, od 1—40 hI proda Josip Kajfež, Videm št. 5, Dobrepolje. Drobilcc kamenja prvovrsten, dnevno napravi 50 m". Mlin za pesek, prvovrsten in zelo enostaven, 25 m3 dnevno, debelino peska po po-Ijubnosti. Ugodna prodajna cena v Ljubljani. Naslov v uoravi »Slovenca« pod St. 11.041. Radio z zvočnikom 5-cevni, znamke ,FiIipps\ veliki, kompleten, z anteno, naprodaj. — Cena ugodna. Ogleda se: Flo-rijanska ulica 7-1. VEČ VINSKIH SODOV od 7 do 24 hI vsebin« ler ena kompletna sesalka za vino se proda po ugodni ceni. Naslov: Celje, Vrazov trg «2?" tov — PiSite na naslov: Kati Vait Celje. Žimo za mod-oce od najcenejše Din se dobi pri Commer-ce d. d., Ljubljana, Tavčarjeva ulica, I. nadstr. Pletilni stroj do najfinejše po tovarni- »Dubied« 10X50 prodam. ških cenah prodaja Sever Rudolf Marijin trg št. 2. Moste, Zaloška c. 64. Puhasto perie čisto fohano oo 4fc Din ?rma grozdje Din 3.75 prima žlahtna ka druga »rsta oo lb Dtn jabolka Din 2 75 franko kg Nstr bele gosie oo vsaka postaja Slovenije, U0 Di" k« in čisti puh razpošilja že od 15 kg po 250 Din kg RazooSi dalje po povzetju Prešna kam pt poStnem povzetiu jabolka naiceneie. - Po- L BROZOVIC - Zogieb. stržin. Krško. __ Wanderer avto majhen, 4 sedežen, pro- llica 82 Kemična čistil ntca oeria Gramofon dam ali zamenjam za 6- avtomatičen, skoraj nov, sedežnega. — Naslov v za gostilno, poceni proda QQšaaaSBanaBMBnffiB • upravi SI. pod št. 11.257. Zupančič, Hranilniška 4. Jedilni kostai' štajerski, razpošilja Jožef Korošec, Sveča, p. MajSperk. Vinske sode nove, kakor tudi rabljene, strokovnjaško pripravljene za takojšnjo rabo. dobite po ceni pri sodarju RamSak, Maribor, Melj-ska 10. Pohištvo rabljeno radi selitve — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11331. Železno blagajno St 2 skoraj novo prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Blagajna« St. 11213. OGLAŠUJTE i v H. Rohrmann, Ljubljana. A. Grum, Vrhnika 270 trisobna in dva enosobna . , ... stanovanja, vrt, ne daleč z gospodar. poslop,em in od t 1 32Q 00Q D malim posestvom, poleg , L . don'os 3 ccrkve in blizu glavne ; , . ceste, za 68 000 Din ta- ' e»?"adstropno, več aosoan-£°P "'r0'13 ^vrt FiranC i SvnPeatru, i^MO^" ^ d0n0S 60.000 D«. Harmonij 5 oktav, 6 registrov, premakljiva klavijatura, uporaben za pisalno mizo, ' ceste, za 68 000 Din ta zelo pošta Štore pri Celju. Za mnogobrojne dokaze sočutja ob bolezni in smrti našega ljubljenca, gospoda Rafko Felge! se tem potom vsem najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. p. dr. Angelikti Tomincu za dušno pomoč, gg. zdravnikom dr. Rantu v škofji Loki, dr. Volavšku in dr. Šarcu za izredno skrb ob času bolezni. Nadalje bodi izrečena iskrena zahvala p. n. načelstvu in ravnateljstvu kakor tudi uradništvu »Vzajemne zavarovalnice- za častno spremstvo in poklonjene vence, pevskemu društvu »Ljubljana« za v srce sega-jočo žalostinko, vsem darovalcem krasnega cvetja in končno vsem, ki ste našega pokojnega spremili na zadnji poti prisrčni: »Bog plačaj-1 L j u b 1 j a n a-Škof j a Loka, dne 25. septembra 1031. 