Celje - skladišče D-Per 581/1985 5000000291,4 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ŠT. 4 (136) APRIL 1985 Ob prazniku Navada je, da ob prazniku naštevamo, kaj smo storili, nove dosežke, objekte in kaj nas še čaka. Postavljali smo si in si še cilje, ki naj bi bili ali pa so temelji bodoče gospodarske rasti. Toda, tako kot vsako zrno ne skali še v tako žlahtni zemlji, tako ne žanjemo vedno plodov volje in vznesenosti delavčevega zagona, velikokrat smo živeli tudi v brezskrbnosti za naslednje letine. Zdaj je težje, veliko težje. Pogosto smo drug drugega samo opozarjali, da bodo težave, da se mora enkrat tako ali drugače obrniti, pa tega nismo bili pripravljeni verjeti, kaj šele, da bi začeli drugače ravnati že mnogo prej. Ne verjamem, da rudar v jami, delavka za trakom, livar, nosijo kaj krivde za to. Če jo, morda le za to, ker niso glasneje zahtevali odgovornosti za napake, za nedosledno spoštovanje samoupravnih odgovornosti, za zadolževanje v tujini, za tiste, ki so nenehno dokazovali upravičenost vsakršne naložbe, bodisi v tovarni, republiki ali še širše. Veliko je bilo in je še besed v imenu delavcev. Preveč! Rečejo: delavci zahtevajo, delavci so proti, med delavci je prepričanje, pa delavca v resnici sploh ne poznajo. Niti zaznavajo ga ne. Na pamet govorijo o združenem delu, normah, produktivnosti, plačah, položaj opazujejo in vidijo skozi birokratska očala. Navada je postala tudi, da vse kritiziramo. Več se verjame tem, kot pa onim, ki skušajo pomagati reševati težave. Puščamo, pa čeprav ne bi smeli, da postaja kritičnost merilo uspešnosti našega dela, namesto da bi bila vsa skrb namenjena nalogam, ki jih lahko opravimo le s skupnimi močmi. Zato, ne podirajmo tega, kar je največja dediščina naše revolucije, vidna v vsakem delu naše lepe domovine. Kajti vse, kar smo dosegli, zgradili, smo zgradili v edinstvu in vzajemnosti vseh naših ljudi in vse to je vezano na Titovo ime in je neločljivo od njegovega dela. Zakaj torej nekateri mislijo, da je treba menjati politični sistem? Zaradi naše nezrelosti, da bi izpolnili to, kar smo se dogovorili? Ali naj zato spreminjamo oblike namesto vsebine in načina dela? Ali ne bi bilo bolje, da menjamo predvsem tiste, ki niso sposobni trdo delati, se spopadati s slabostmi in pogumno stopati naprej?! UREDNIK Zakaj tako Kot vodja splošno kadrovskega sektorja sem dne 27. 3. 1985 dobil obvestilo Uredniškega odbora Vrelcev, da sem dolžan pripraviti za objavo v prvi naslednji številki informacijo z naslovom: Sodišče združenega dela II. stopnje. Sprva mi naloga nikakor ni bila jasna, šele po dodatnem povpraševanju pa sem spoznal, da ima uredniški odbor v mislih temo, ki se nanaša na disciplinski postopek zoper bivšega tehničnega vodjo gostinstva Martina Keneta. Pisal bi naj torej o odločitvi Sodišča združenega dela SR Slovenije, ki je s svojo odločbo pravomočno odločilo o nekaj mesecev trajajočem postopku zoper omenjenega delavca zaradi kršitve delovnih obveznosti in discipline. Sedaj, ko mi je naloga jasna, pa nikakor ne morem mimo nekaterih načelnih vprašanj, ki se nanašajo na vlogo Vrelcev pri objavljanju informacij z disciplinskega področja. Pred meseci je Splošno kadrovski sektor dal pobudo, da se uvede v Vrelcih posebna rubrika, ki naj bi bila posvečena dogajanjem na področju uveljavljenja zakonitosti nasploh, še posebej pa stanju in razmeram ter našim skupnim prizadevanjem za zmanjševanje kršitev delovnih obveznosti in discipline. Tedaj smo v kratki in zgoščeni obliki predstavili poglavitne institute s področja disciplinske in materialne odgovornosti delavcev tako, da bi bralci lažje sledili in dojemali sprotne informacije, ki smo jih nameravali objavljati v že omenjeni novi rubriki. Ravnanje uredniškega odbora oziroma njegov odnos do našega predloga je bil Vsem delavcem čestitamo PRAZNIK DELA očitno pozitiven — predlagana gradiva so bila objavljena, vključno s predlogom (ki mu ni nihče javno ugovarjal), da postane predlagano tematsko področje stalen sestavni del vsebinske usmeritve časopisa. Do tu vse lepo in prav! Zadeva pa se je začela zapletati, ko so odgovorni delavci splošno kadrovskega sektorja pripravili kratek pregled dela disciplinske komisije z imeni kršiteljev, opisom kršitve in izrečenim disciplinskim ukrepom. Izgleda, da je tedaj prišlo v uredniškem odboru do resnih razhajanj, končno pa je (vsaj zaenkrat) zmagala skupina, ki je z določenimi argumenti (želeli bi, da jih javno objavijo) preprečila objavo gradiva. Po mojem mnenju imamo pred sabo lep in nazoren primer pri nas tako razbohotene „bolezni", ki bi jih lahko, malce zlobno rekli dvoličnost, nenačelnost, morda celo oportunizem ali lažna solidarnost. Zakaj torej gre? Kratko in jedrnato povedano: vsi smo „za", dokler ostajajo razprave in stališča v mejah načelnega in splošnega, in „proti", ko je treba sprejeti dogovor, načelo, usmeritev uresničiti v praksi. Menim, da smo zopet in vedno znova pri še vedno odprtem vprašanju, ki sem ga nakazal v članku, objavljenem v zadnji številki Vrelcev pod naslovom „Jaz pa pravim . . . ". Še vedno smo brez pravega koncepta, programskih usmeritev in jasno opredeljene vloge naših Vrelcev v celovitem in tako pomembnem internem informacijskem sistemu. Zato „psi še vedno lajajo, karavana pa gre (dostojanstveno, modro in v jalovo smer) dalje." V nadaljevanju si