** is ^sJL*. Ud i ................. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE *** .HAB XXIX. OMS lista Is M UrodniâM In apramilkl proitori: S6I7 S. UwndaU A««. Off le* of Publication: MS? South Uwndalo Ava. To lo phono, Rockwall 4004 J.-^y H. IM,. .t u. ^^ CHICAG0 |LU TOREK, 22. SEPTEMBRA (SEIT. 22). IM«. *» S« of Cwirw W IU rak I. ilî». Subscription |8.00 Yoarly ÔTE VN UMHER 187 ^Acceptance for mailing at apeclal rata of poitage provided for la aocUoa 110S, Act of Oct. 8, 1S1T, authorised on Jana 14, IMS. Jjjanska diktatura špaaskem otoku Muaaolini izvaža svoja letala in tamkaj go-^odsrijo italijanski militaristi. Španska vlada bo predložila vso zadevo Ligi narodov v 2e-nevi in bo zahtevala, naj Liga odredi odhod vidi inozemskih letalcev iz Španije. Med spanci fašističnimi generali in Nemčijo, Italijo ter Portugalsko obstoje tajni pakti ^Ivrekma, Španija, 21. sept.— «La Solidaridad Obrera", lilo Delavske zveze, je vče-objivil obdolžitve, da je bi-'vtpostavljena italijanska dik-na španskem otoku Mal» Italijanska militaristič-* ima popolno kontrolo I otokom. dalje piše, da je na otok elo večje število Italijan-letal, katera je kupil Juan ápanski finančnik, ki ira fašistično revolto. On Abesinska delegacija kljubuje Italiji Domače vesti Razstrelba na Kubi;1 TERORIZIRAN JE Socialisti aretirani 3000 STAVKARJEV V CALIFORNIA Štirje ubiti; tiskarna in cerkev razdejani * Havana, Kuba, 21. aept. —-Dinamitna eksplozija je včeraj porušila poslopje listu El Pais in nasproti stoječo katoliško cerkev. Štiri osebe so bile ubite in okrog 20 ranjenih. Kmalu potem je policija aretirala dvajset članov Španskega socialističnega krotka. List El Pais je naklonjen fašistom v španski civilni vojni in omenjeni krotek Novice iz Wisconsina Milwaukee. — Ana Podiesek. 19-letno slovensko dekle, je pred nekaj dnevi skočila iz drvečega avta in obležala težko ranjena na ulici. Povedala je, da sta jo in še neko dekle zvabila v avto dva nesnana moška z obljubo, da ju odpeljeta domov. Ko je pa .... . , Jln Podleskova videla, da vozita dru- je bl1 v «•Pr®«Ujiem konfliktu Tisoč vigilantov se oborožilo do zob Vladno zavarovanj, SOVJETSKA UNIJA farnukih pridelkov DALA HITLERJU ■■■■RESEN ODGOVOR Roosevelt podprl načrt poljedelskega tajnika MASAKER SE PRAVLJA PRI- Pripravila se je na boj v Ženevi Ženeva, 21. sept. — Abesinska delegacija je prišla v Ženevo in naznanila, da se bo borila proti vsem, ki jo hočejo izklju-prišel na otok z leta-'čiti iz skupščine Lige narodov. toaebno Diktatorska oblast je v italijanskega poročnika uja, ki izdaja odredbe, ka-i je otok podjarmi j ena po-a. Poleg zastave španskih ev je bila razvita tudi ita- z&stava na otoku, irid, 21. sept. — Sedaj je naznanjeno, da bo španska protestirala pri Ligi na-ov proti Italiji, Nemčiji in tugalski, ker zalagajo faši-rebele z orožjem kljub tvoru, da bodo držale roke od Španije. Španska dele-bo predložila Ženevi evi-da te države podpirajo ;e rebele. zanesljivih virov je priAla W. C. Martin, načelnik delegacije, je dejal, da je slišal govorice, da bo delegaciji odrečena pravica sedeža v skupščini. "Ne verjamem, da bodo gospodje izključili abesinske delegate," je rekel Martin. "Ako pomislimo, kaj se je zgodilo z A-besinijo, koliko je pretrpela, bi bila izključitev njene delegacije grozna stvar/' Martin je dalje dejal, da bo vložil priziv pri svetovnem raz-sodišču, če ne bo abesinska delegacija dobila sedeža v skupščini Lige narodov. (Mussolini je zadnjo soboto izjavil, da se italijanski delega-tje ne bodo udeležili seje Lige da bo Španija zahtevala* narodov, če bo Abesincem pri- Liga narodov pod vzame ak-se ustavi izvoz orožja in :ije rebelem in odpoklic tujih letalcev' ki pomaga-faiistom. Madridska vlada »vi, da so njene čete ujele italijanskega letalca v _ Talavera de la Reine, je fiv dokaz o zunanji pod-ki j (^dobivajo španski re-Nekateri italijanski in Mi letalci so bili tudi ubiti 'Mah z vladnimi