2ALUJOCI OSTALI. Vilo, novozidano, trista-novanjsko, 1200 nr vrta, Mirje, 360.000 Din. Hišo, dvostanovanjsko, trg. lokal, zemljišča 2000 ms, predmestje Ljubljane, 150 tisoč Din, Hišo, visokopritlično, novozidano, 2 dvosobna, eno enosobno stanovanje, 300 m3 vrta, Zg. Šiška, 160.000 Din. -Hišo, novozidano, trista-novanjsko, parketi, elektrika, vodovod, 300 m-vrta, Moste, 120.000 Din. Hišo, novozidano, dvostanovanjsko, 500 m- vrta, Z«. Šiška, 150.000 Din. -Hišo, novejšo, enonadstropno, trgov, lokal, dva dvosobna stanovanja, 800 m' vrta, dvorišče, Zg. Šiška, 280.000 Din. Parcelo ca. 900 m1, Kodeljevo, 80.000 Din. - Več parcel od 200-600 m2, nedaleč Dunajske ceste, po 100 Din. — Poleg tega več drugih ugodnih hiš, posestev, parcel i. t. d. v največji izberi. Javljamo žalostno vest, da je umrl v petek, dne 25. t m. ob 11 zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po daljši, mučni bolezni, naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Josip Prime nadrevident drž. železnice v p, in posestnik Pogreb se vrši v nedeljo, dne 27. septembra 1931 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. septembra 1931. Žalujoči rodbini Prime in Sever in ostali sorodniki Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. /azil«! PFHFF *jri nsVnpn na najooi^o in fo !e PFHFF? floalnlh strojen znamko Brzo slika za potne liste, lepo. takoj in ceno le Fotomever, Šival, in plctil. stroje popravlja in renovira Emil Klobčaver, specijal-ni mehanik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 47. Pred nakupom žimnic otoman. spalnih divanov i. t d., se blagovolite potruditi k tapetniku A Kobilica Ljubljana Dunaiska cesta 25. vhod z Dvorža-kove ulice 3. dvorišče, ki Vas s svoiimi solidnimi izdelki, nizkimi cenami in praktičnimi nasveti gotovo zadovolji Posteljne mreže izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic, Komen-skega ul. 34. (Nasproti šole na Ledini.) Sprejemajo se vsa popravila. Voluharje, miši ia podgane zanesljivo pokonča »Pantiganin« Zor. Dunaiska cesta la IV Modroce postehne mreže železne zložhive postehe otoma □e divane in tapetniške izdelke nudi oaiceneic- RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13 Ugodni o a k u p morske trave žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Ure popravlja renovira — večletno iam-stvo — Fran Korošec — urar, Ljubljana. Sv Petra cesta 55. vhod Vidovdan-ska 1 V poniklovanje se spreimejo razni strojni deli in drugi predmeti. Emajliranje dvokolei z ognjem in elektriko. »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. jUMB m - Mreže za postelje izdeluie naiceneie in najbolje samo tvrdka Simen Sablatnik, Jesenice-Fuži-ne Sprejema tudi popravila. ifscH'««« H. Vami zna jabotha prvovrstna, razpošiljam po najnižji ceni. — Peter Šetina. Radeče — Zidani most. iniiiHiiiiiin Cilajte in širite »Slovenca«! ■»■»■■■■■■■iia Pisarna Francoske linije (French Line), zastopnik IVAN KRAKER, LJUBLJANA se preseli 1. oktobra t. 1. las Kolodvorske uiice