dovoljujem dodati nekaj (morda za bralca suhoparnih) navedb, ki jih pozna pravna teorija v zvezi s sankcioniranjem (kaznovanjem) kršitev družbenih pravnih norm, kamor sodijo v širšem smislu tudi disciplinske zadeve. Namen vsake pravne sankcije (kazni) zoper kršitelja pravne norme (predpisa) je dvojen: — kaznovati storilca in ga hkrati poboljšati (tako imenovana specialna prevencija); — z izrečenimi kaznimi in drugimi ukrepi v konkretnih primerih vplivati na širši krog občanov tako, da tudi sami ne bodo postali storilci protipravnih dejanj (tako imenovana generalna prevencija). Obe gornji navedbi sta poenostavljeni, vendar njun smisel v glavnem obstaja v mejah pravno teoretičnih stališč). Naš predlog, da se sproti in dosledno objavljajo dogajanja na področju ktv-šitev delovnih obveznosti in discipline, je imel prvenstvo širši, torej „generalno prevencijski" cilj: tudi sankcioniranje protipravnih dejanj v DO ter javna informacija o tem, bi naj prispevali svoj delež k zmanjševanju, žal, vse prepogostih kršitev delovnih obveznosti in discipline. To pa je navsezadnje v skladu u ustalitvenimi prizadevanji ter temeljnimi načeli sistema družbene samozaščite, mar ne? Mimogrede naj dodam, da v številnih drugih internih glasilih takšne rubrike niso nikakršna izjema. Torej, zakaj skrivati nekaj, kar je nezdravo med nami? Zakaj čakati, da navidez majhne kršitve prerastejo v kazniva dejanja, o katerih pa se bo javno pisalo, če nam je to ljubo ali ne? In končno, zakaj vzbujati lažen videz, da je v naših delovnih okoljih vse v redu ter da smo imuni za negativne vplive današnjega časa? Nikakor ne želim vzbuditi vtisa da sem, med sicer dobrohotnimi in popustljivimi delovnimi ljudmi naše delovne organizacije, eden redkih pristašev politike „čvrste roke". Nikakršen pristaš politike ..čvrste roke" nisem in trdno sem prepričan, da nikakršna ..politika čvrste roke" ne vodi k izhodu iz dane problematike. Sem samo za spoštovanje dogovorjenih načel, če pa ta trenutno niso dovolj jasno opredeljena (mislim na programske usmeritve Vrelcev), sem za to , da končno in čimprej povedo svoje samoupravne, družbeno politične in druge _ strukture v naših delovnih okoljih. Če bodo sprejete ocene to terjale (še vedno se z zavedam, da nisem dovolj dober poznavalec razmer in gibanj v svojem delovnem okolju) , sem stališča pripravljen uskladiti z njimi. Nikakor pa se ne morem sprijazniti z dejstvom, da se določena hotenja in prizadevanja že kar praviloma zaustavljajo pred zidom molka, za katerim je res varno zavetje, vendar, žal, samo z ene strani. mmm magnezijeva slatina DONAT Mg Na koncu še nekaj besed o tako imenovani „zadevi Kene"; Menim, da gre tu za eno izmed zadev, ki je res nekoliko večjih dimenzij od običajne disciplinske problematike, zato pa zasluži posebno pozornost in objektivno informiranje javnosti. Prav to smo tudi storili tako, da smo posredovali kratko poročilo s fotokopijo odločbe Sodišča združenega dela SR Slovenije vsem samoupravnim, družbenopolitičnem in vodstvenim činiteljem v DO s predlogom, da ustrezno seznanijo delavce. Po vsem tem namreč ne vidim potrebe, da Vrelci v tem primeru odstopajo od doslej (še vedno) veljavnega načela, da se konkretna problematika z disciplinskega področja ne objavlja. Sem namreč za načelnost tudi tedaj, ko nekateri, sicer njeni vroči pristaši, od nje odstopajo. Če uredniški odbor tokrat misli drugače, mu je omenjeno gradivo na voljo. Menim, da vsebuje vse elemente, potrebne za objektivno in temeljito informacijo. Jože Drofenik ODGOVOR Na osnovi polemičnega članka „ZA-KAJ TAKO?" je uredniški odbor ob sodelovanju predstavnikov strokovnih služb sprejel naslednjo usmeritev: Doslej izrečeni disciplinski ukrepi se ne objavijo, ker bi to lahko bila prevladujoča tema v glasilu, kolektivu in tudi zunaj njega. To bi lahko privedlo do napačnih ocen o spoštovanju zakonitosti ter o medsebojnih odnosih v delovni organizaciji. Za v bodoče velja: ne glede na to usmeritev se objavijo problemsko obdelani prispevki o kršilcih in izrečenih ukrepih zaradi kršitev, ki pomenijo za delovno organizacijo posebno veliko družbeno nevarnost, večjo materialno moralno škodo in v primerih, ko je izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. Objavijo se tudi zbirni pregledi kršitev in izrečenih ukrepov po TOZD-ih in DSSS brez navedbe kršilcev. Primer disciplinska in materialna odgovornost tov. Keneta bo objavljen v naslednji številki glasila. Glavni urednik Javni red Kljub temu, da smo krajani Rogaške Slatine z okolico že dodobra navajeni občasnih ..folklornih" izpadov povečini znanih razboritežev, ki sebi in drugim tako radi razkazujejo svoje telesne spretnosti in hkrati psihične (ne) kvalitete ter kulturno majhnost, nas dogodki prvih mesecev upov polnega poslovnega leta 1985 resno presenečajo. V tem obdobju so namreč kršitve javnega reda in miru, zlasti v naših lokalih, presegle vse doslej registrirane rekorde: skoraj 30 izpadov v tem obdobju, ki so se izražali v fizičnih obračunih, verbalnih kršitvah, nasilniškem obnašanju in drugih ..kulturnih manifestacijah", je tudi za nas, sicer vajenih marsičesa, vendarle odločno preveč. Preveč zato, ker so ti pojavi začeli resno ogrožati rezultate sicer občudovanja vrednih prizadevanj naših delavcev, da v danih družbeoekonomskih razmerah storimo vse za uresničitev sprejetih