četami. Španska delegacija bo skuša-tokazati obstoj pakta med oralom Francom, voditeljem likih rebelev, Italijo in 'jo. Po vesteh, ki krožijo dridu, je Franco obljubil «osežne koncesije Italiji in "■'ji, ¿e bo revolta uspešna, bi lahko utrdila mesto v Maroku in tako dobila No nad gibraltarsko ožino •»ljubljena ji je bila tudi ra-Pn«tani*č ob severozapad-obr«žju Španije. Delega-Muje tudi dokumentar-ividenco, da čete generala prejemajo orožje in mu- kIH' »»/»««»tičnih držav preko rortujfalhke. in se nista zmenila za krik dveh deklet, je skočila iz avta. Policija išče oba neznanca. — Poroke: V W. Allisu se je poročila Mary Janežič, nečakinja pok. župnika Pakiža, z nekim Ircem; dalje sta se poročila Jos. Adrian in Mary Schneider. Sheboygan. — Zadnji četrtek je prišla vest, da je 20-letni slovenski "trukman" Stanley Sa-vinšek, ki je z drugim delavcem vred prevažal v avtotruku pohištvo iz Sheboygana v Chicago, zgorel na živem, ko je avtotruk zadel ob neko drugo vozilo in se s tem listom. Kuba, kakor v|e španske dežele v Ameriki, je razdeljena na dva tabora s ozirom na civilno vojno v Španiji. Konflikt med pristali fašistov in španske vlade je neprtmehoma v teku. Ameriški letalci hočejo pomagati madridski vladi New York, 21. sept. — Amador A. Marin, direktor organizacije Prijatelji Apanskc republike, je naznani), da je več ko je vnel gasolin. Predno sta voz-¡ducat ameri*kih in kanadskih nika mogla odpreti vrata, sta že letalcev ixrM„0 lelj0( du M ho. znana pravica sedeža v skupšči Za izključitev abesinske delegacije so se izrekli reprezentantje velesil, da potolažijo Italijo, proti temu pa so protestirali zastopniki malih držav.) Mussolini išče posojilo v Ameriki Obnovitev finančnih in trgovskih odnosajev Rim, 21. sept. — Italijanski uradni krogi so včeraj namignili, da so pripravljeni odplačevati avoj vojni dolg Ameriki, če bodo dobili zagotovilo, da jim bo Amerika dala novo posojilo. Zadevni razgovori se bodo morda pričeli, ko bo novi italijanski poslanik Fulvio Suvich prišel v Ameriko. Italija je že izjavila, da bo plačevala svoje obveznosti, toda pod novimi pogoji. Njen dolg v Ameriki znaša 11,014,065,749. Mussolini je že večkrat poudaril, da Italija ne bo odplačevala svojega vojnega dolga v Ameriki pod starimi pogoji. Zadnjega obroka v juniju ni plačala. Neki italijanski uradnik je dejal, da Italija želi obnoviti finančne in trgovske odnošaje z Ameriko, dočim drugi viri trdijo, da bo poslanik Suvich pričel pogajanja z ameriško vlado gle-** ' 'rthovo trgovino^kl^H^ odplačevanja vojnega dolga fc*a kje** kakor hitro bo prišel v Wsshing- bila omamljena in zgorela sta z avtom in tovorom vred. — Umrla je Mary Pavše, stara 72 let. Zapušča sina in dve hčeri. — Poročila sta se Charlie IStarič in Jennie Prisland. Iz Clevelanda Cleveland. — Zadnje dni je umrl Jos. Crnkovič, star 36 let in rojen v Ljudbergu na Hrvaškem. Zapušča ženo in aina. Bil je član društva 142 SNPJ. Smrtna nesreča v Južni Ameriki Buenos Aires, Arg. — Dne 5. avgusta je vlak ubil Franca Uj-čiča, starega 34 let in doma z Velilfoga Brda pri Jelšanah na Primorskem. Tu zapušča brata, v starem kraju pa ženo in otroka. v Napačna vest Chicago. — Zadnji |)etek je Prosveta poročala, da je konvencija JSKJ v Clevelandu dovolila posojila proti štiriodatot-nim obrestim. Ta posojila so "na Članske certifikate, ne na posestva. čejo boriti na atrani madridske vlade, ki zatira fašistično revolto. Vsem je svetoval, naj se prijavijo v ipanskem> konzulatu. Marin je dalje rekel, da so filmi, ki jih k*6ejo v ameriških gledališčih, da dokaiejo, da so španski vojski na grmadi sežgali člane verskih redov, sleparija. On je že qobil dokumente, ki potrjujejo, da so tujci producirali te filme in jtfi poslali v Amerika -a/ Hitler poelal tvojo sestro v Jugoslaviji Hitler je poslal svojo sestro, ki je njegova gospodinja^ na enomesečne počitnice v DubrmjjHf> Dalmacija. Pred enim (mesecem je bii tamkaj angleški kralj Edvard