St. 35 na vlasarykovo cesto št. 14 nasproti izhoda glavnega kolodvora Pet čevljarskih pomočnikov za navadno zbito delo sprejme takoj v delo tv. S. Florjančič & L Rajniš, Šmartno pri Litiji Ludvik Rižnik Pepca Rižnik roj. Hetzl Poročena Maribor, dne 27. septembra 1031. m. CAjNO MASLO Ia. z sladke paster zirane sm tane, snažno iu okusn izdi-lauo želi dolmvljati Mlekarsku zadruga v Šmarci pri Kamniki rednemu odjemalcu ca 30 do 40 kg todensko (dostav ljanje možno vsak dan) po ugodnih plačilnih pogojih nobi se tudi iMihant sire v sodčkih. za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovarna vate Arbeiter, Maribor. Visok zaslužek potom fahrikacije gorilnega briketa i/, žaganja. oblanja, premogovnih odpadkov itd. Stroji niso |>otrebni. Pravica za proizvajanje se odstopi. Dopise v nomščini na A. GRRSCHIK, CIIEMIKKK, LEVČK A ('ehoslovaška VATA S. | Hn$|an Hran( N, ,M»1„! mehanična tovarna p I e t e o i n priporoča svojo veliko zaloto pletenin lastnega izdelka kakor: različne inošKe in ženske jopici-, nogavice, rokavice itd. — Ceno konkurenčno |VVVTWWWWVVVVWVVVVVTVTVVVTVVVVVVVVVVVVVVVVTVVTTVWVWV imuTmiTvi l Veiemesarila Slamič sporoča cenj. občinstvu, da se zopet dobe v njenih prodajalnah Gosposvetska cesta 6, telefon 29-73 in PreSernuva ulica 5, telefon 22-56 vsako sre lo in soboto prvovrstne HrfflVlCfi in UfCenlCC. — Nadalje redno sveža SialrTSHd ()<'.< lltiillM in ra/iiovrstna d V id f i Iia po jako znižanih cenah. — Cene moj'm priznano najboljšim mesnim izdelkom, delikatesam in konzervam bom z 28 f. m zopet znatno znižal. Se priporočam! Franc Smmič Po poslovnem času telefon 29-72. lUiUlitUilUtUlilUUiUiiil I« lir*dn« vatnoatl, da stolno laalaclujata gaipodarika In druga poroMla « dn« vnltau nSlovan i r i "" t ? _ i _ JC - N S i ** s - i I - i t l M ^ * K K I - ' S v 1' S / -' -Č T . r f T! n - • - -s. ■Č ~ ž 3 — £ i ~ = •^SfiJ i | Josip Lavtižar: | Bled m Brihsen Zgodovinska povest iz 17 stoletja. 17. V prijateljski družbi. Gospod Krištof je imel navado, da je obhajal vsako leto svoj rojstni dan v večji družbi povabljenih gostov. Nemalo skrbi je imela o taki priliki grajska gospodinja Agata, ki si je hotela ohraniti prvenstvo kuharske umetnosti v vsi daljni okolici. Zato je že več dni pripravljala potrebne reči, da bi gospodom prav dobro postregla. Krištofov rojstni dan 26. avgusta, pa je bil leta 1630. še toliko večjega pomena, ker je grajski gospod naprosil župnika Oreharja, naj naznani povabljencem on Krištofovo zaroko z Ribičevo Reziko. Prvi sedež je imel pri obedu vsega spostovanja vredni gospod Gašper plem. Bobek, ljubljanski stolni prost. Omenili smo ga v ti knjigi že takrat, ko je imel ob sejmu sv. Petra božjo službo v radovljiški cerkvi. Bobek je bil rojen Kropar in je študiral v Bologni na Laškem. Po smrti ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena (1630) je bila občna želja, naj postane Gašper Bobek njegov naslednik. Ljubljana in kranjska dežela sta prosili zanj pri cesarju, pa brezuspešno. Za to dostojanstvo je