delovnih programov. V njih pa pomeni mirno, kulturno, varno ter urejeno okolje temeljni pogoj za čimvečji dotok gostov in drugih obiskovalcev našega svetovno znanega zdravilišča. Ob tem se sama po sebi zastavljajo pomembna vprašanja, ki sicer že tudi sama po sebi dajejo odgovor: Kdo ima pravico, da s svojimi nekulturnimi, na momente že patološkimi ravnanji sproti iziničuje žrtve delavcev Zdravilišča, brez katerih bi zanesljivo ne bilo poslovnih rezultatov, kakršne smo ustvarili? Ali naj bo naše zavestno samoodpovedovanje nekaterim temeljnim pravicam (dopusti v sezoni, opravljanje ur preko rednega delovnega časa, delje’n delovni čas v večjem obsegu, kot bi to bilo morda potrebno itd.) zaman, ko bodo začeli odhajati naši, z velikimi prizadevanji in kvalitetnim delom pridobljeni gostje? Takšne pravice nima, še zlasti ne v naši samoupravni socialistični skupnosti, nihče, pa naj se še tako trudi opravičiti svoje ravnanje! Tudi tisti naši delavci ne, ki menijo (žal imajo med nami kar precej somišljenikov), da jim je dovoljeno po delovnem času počenjati vse, kar jim trenutno pade na pamet. Menim celo nasprotno: njihova odgovornost za storjene kršitve mora biti celo poudarjena, saj vedo za razmere in težave v svoji delovni organizaciji, pa vendarle počenjajo vse, da bi jih še poslabšali. Takšnim je treba povedati (in navsezadnje tudi dokazati), da naše samoupravne ter z referendumskimi odločitvami sprejete opredelitve niso samo mrtva črka na papirju, temveč dogovor, ki pozna učinkovita sredstva za sankcioniranje kršitev. Kaj torej storiti? Prav to vprašanje si je zastavil pred dnevi komite za SLO in DSZ, ko je ocenil, da se varnostne razmere v Zdra- Pred leti smo Donatu dodali oznako Mg, kar je kemična označba za magnezij. Pravzaprav bi morali dodati še precej elementov, če bi hoteli zajeti komples-nost kemične sestave Donata. Nedvomno je tudi njegova zdravilna vrednost odvisna od te izjemne pestrosti in ne samo od magnezija. Ker pa je vsebnost magnezija v litru Donata izjemno visoka in ni primerljiva z nobeno od vod na svetu, o njegovem pomenu za živi svet pa vemo vedno več, zato bi se v tem članku lotili problematike pomanjkanja magnezija v človeškem organizmu in to ne pri bolnikih, pač pa pri zdravih. Postalo je namreč jasno, da je magnezij iz Donata Mg uporabljiv za kritje primanjkljaja. Znano je , da je dnevna potreba po magneziju med 300 in 400 mg. V stresnih situacijah ali pa pri ženah v nosečnosti in za časa dojenja pa dnevna potreba poraste na 800 mg. Minili so časi, ko je pestra in zdrava prehrana v celoti krila te potrebe. Do pomanjkanja pride zaradi naslednjih vzrokov: — prenizke vsebnosti Mg v hrani in pitni vodi, — preslabe resorbcije iz črevesja, — prevelikega izgubljanja z urinom, — prevelikega izgubljanja z znojem, — povečane potrebe po magneziju. Pa si oglejmo prvo skupino vzrokov. Gnojenje z oligokomponentnimi NPK gnojili brez dodatka magnezija je izčrpalo zemljo na tem elementu, zato ga je v sicer zdravi prehrani manj. Poznani so predeli, tudi pri nas—Mariborsko Pohorje -kjer je v pitni vodi izredno malo magnezija. Poznane pa so cele pokrajine (Kanada, I rska, Nordijske dežele), kjer je tega elementa v pitni vodi pa tudi v zemlji izredno malo. Nekateri predeli Madžarske dodajajo magnezij pitni vodi. Spremenili vilišču in v kraju samem nezadržno slabšajo. Po razpravi, v katerih so sodelovali tudi predstavniki organov za notranje zadeve, smo se dogovorili za naslednje (navajam le pomembnejše sklepe): Javni red in mir ter varno bivanje krajanov in gostov v Rogaški Slatini pomeni problematiko, ki je ne more reševati samo naša delovna organizacija (čeprav je prva in najbolj prizadeta), temveč se ji pri teh prizadevanjih morajo pridružiti vsi krajevni činiteiji na področju družbene samozaščite (organi KS, organi za notranje zadeve in drugi) V delovni organizaciji je treba, zlasti v preventivne aktivnosti vključiti vse samozaščitne činitelje ter hkrati posameznike, da bi lahko preprečili nastanek kršitev, ne pa se ukvarjati zgolj z njihovimi posledicami. — Potreben je čimprejšnji razgovor s pravosodnimi organi, organi za kaznovanje prekrškov in predstavniki Uprave za notranje zadeve ter z njimi dogovor o ostrejši kaznovalni politiki in učinkovitejših intervenci- smo način prehrane, hrana je vsemanj bogata na črnem kruhu, svežem sadju in sveži zelenjavi. Vse več pa je v prehrani konzerviranih jedi, zamrznjenih jedil, industrijsko pripravljenih jedil, hrana je vsebogatejša na maščobah in beljakovinah. Vemo pa, da zamrzovanje, kuhanje, in blanširanje, izslužijo magnezij iz hranil. Stradanje ter razne shujševalne diete, ki ne upoštevajo, da se vnaša tudi premalo magnezija, običajno več škodijo kot koristijo. Starejši in ostareli zaradi raznih vzrokov uživajo zelo malo svežega sadja in sveže zelenjave, zato tudi ti trpe na pomanjkanju magnezija. Številni so vzroki, ki zmanjšujejo sprejemanje magnezija iz črevesja. To so bolezni prebavnega trakta in pa stanja po operacijah na tem sistemu. Manj znano je, da tudi stres, ne glede na to kakšnega porekla je, moti resorbcijo, pri tem pa še pospešuje izločanje magnezija skozi ledvice. Znano je, da je od stresnih situacij v tem oziru najhujši ropot. Prekomerna vsebnost maščob in ogljikovih hidratov pa preprečuje resorbcijo Mg iz črevesja. Uporaba sredstev za odvajanje preprečuje resorbcijo. Bolezenska stanja, ki gredo skupaj s pojačanim izločanjem urina, po daljšem času vodijo do pomankanja magnezija ( sladkorna bolezen, kronični alkoholizem, dolgotrajna uporaba zdravil za odvajanje vode). Izločanje skozi kožo — znojenje — znižuje natrij v organizmu manj pa je znano, da se z znojenjem izloča tudi veliko magnezija. To bi morali upoštevati pri napitkih, ki jih dajemo športnikom, fizičnim delavcem, zlasti na delu pri visokih temperaturah. Nosečnice in matere, ki dojijo, potrebujejo znatno več magnezija. To nekateri porodniški oddelki tudi upoštevajo jah pri nastanku večjih kršitev oz. varnostnih problemov. — Nastale razmere terjajo, da se odgovorni delavci in samoupravni organi odločneje opredelijo do sankcioniranja kršitev, ki so jih povzročili naši delavci, ne glede na to, ali je dejanje storjeno izven delovnega časa ali med njim. Jasno je, da bodo sprejete ocene in aktivnosti pokazale svoj učinek v daljšem časovnem obdobju ter torej rešitve ni pričakovati preko noči. Pomembna se nam zdi tudi ugotovitev, da je o kritičnih razmerah v Rog. Slatini tekla tudi razprava na družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, v kateri so odgovorni občinski činiteiji zagotovili vso možno podporo in pomoč našim prizadevanjem. Utemeljeno torej lahko pričakujemo (menim, da celo zahtevamo), da bo v bližnji prihodnosti vendarle izginil s prizorišča (za določen čas) kakšen znan obraz, pa najsi gre za pobudnika ali samo ..podpornega člana" naših ..folklornih" navdušencev. D. J. in kar z uspehom uporabljajo naš Donat. Na koncu tega razmišljanja bi bil zaključek tak, da utegne Donat Mg koristiti pravzaprav vsakomur, le da nekaterim mogoče bolj, ali bolje rečeno, nekateri ga bolj potrebujejo. Pravih kontraindikacij pravzaprav ni. Nekaj pomislekov imamo pri odraščajoči mladini, ki naj z jemanjem Donata ne pretirava, čeprav vidimo mlade jetrne bolnike, ki leta uživajo naš Donat, pa se to nič slabo ne odraža na njihov telesni razvoj. Odsvetujemo pa ga resnim ledvičnim bolnikom in to tako resnim, da so že na umetni ledvici ali pa jim le ta grozi. Članek se lahko objavi v Vrelcih, brez mojega dovoljenja pa se objavljanje v drugih sredstvih javnega obveščanja ali v druge namene ne sme uporabiti. Rog. Slatina, 29. 3. 1985 Dr. Jože Lavrič internist —gastroenterolog J985 KOMU, RAZEN BOLNIKOM, SE PONUDITI „00NAT Mg" NOVA PREOBLEKA IN DELAVNICE Otroški dodatek po novem S 1. majem 1985 bo začel veljati Samoupravni sporazum u uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki uvaja nov sistem ugotavljanja in zagotavljanja naslednjih socialnovarstvenih pravic: — varstveni dodatek k pokojnini — denarna pomoč za brezposelnost — delna nadomestitev stanarine — štipendije iz združenih sredstev — razlika h kadrovski štipendiji — družbena pomoč otrokom — otroški dodatek — začasna denarna pomoč v. — rejnina — denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja — denarna pomoč kot edini vir preživljanja — plačilo oz. doplačilo oskrbe na domu — enkratno denarno pomoč — plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v socialnih zavodih oz. organizaciji za usposabljanje — plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v tuji družini — druge socialnovarstvene pravice. Od navedenih socialnovarstvenih pravic je za nas najzanimivejša, saj bo verjetno pripadala večjemu številu delavcev, pravica do družbene pomoči otrokom, to je otroški dodatek. Zato bomo povzeli bistvene spremembe glede tega. 1. Ukinjeno bo do sedaj veljavna lestvica po kriterijih. Po novem bo do otroškega dodatka upravičen otrok, če stvarni mesečni dohodek na družinskega člana družine, v kateri otrok živi oz. v katero sodi, ne presega 43 % ,če je otrok iz kmečke družine, pa 23 % čistega osebnega dohodka. V sredstvih javnega obveščanja je bilo objavljeno, da je bil leta 1984 čisti povprečni osebni dohodek v SR Sloveniji 27. 762 din,43 % le-tega pa znese 11.938 din. Iz napisanega izhaja, da bo do otroškega dodatka upravičen iz tiste družine, kjer dejanski mesečni dohodek na družinskega člana ni višji od 11.938, din (to ne velja za kmečke družine, kjer je znesek še nižji). 2. Na upravičenost do otroškega dodatka bo bolj kot dosedaj vplivalo tudi socialno stanje družine, vzroki za morebitno slabo socialno stanje. Zato so delovne organizacije morale podati mnenje o socialnem stanju družine in o vzrokih za nizek osebni dohodek za vsakega delavca, ki je dal vlogo. Pri nas so to ugotavljale komisije za socialna vprašanja, ki so nedavno konstituirale v tozdih in skupnih službah. 3. Višina otroškega dodatka ne bo določena torej po lestvici v treh kategorijah kot do sedaj, ampak se bo ugotavljala in določevala za vsak primer posebej. Sporazum navaja, da je višina otroškega dodatka razlika med 43 % (23 5) čistega osebnega dohodka in stvarnim mesečnim dohodkom na družinskega člana. Za lažje razumevanje naj navedemo primer: 4-članska družina je v letu 1984 imela 40.000 din dohodka mesečno; to delimo s številom družinskih članov (štiri) in dobimo 10.000 din dohodka na družinskega člana. Razlika med 10.000 din in 11.938 din je 1.938 din, kar je otroški dodatek za enega otroka. Čim manjši je mesečni dohodek na družinskega člana, tem večja je razlika do 11.938 din. Ta razlika pa je otroški dodatek. 