bil imenovan Raj-nolcl Scarlichi (Skarlič), bivši škof v Trstu, akoravno je zelo težko hodil. Še v dan slovesne intronizacije =o ga morali prinesti v škofijsko cerkev. Prošt Gašper Bobek je umri v Radovljici 5. oktobra 1634. Pokopan je na evangeljski strani cerkve pod oltarjem sv. Katarine. Tam vidiš naslikano njegovo podobo. Prošt Rohel- torei. ki ie bil Krištofov dober pri- jatelj, je nazdravil svojemu gostitelju e sledečimi besedami: Z veseljem smo se odzvali prijaznemu povabilu grajskega gospoda \Vaidmanna, ki oskrbuje že nekaj let briksenška posestva na Bledu in v Bohinju. Ko je bil škof Viljem baron Welsberg tukaj, je javno hvalil vzorno upravo gospoda Krištofa in mu obljubil, da ostane po preteku sedanje najemščine tudi naslednjih šest let oskrbnik na teh posestvih. 0 priliki rojstnega dneva mu želimo krepko zdravje in srečo pri vseh podjetjih. Bog ga ohrani še dolgo let!' Gospod Krištof je odgovoril na to čestitko: V čast si štejem, da sem mogel sprejeti pod streho blejskega gradu Vas, velečastiti in spoštovani gospodje! Najvdanejša zahvala Vam, milostljivi gospod prošt, da ste prišli v našo družbo. Prisrčna zahvala vsem drugim gostom, posebno pa veleučenemu gospodu Hermanu Finku, ki se danes poslavlja od nas. Pet let ste, gospod Fink, bivali na tukajšnjem gradu. Bled Vam je bil tako všeč, da se kar niste mogli ločiti od njega. Imeli ste tukaj neskaljen mir; nihče Vas ni motil v Vaših znanstvenih preiskavah. Obogatili ste v tem času vedo z uspešnimi opazovanji in mnogimi spisi. Vaše delovanje ni ostalo skrito na najvišjem mestu. Dobili ste povabilo, da prevzamete vodstvo dunajske zvezdarne. Želim, da bi v tem častnem poklicu storili prav veliko v prospeh astronomije. Pogrešal Vas bom kot blagega gospoda, ki živi za svoje visoke ideale.c Fink se je ginjeno zahvalil za te poslovilne besede. Rekel je: .Težko mi je. da se ločim od Vas, dragi gospodje. Seznanil sem se z Vami in Vas spoznal kot ljube prijatelje. Ostali mi boste v najboljšem spominu. Po naklonjenosti svojega strica škofa Welsberga, katerega sliko vidite na steni obednice, sem došel s" Tirolskega na lepi blejski grad in tukaj nemoten živel svojim študijam. V Vas, velespoštovani grajski gospod Krištof, sem našel blagega tovariša in podpornika. Sprejmite ob uri slovesa mojo prisrčno zahvalo za vse, kar ste mi dobrega storili. Bog Vas blagoslovi!« Tedaj jc prijel za kupico, v kateri se je zrcalilo sladko rumeno vince, tudi župnik Matija Orehar in napil srečno odhodnico gospodu zvezdoslovcu Finkti Potem je nadaljeval: Naš dobri gostitelj Krištof se je spomnil besedi, ki jih je govoril Bog v raju: ,Človeku ni dobro samemu biti.' Izbral si je nevesto, čednostno in zalo, ki mu bo draga tovarišica in gospodinja. Dobro poznani Ribičevo Reziko že od njenih otroških let. Kot majhna deklica in kot odraščena mladenka je bila vedno "•'"'"""fi živlienia. Zato iz srca čestitam gospodu Krištofu na ti izvolitvi. .m treba dostavljati, da so navdušeno pritrdili vsi gostje. Tudi župnika iz Srednje