4. Nova je tudi funkcionalna oblika otroškega dodatka. Tako se otroški dodatek ne bi nakazoval staršem kot do sedaj, ampak bi Skupnost z njim najprej plačala hrano v šoli ali vzgojni no v vrtcu, morebitni ostanek od tega pa nakazala staršem. Če pa otrok ni vključen ne v vrtec, ne v osnovno šolo ali drugo socialno varstveno ustanovo (zavod), dobijo starši ves otroški dodatek v gotovini. Po tem načinu starši ne bi plačali v celoti prehrane v šoli ali vzgojni ne v vrtcu, ampak le razliko, ker bi bilo navedeno delno že plačano iz otroškega dodatka. To so bistvene spremembe glede uresničevanja pravice do otroškega dodatka po omenjenem sporazumu. Kako bodo te spremembe vplivale oz. se odražale pri zagotavljanju socialne varnosti posameznim družinam, se bo lahko ugotavljalo šele tedaj, ko se bo omenjeni sporazum začel izvajati. Metoda Mikuljan SLOVENSKA BALNEOMEDICINA IMA SVOJEGA IZREDNEGA PROFESORJA Prof. dr. sci. mgr. dr. med. Janez Kraševec, otorinolarigolog in balneolog, nekoč zdravnik splošne prakse v Rogaški Slatini je bil v začetku letošnjega leta imenovan za izrednega profesorja bal-neomedicine na medicinski fakulteti neomedicine na medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. S tem je znanstvena balneologija kot veja medicinske znanosti dobila na fakulteti svoje enakovredno mesto ob drugih medicinskih strokah. Zdravilišča Slovenije bodo kot doslej tudi v bodoče imela v znanstveniku J. Kraševcu sodelavca, ki bo, kot je sam rekel, pomen znanstvene balneologije utemeljeval v korist naravnih zdravilišč. Uredništvo mu ob imenovanju iskreno čestita. Urednik BK Tempel v novi obleki Še preden se človek odpravi v trgovino, postane nejevoljen, saj, ve, da ga tam vsak dan čaka kakšno presenečenje. Ponavadi neprijetno. Skoraj vsak dan so kakšne spremembe v cenah, tu in tam česa ni, ker je pač šlo v izvoz. Včasih pa je, a preprosto ne najdemo. Zakaj? Ker je stvar dobila novo ime, novo embalažo in seveda, kar je bil osnovni motiv vsemu cirkusu, novo, višjo ceno. Kdo ne pozna n.pr. pravih ..prašičjih igric" z mlekom in njegovo maščobnostjo). A vendar je kupec lahko včasih tudi prijetno presenečen. Pride v trgovino, ve kaj potrebuje, odločno se napoti proti polovici in glej ga hudirja! Kaj pa je zdaj to? Ista embalaža, isto ime — a vendar je nekaj novega, nekaj je drugače. Etiketa in zamašek sta že od daleč vidna, privlačna in za oko prijetna. Nekako tako, kot da po dolgih letih črnobele televizije dobiš barvno.Tako deluje „nova obleka" naše mineralne vode TEMPE L. ZAKAJ SMO SE ODLOČILI ZA NOVO ZUNANJO PODOBO? Predvsem na večkratna tovrstna priporočila naših poslovnih partnerjev, ki so bili mnenja, da je sedanja premalo ..komercialna". Torej na zahtevo trga. K sodelovanju smo povabili akademskega slikarja Vojka Pogačaja iz Maribora, ki nam je pripravil nekaj osnutkov in akcija je stekla. Po testiranju vzorcev na trgu smo ugotovili, da kupcem najbolj ustreza modra barva. Modra deluje sveže, to pa je tudi namen naše namizne kisle vode — da nas osveži. IN ZAKAJ NE BI BIL POUDAREK NA ROGAŠKI? Ki že stoletja slovi kot evropsko zdravilišče? Prepričani smo, da smo z našo akcijo ustvarili moderno in privlačno podobo Odbori za stanovanjske zadeve TOZD Zdraviliška dejavnost, TOZD Polnilnica, TOZD Vzdrževalna dejavnost in Delovna skupnost skupnih služb so na svoji seji, dne 12. 4. 1985 skladno s 50 in 51. členom Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev sprejeli sklep o JAVNEM RAZPISU ZA I. Sestavo prioritetne liste kandidatov za pridobitev stanovanj v družbeni lasti; II. Sestavo prioritetne liste kandidatov za pridobitev kreditov za individualno stanovanjsko gradnjo. Pravico prijave na razpis imajo vsi delavci temelnjih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. De- naši mineralni vodi in da bo potrošnik v prihodnje še raje segal po njej. Res, da še trenutno ne moremo govoriti o ne vem kakšnem prodajnem „bumu", uspeh pa lahko že v kratkem pričakujemo, saj so vsi dosedanji rezultati pozitivni. Trenutno je naša etiketa priznana kot ena izmed najlepših, pa še svoje ..partizansko" ime si je pridobila. Zaradi vsega tega pa se cena naše vode sploh ni dvignila. Zadnja podražitev je posledica porasta prometnega davka, kar se že itak povsod pozna. Če se spomnimo na dneve, ko smo še gulili šolske klopi, nam pridejo na misel razna ,,ljubkovalna " imena, ki smo jih dajali priljubljenim in osovraženim pedagogom: ,,Naočarka", Brkiča", ,.Apostol", ..Slamica" itd. Tudi naš TEMPEL je dobil svoje ljubkovalno ime. „DINAMOVEC". Na Hrvaškem so ga tako krstili zaradi lepe modre barve. Upravičeno, saj je Dinamo nogometni klub, ki ima tudi pri nas dokaj navijačev. (Naj vam zaupam, da ima naša propagandna služba že v načrtu tudi reklamni film za Televizijo Zagreb z enim izmed njihovih najuspešnejših nogometašev.) Kaj pa pravijo k novi obleki domačini? (20 anketiranih) imen ne_ bom pisal, ker je bila anketa neuradna. Če odpišemo tiste, ki so ostali brez mnenja, nam ostane 35 % navdušencev, in 55 % tistih, ki nas moti kontrast (zeleno -modro), česar ne bi bilo, če bi bile na primer steklenice bele. Sama etiketa se zdi pa vsem zelo privlačna in jo kot tako lahko štejemo za zadetek v polno. Za konec pa še skromen predlog za narodov blagor: Na novi etiketi je poudarek na ROGAŠKI Za ROGAŠKE pravi glas, je potreben še NAGLAS. lavci, ki žele dobiti najemno stanovanje oz. posojilo za stanovanjsko gradnjo, morajo vložiti prijavo do 15. 5. 1985 v Splošno kadrovskem sektorju. Prijava mora biti vložena na predpisanih obrazcih (dobite jih v splošno kadrovskem sektorju) s priloženo dokumentacijo: I. Kandidati za stanovanja: — izpolnjen vprašalnik o stanovanjskih razmerah; — potrdilo o osebnem dohodku in nadomestilih izplačanih v letu 1984 za vse družinske člane skupnega gospodinjstva; — izjavo o zagotovljeni lastni udeležbi; — potrdilo o sodelovanju v NOB — izjavo o eventuelnih prejetih drugih dohodkih, ki se ne štejejo za osebne dohodke; — potrdilo zdravnika specialista o bolezni — potrdilo zdravnika specialista o invalidnosti - potrdilo zdravnika specialista o event. nosečnosti; — potrdilo o sofinanciranju druge OZD pri nakupu stanovanja. II. Kandidati za kredit: — izpolnjen vprašalnik o stanovanjskih razmerah; — potrdilo o osebnem dohodku in nadomestilih izplačanih v letu 1984 za vse družinske člane skupnega gospodinjstva; — potrdilo o sodelovanju v NOB; — izjavo o eventuelnih prejetih drugih dohodkih, ki se ne štejejo za osebne dohodke; — potrdilo zdravnika specialista o bolezni — potrdilo zdravnika specialista o invalidnosti — potrdilo zdravnika specialista o event. nosečnosti; — izjavo o izpraznitvi družbenega stanovanja; — dokaz, da je prosilec posojila — lastnik gradbenega zemljišča, — gradbeno dovoljenje ali potrdilo o gradbeni prijavi; — predračun stroškov gradnje; — sklep o dolelitvi kredita iz naslova namenskega varčevanja, ki ga je prosilec pridobil pri banki; — dokaz, da je prosilec lastnik stanovanja, stanovanjske hiše; — kadar prosilec ni lastnik stanovanja oz. stanovanjske hiše (v primeru razširitve), mora pridobiti izjavo lastnika, da zagotavlja posojilojemalcu oz. prosilcu neomejeno stanovanjsko pravico. OPOMBA: V skladu s 27. členom Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD bo posebna komisija na nivoju DO obravnavala tiste prosilce, ki zaradi objektivnih, socialnih in drugih razlogov namensko ne morejo varčevati. IZPOLNJENO PRIJAVO Z VSO POTREBNO DOKUMENTACIJO JE TREBA PREDLOŽITI NAJKASNEJE DO 15.5. 1985. OPOZORILO! Vloge prosilcev za stanovanja oz. za kredite za individualno stanovanjsko izgradnjo, ki bodo prispele po 15. 5. 1985, ne bodo obravnavane! POMLAD Sončni žarek posveti v samotne mi oči, v meni vse prebuja se živi. Vse brsti in zeleni. Le kaj je to? Narava poje nežno melodijo, veter vrže jo v barvno simfonijo. Mar je to pomlad, ona, ki ima jo vsakdo rad? ! Brantuša Agata, 6.a Rudi Stiplošek STANOVANJA Kadrovske novice V mesecu marcu 1985 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Zdravstvo nedoločen čas PETKOVIČ Vesna opravila zdravnika splošne prakse, določen čas POTOČNIK Martina, bolničar - maser Hoteli in restavracije nedoločen čas ROT Ivan prenašanje prtljage, ZDOUC Lucija opravila prodajalke določen čas KRIVEC Marija, natakarska opravila, LOVRENČAKTT-ilijana, pomivanje posode, VASOVIČ Majda, pomoč pri pospravljanju, FIDERŠEK Danica, čiščenje restavracij, DROVENIK Jožefa, čiščenje WC TOZD POLNILNICA določen čas GABERŠEK Martin nakladanje-razkla-danje pri kupcih DROFENIK Alojz nakladanje-razkladanje pri kupcih ŠPOLJAR Danijel nakladanje-razkladanje pri kupcih TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST nedoločen čas ŠKRABL Gabrijel pleskarska opravila določen čas KOS Nada fizična dela v parku, MIKOLIČ Alojzija vrtnarska opravila DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE nedoločen čas FRANGEŽ Katarina čiščenje pisarniških prostorov V mesecu marcu 1985 je prenehalo delovno razmerje naslednjim delavcem: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Zdravstvo PODKORITNIK Robert bolničar - maser (po sklepu disciplinske komisije) Hoteli in restavracije RAK Olivija, pomoč pri pospravljanju (sporazumno prekinila del. razm.) TEPEŠ Marija, čiščenje restavracije (sporazumno prekinila del. razm.) MARGE-TIČ Mirjana, čiščenje kuhinje (samovoljno prekinila del. razm.) JUHART Metka, pomivanje posode (sporazumno prekinila del. razm.) SLIŠKOVIČ Ruža, priprava jedi (ni opravila poskusne dobe) ANTOLINC Zdravko, kuhar -* mesar (sporazumno prekinil del. razm.) CESTNIK Mira, inozemska korespondenca (sporazumno prekinila del. razm.) TOZD POLNILNICA ZORIN Jožef, vzdrževanje avtoparka (poklicna rehabilitacija) TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST PLEMENITAŠ Emilija, opravila šivilje (starostno upokojena) SAJKO Vinko, samost. vzdrževalna opravila (invalidsko upokojen) DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE FIDLER Silva, kurirska opravila (sporazumno prekinila del. razm.). M.O. RAZPISI Odbor za inovacijsko dejavnost DO Zdravilišče Rog. Slatina razpisuje na podlagi pooblastil delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela Zdraviliška dejavnost. Polnilnica, Vzdrževalna dejavnost ter sveta Delovne skupnosti skupnih služb javni netečaj za priglasitev inovacijskih storitev (izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov) ustvarjalnih v letu 1984 in 1985. I. Splošni pogoji natečaja — na natečaju lahko sodelujejo posamezniki ali skupine predlagateljev, katerih stvaritve so v neposredni zvezi s poslovnimi dejavnostmi DO Zdravilišče Rog. Slatina in so praviloma priglašene pred njihovo uporabo v neposredni praksi.,!zjemo od tega načela lahko pomenita le 1. in 2. alinea 