vasi v Bohinju in iz Go-rij sta bila vedno v živahnem razgovoru. Veliki župniji obeh mejita visoko v gorah druga k drugi. Zato sta imela gospoda, ki se malokrat vidita, veliko vprašanj o ti ali oni stvari. Omeniti moramo še ostale gospode, ki so sedeli pri mizi. Bili so: Župnik iz Zaspega, Tobija Stajdler. Ta in zvezdo-sloveč Fink sta skupaj študirala v Padovi ter dovršeno govorila italijanščino. Jezerski prošt .Jurij Burnel. Prošt so mu rekli zato, ker je bil predstojnik ali voditelj cerkve na jezeru, sicer pa je imel naslov navadnega kaplana. Deloval je na oloku od leta 1609. do 1638. Govorili smo o njem v šosli točki Ic knjige. --------------------------------------------...--------------<. it- -riu^/.' UESERVAT iN FIKSAT dobite pil t* rti M: LIJDV. BARAGA IJIII51J ANA Šele i I« ii ra o v ii tea (5 Telefon 29-80 PAZ TE NA VAKS. Vh.NO NA M KO r. z. z o. z. Ljubljana Pisarna-Borštnikov trg 3/1, tel. 25-18 Prodajni lokal: Miklošičeva c. 34, tel. 33-83 (uramofon-Rasberger) Največja zaloga gramofonov vseh znamk, gramofonskih plošč v največji izbiri (zaloga preko 20.000), smuči, smučarske potrebščine, sklopni čolni, fotografski in ra-dioiparali in vse folo- in radio potrebščine po najugodnejših cenah. lzp;>soievaln'ca gramofonov in plošč posluje Borštnikov Irg 3/1 od »/2!4. do '/2I6. in od 18. do >/220 ure. Velika izbira najraznovrslnejših plošč, ki se vedno izpopolnjuje z novitetami. Prodaja rabljenih plošč po nizkih c e n n h. Poceni in dobro i kupite ure. zlatnino in srebr-nino pri svetovnotnani tvrdki H. SU1INER LJUBLJANA 2 Prešernova ulica št. 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zalog0 ur z znamkami Glashutte, J W C. Scbaffbausen, Sol vil. Omeua, Longines, Doxa,Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevale veliki ilustr cenik zasionj in poštnine prosto od H. SUIINES, LJUBLJANA 2 GOST LNA v Rokode skem domu, * omemkega u ica 12 Izborna domača kuhinja in dobra vina, točna postrežba, senčnat vrt in kegljišče. — Abonenti se sprejemajo po najnižji ceni. Priporoča se prvi slovenski zavod lfZBlesn?aa zauarovalnrca Lfoblfana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje Palača Ljudske posojilnice. Zagreb i?,ev trg b, Sarajevo, Aleksandrova cesta IOI, Split, Ultca XI puka 22, Beo&rud, Poincaieova 2 Pndi letos so na prvem mestu francoska kolesa -IfUflb llil«» mmmm)mmmmmmmm^» lil!m Prvovrstni izdeeb in materijal Najlažji tok. Cene bres konkmeneet VIKTOR BOHINEC . LJUBLJANA Dunajska cesta 21 Cenikitirezplatnol Zavese, posteljna pregnnfaia, perilo monograme najcenejše veže Matek&MikeU^ubliana polet; hoteta Štrukelj Br- tla iepni robci kom Din 2°—. batist beli in barvasti robci fino vezeni kom Din b'—. Entel — azur — p r e d t i s k Ogledala teb vrst. velikosti in oblik SleUlo zrcalno 6—8 mu. maSin»ko4—6 mm. portalno. leuaic alabaster itd. Spectrum d. d. LJubljano VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osiiek Akotelitedati vtis < Vaše ilustracije, n. pr. azg ed-nice, a D .me, orospekte ,, vv in dr.. odtotite se i* ba- #|§ krotiSK in zah evajte od s||'b»>»! 3ušos ovarn^e tiskarne |||||||| v L ubljanl pojasnila slede TO NAJLEPŠO TEHNIKO MODERNEGA ILUSTRA-CIJSKEGA TISKAT OC-.EiTt S> DOSEDANJI ŠTEVILKE ,.ILUSTRIRANEGA SLOVkNCA" REVIJE USTRACIJA" IN OR., KATKRE Jt TISKALA JUGOSLOVANSKA tiskarna V LJUBLJANI m I Ip lil--; Hiša v Kamniku z gostilno, mizarsko delavnico in kor poracijskimi pravicami ho prodana na javni dražbi dne 19. X. 1931 ob 9. uri 30 minut Hiša ima velik vrt ter leži ob glavni cesti v Kamniku. Natančne še informacije daje dr. Žvokelj, advokat v Kamniku. Dne 5. ohto&ra t L sc vrši i?« Zgornji ložnici pri Žalca na licu mesta ob 9. uri dopoldne lepega posestvu in s:cer: 3. Opekarna v polnem obratu z letno kapaciteto 800 000 opek. Cenilna vrednost Dn 779 478 — vadij Din 77.947'80 in najmanjši ponudek Din 451.925'-. T.epo arondiranei|a kmetskejja posestva z velikimi stavami itd. Centina vrednost Din 598.822 55 vadij Din 59.882'25 in najmanjši ponudek Dn 339.900 . Vila v Žalcu Ceni'na vrednost D>n 195.3?0' — vadij Din 19.532 — na, manjši ponudek Din 98 280 —. Nc zamudile ugodne prši Ke! Vsled op ust i tye obrata pričnemo s 1. oktobrom 1931 v svojem skladišču v Lniftl ai?l Ašhertetauf.3 i nadrobno raiorodai« zaloge Nudimo po najnižjih razprotlajnih cenah: kuh njsko posoMo in drug pribor iz aluminija in baker-aluminija, vsakovrstne izdelke iz medi in bakra za kavarne, trgovske izložbe in zasebn ke, in različne gospodarske predmete. Nova Jugomctaira* diuzba z o. z v iiki.acciil liubliana. Ne zamudile oaodne orMhe fOZOU ! Strapacn? Ceill nenrrmoniivi vedno v zalogi od najmaniše do največje številke. Ročno delane. Brtzol.vezni ogled zaloge Ivan Krois, M .»r i bor, koroška c. 18 Prva špecijalna mehanična delavnic« za popravila šivalnih strojev, specialnih stroje vseh sistemov, pletilnih in pisalnih stroiev. Po strežba točna, delo garantirano in 20% cenejc kakor pri nestrokovniakih EMIL KLOBČAVER špecljalni mehanik — Ljubljana, Sv. Petra cesta 47. Kdor rabi viee« hupi |lh naf-leiiejs pri tvrdkii nit ho niflK«r • Ljubljana ■ Slomškova ulioa It. II teiel stev JV4< zahvala. Za vse izraze iskrenega sočutja ob smrti mojega nadvse dobrega soproga, gospoda Aniona Furlana poduradnika drž. železnice v p. se vsem najlepše zahvaljujem Posebna zahvala bodi izrečena pevskemu in glasbenemu društvu -Sloga, za ginljive ža-lostinke. Ljubljana, 26. septembra 1931. ŽALUJOČA SOPROGA. r ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA TELKFON STEV 2057. 2470. 297' D. O. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta io) 1«. ■ mrt si^im PODRUŽNICE: Uled. Novi Sad. Krani, Sibenik, . . _ Vloge nad Din 500,000.000- Marlbor>Ko£evJe,CeI,e.Sombor>Dlakovo.Spllt; Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-Izvršuje vse bančne posle najkolantneje Poslovne zveze s prvov^lnfmi asavodl riai vseh tržiščih v lusK^mstvu in inoxem«lvu : * i i x t i Zu Jujjublovaiinko tiskarno f Ljubljani. Karel (ee '/dniuieli. Ivan llakovee. Urednik: Franc Kremžar.