5. čl. pravilnika o inovacijah; — predlagateljii) oddajo inovacijski predlog v 4 izvodih splošno kadrovskem sektorju ali vodji TOZD s tem, da ga mora slednji nemudoma predati navedeni službi. Predlog (prijava) mora vsebovati: — podroben opis predloga — skice, načrte in vso ostalo dokumentacijo o uporabnosti, koristnosti in namembnosti predloga, — podatke o morebitnih delih za dokončno rešitev predloga, — morebitne druge navedbe, pomembne za temeljito razjasnitev predloga, — uporabljene vire itd. Prijava mora vsebovati naziv TOZD, v kateri predlagatelj združuje delo ter njegovo matično številko. Splošno kadrovski sektor potrdi na enem izmed 4 izvodov predloga datum in uro sprejema ter ga vrne predlagatelju. Predlagatelj lahko ostane anonimen vse do trenutka, ko je njegovo sodelovanje nujno potrebno zaradi obravnave predloženega predloga. Z anonimnimi predlagatelji se kumunicira preko glasila VRELCI. Če gre za skupino predlagateljev je treba v priglasitvi navesti priimek in imena vseh soavtorjev ter delež njihovega dela pri nastanku stvaritve. 3. Inovatorji, katerih stvaritve bodo sprejete, imajo skladno z določili Pravilnika o inovacijah pravico do — pismenega priznanja in zlate, srebrne ali bronaste inovacijske značke, — materialne odškodnine— (nadomestila) — izračunanega skladno s citiranim pravilnikom. 4. Skrajni rok priglasitev inovacijskih predlogov je 31. 3. 1985 Predloge, sprejete po tem roku odbor ne bo mogel upoštevati. II. Posebni pogoji natečaja 1. Odbor za inovacijsko dejavnost DO Zdravilišče Rog. Slatina razpi suje istočasno ob analogni uporabi določil 41. in 38. čl. Pravilnika o inovacijah natečaj za priglasitev znanstveno raziskovalnih nalog s področja zdravstvene dejavnosti Zdravilišča Rog. Slatina. Izmed dospelih prijav (predlogov) bodo izbrana tri znanstvena raziskovalna dela, katrih avtorji bodo sprejeli moralna priznanja v obliki pismenih priznanj ter inovacijskih značk ustrezne stopnje (zlato, srebrno ali bronasto), ter enkratno denarno nagrado, izračunano po določilih 39. čl. Pravilnika o inovacijah. Predsednik odbora za inovacije dr,. Jože Lavrič Odbor za družbeni standard je na svoji seji dne 2. 4. 1985 sprejel sklep, da se objavi naslednji RAZPIS za zdravljenje delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina za leto 1985 1. Višina denarne pomoči za zdravljanje znaša za delavce, ki gredo na zdravljenje prvič 10.000 din, za delavce, ki koristijo zdravljenje drugič pa 8.000 din. 2. Za pomoč lahko zaprosijo delavci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) združujejo delo v Zdravilišču Rogaška Slatina neprekinjeno 3 leta; b) da prošnji za odobritev denarne pomoči priložijo potrdilo šefa zdravnika ali od njega pooblaščenega zdravnika, da je zdravljenje v naravnem zdravilišču potrebno; c) da se bodo zdravili v času letnega dopusta ali da koristijo proste dni; d) da zdraviliškega kraja, v katerem jim bo zdravljenje odobreno, ne bodo spremenili. Delavci invalidi, ki zaprosijo za denarno pomoč, morajo izpolnjevati le pogoje pod a) in b). Delavci, ki jim je odobrena denarna pomoč za zdravljenje, morajo prebiti na zdravljenju najmanj 10 dni. 3. V primeru, da bo prosilcev več kot je na razpolago denarnih sredstev, se bo' sestavila prioritetna lista na osnovi mnenja o zdravstvenem stanju, ki ga bo podal zdravnik pod točko 2. b). 4. Razpis velja do 15. 5. 1985. ASOCIACIJA FOTOGRAFIJA IZ SLOVENSKE TURISTIČNE REVIJE ,,LIPOV LIST" PRIMER UREJENEGA ODVOZA SMETI V ZDRAVILIŠČU (fotografija iz našega hotela A kategorije) Zagotovo smo konkurenčni Goreljku! Primer neurejenega odvoza zabojnika za smeti Goreljku. Kdo je odgovoren za ta problem: počitniški dom ali komunalno podjetje? Komisija za pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti pri Občinski raziskovalni skupnosti Šmarje pri Jelšah, koordinacijski odbor za stabilizacijo in koordinacijski odbor za družbeno ekonomske odnose pri Občinski konferenci SZDL Šmarje pri Jelšah objavljajo RAZPIS o pripravi raziskovalnih nalog v delovnih organizacijah, tozdih, in krajevnih skupnostih občine Šmarje pri Jelšah. Na predlog odbora za pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti raziskovalne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah je bil na seji skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Šmarje pri Jelšah dne 18. 4. 1985 predložen obravnavan in sprejet predlog razpisa o raziskovalnih nalogah v delovnih organizacijah tozdih in krajevnih skupnostih občine Šmarje pri Ješah. V finančnem načrtu raziskovalne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah je večji del sredstev, ki se zbirajo po Samoupravnem sporazumu po prispevni stopnji iz dohodka, namenjen za raziskovalno dejavnost. Z razpisom želimo vzpodbuditi in zagotoviti nadaljevanje te akcije na področju raziskovalne dejavnosti. Prosimo vse zainteresirane kandidate, da nam do 1. 6. 1985 sporočijo že pričete raziskave, ki jih načrtujejo v letošnjem letu. Prijava naj vsebuje: — opis raziskovalne naloge; — pričetek in predviden rok raziskave (zaključek); — finančna konstrukcija. Tako opremljeno prijavo pošljite na naslov Raziskovalna skupnost občine Šmarje pri Jelšah. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠMARJE PRI JELŠAH in koordinacijski odbor za stabilizacijo ter koordinacijski odbor za družbenoekonomski razvoj Občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah objavljata RAZPIS o podelitvi nagrad in priznanj ..Inovator 1985" Za nagrado ..Inovator 1985" lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Šmarje pri Jelšah, ki so v letu 1984 in do polletja 1985 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli vzorci, tehnične in druge izboljšave). Kandidate za nagrado lahko predlagajo: — komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost v TOZD ali DO, — delavski svet TOZD ali DO, — družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh ravneh, — strokovne službe TOZD ali DO, — posamezniki Prijava v pismeni obliki mora vsebovati: — osebne in splošne podatke prijavljenca, — kratek opis ali risbo prijavljene inovacije; — podatek za vrednotenje inovacije, prihranek, uporabnikov, izvirnost; — pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo; — dokazilo, da je inovacija obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drugi pristojni organ v TOZD oz. DO. Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj, (inovator) bosta Občinska konferenca SZDL in Raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah podelili največ 5 nagrad s priznanji in 10 pismenih priznanj. Višino nagrade pa določi komisija. Prijave sprejema Občinska raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah do 1.8. '85. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri Občinski raziskovalni skupnosti Šmarje pri Jelšah (skupne strokovne službe SIS tel. 821212 pri tov. Kampuš). Posamezniki lahko nastopajo tudi z več inovacijami v istem letu. V tem primeru se ovrednoti vsak inovacija posebej. ZAHVALA Zahvaljujem se sindikatu Zdravilišča Rogaška Slatina za darovani venec ob smrti mojega brata Franca. Špilak Jože Težko pričakovana otvoritev NAS IZDAJA TEHNIKA ALI JO (PRE) POGOSTO ZAGODE TISKARSKI ŠKRAT? V dveh zaporednih številkah Vrelcev je prišlo, verjamem da nenamerno, do resnih tehničnih ter s tem v zvezi vsebinskih napak, ki so dobesedno izmaličile smisel oz. vsebinsko vrednost obeh prizadetih prispevkov. Vem, da do napak, tudi takšnih z nepopravljivimi posledicami, prihaja povsod, kjer se srečujeta človekova ustvarjalna misel in še tako dovršena tehnična sredstva, ki so namenjena njeni materializaciji. Tako je bilo, je in bo, boste rekli in temu ni pomoči. Vso krivdo navadno pripišemo nesrečnemu tiskarskemu (tudi radijskemu, televizijskemu itd.) „škratu", ki bi naj bil dežurni krivec ob vseh podobnih spodrsljaj ih z ne glede na to, ali so objektivne, tehnične ali subjektivne narave. Le tu in tam dobi ta nesrečni škrat človeško podobo ter ime in tedaj mu huda prede. Torej, če bo kdo slučajno srečal našega ,,vrelčnega škrata", naj mu (pa ne prehudo) navije ušesa. D. J. Kulinarični kotiček Minilo je že nekaj časa, odkar se vam nisem javil z recepti . Ni to moja lenoba ali kaj drugega. Čakal sem vsaj na eno vaše pismo v uredništvo, ali ste s to rubriko zadovoljni. Vendar, žal, odziva ni bilo. Prepričan pa sem tudi, da vas tretjina ni prečitala VRELCEV. No, obupal še nisem. Zopet vam ponujam tri lepe slovenske brezmesne recepte, saj je danes meso zelo drago, večina nas pa se je preusmerila na vegetarijansko kuhinjo. Naj povem, da sem vse tri jedi že preizkusil in da so tako pripravljene zelo dobre, potrebujejo pa tudi malo časa za pripravo./Toliko, moje kuharice, le poskusite in ne bo vam žal! imo, pa še to 'naj vam povem, da bom v naslednjih Vrelcih pripravil nekaj receptov za poletne napitke in koktajle, saj so vroči dnevi pred nami. Torej, enkrat bodo recepti za mesne jedi, drugič za brezmesne in za koktajle. Bojan ŠPINAČNI HLEBČKI Za 10 oseb 1 kg špinače, slan krop, Bešamel: 1/8 I mleka, 6 d kg moke, 3 d kg surovega masla; 1 jajce, čebula, zelen peteršilj, sol, poper, 8 dkg moke, 2 jajci, 15 dkg drobtin, 1/2 kg masti za cvrenje Očiščeno špinačo zdušimo in nato sesekljamo. Zmešamo jo z bešamelom in ji dodamo še jajce, sesekljano čebulo in zelen peteršilj. Solimo in popramo. Če je zmes mehka, dodamo lahko nekoliko drobtin. Iz pripravljene zmesi izoblikujemo hlebčke, ki jih povaljamo v moki, nato v raztepenih jajcih in jih ocvremo na masti. Hlebčki so boljši, če jim dodamo 10 dkg praženih gob. FIŽOL Z GOBAMI Za 10 oseb 1 kg fižola, sol; 10 dkg olja, 5 dkg moke, 1 čebula, 10 dkg suhih gob, zelen peteršilj, lahko tudi malo popra, 1/2 dl kisle smetane. Fižol skuhamo in ga nazadnje osolimo. Na masti prepražimo sesekljano čebulo in namočene, ožete suhe gobe. V sezoni vzamemo sveže, dodamo jih zrezane na liste. Proti koncu praženja primešamo še sesekljan zelen peteršilj. Ko se sok posuši in izstopi maščoba, pomokamo, moko prepražimo, nato pa zalijemo s fižolovko. Ko je to gladko razkuhano, primešamo še odcejen fižol in po potrebi vode. Jed posolimo, popopramo in kuhamo še kake četrt ure. Preden jo serviramo, ji primešamo smetano. K tako pripravljenemu fižolu damo ajdove ali koruzne žgance in zeleno solato,. Na koncu obeda pa naj vsakdo popije še skodelico mleka in kosilo bo popolno. VRELCI - glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina, izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 1500 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Božo Kolar, tehnični urednik Anton Slivnik, lektor Vlado Kern. Tisk: ,,Papirkon-fekcija" Krško. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421/72.