in to je menda naredilo slab vtis v Nemčiji. Hitlerjeva sestra ima veliko spremstvo kakor kakšna kraljica in Hitlerjeva vlada je naprosila jugoslovansko vlado, naj skrbi za njeno zaAčito v Dalmaciji. Salinaa, Cal. — Okrajne oblasti so vrgle proti tri tisoč poljedelskim stavkarjem, ki zahtevajo preferenčno delavnico, vao policijsko silo in tisoč mož privatne armade. Toliko vigilantov je deputiziral šerif in jih oborožil s vojaškimi in plinski-mi puškami ter jih nagnal proti stavkarjem. Vae meato in okolica je polna oboroženih fašistov, ki so saba-rikadirali tudi vse ceste, ki vodijo s solatnih plantaž v mesto. Vigilanti so člani Salinske državljanske svese. In šerif še nadaljuje*z deputiziranjem, tako da bd ta privatna armada kmalu štela več mož kakor jft stavkarjev. V Četrtek je bilo poalanih v bolnišnico enajst delavcev, ki ao bili ranjeni v napadu. "Po pomoti" ao izza neke barikade streljali vigilanti na tri avtomobile, v katerih je bilo 17 do-lavcev in jih več ranili. Njih pretveza za atreljanje je bila, "ker so mislili, da hočejo delavci napasti barikade." Terorizem je tako velik, da je eden vodjev stavke svetoval delavcem, "naj se ne prlkatejo na avetlo, ker je vae pripravljeno za raaaaker." 8 šerifom in vigilanti aode-luje tudi 125 mol drtavne ka< korUudi vsa mestna policija. Washington. D. C.. 21. sept.— Predsednik Roosevelt je sinoči imenoval dva odbora, da izdelata program in potrebno zakonodajo glede zavarovanja polj-akih pridelkov. Istočasno je Roosevelt poslal pismi poljedelskemu tajniku Wallaceju in M. L. Cooku, ki vsebujeta instruk-cije o takem zavarovanju. V piamu, ki ga je predsednik na-alovil poljedelskemu tajniku, propagira sistem zavarovanja poljakih pridelkov in kopičenje pridelkov v skladiščih v dobrih letih, katere ae bo rabilo v slabih letih. Idejo zavarovanja poljskih pridelkov je sprožil Wallace kot odgovor ljudem, ki so kritisira-li ekonomsko politiko vladne u-stanove AAA. To idejo je se-daj podprl tudi Roosevelt, ko j« Imenoval odbora in jima poveril proučevanja vladnega zavarovanja poljakih pridelkov. Wallace ae Je na sadrji konvenciji demokratske atranke trudil, da bi aprejela točko o zavarovanju poljskih pridelkov v avojo platformo, a ni uspel. Rooseveltovo pismo, ki ga je poslal poljedelskemu tajniku, po meni, da predsednik odobrava vladno zavarovanje poljskih pridelkov. ^emčija mora popiti pet Berlin, 21. sept. - DlktaU,rI^mi7|/0n0i; ,itrOV VÍn° Roosevelt odklanja 'rdečo' podporo Indirektno je lafrknil Hearsta Berlin, 21. sept. — Hitlsr je odredil; da se mora Nemčija iz-nebiti stare zaloge renskoga vina, ki znaša pet milijonov litrov, da naredi prostor novi vinski letini, ki bo letos selo dobra. "Vinska zabava" mora trajati teden dni in v tem či^su s« imajo vršiti "vinake procesije" v vseh mestih in izvoliti ae imajo "vinski kraljice," ki naj vodijo "vinske orgije,'' Vn«* Jacha Londona aretiran ¿*«, 2niini »ociijjiut. M ' '"1 imenovan za l"mlinik» v Združe-, K nadomeati b*'- - ' »rona, ki .j« 5. Î. u! HX0JO' i"»la- " sthingtonu. ton z namenom, da Italija dobi novo posojilo v Ameriki. Johnsonov zakon, ki Je bil sprejet v kongresu, prepoveduje posojila državam, ki n« odplačujejo avojih obveznosti v zvezi z vojnimi dolgovi, ki so jih napravili v Ameriki. Hitler odpravil besedo "aleluja." Je iidovska! Berlin, 21. sept. — Nacljska cerkvena oblast je odredila vsem cerkvam v Nemčiji, da morajo odpraviti besedo "aleluja" is obredov, ker je ta beseda judovska, _____ . . iru", — < .Nartaal Jtrger./ Washington, l>. C.. 21. «ept. — Predsednik Roosevelt Je po *vo Jem tsjniku Htaphenu Earlyju Izjavil zadnjo soboto, da ni res nica, kakor mu očita neki noto rični čaanikar, da se on strinja s volilno podporp nekih organi zacij, ki so pod kontrolo v inozemstvu. Časnikar, ki ga ome nja Roosevelt, ni nihče drugi kol Hearst. Rooseveltova izjava ae glasi: "Opozorjen sem bil, da neki notorični časnikar namenoma poskuša delati vtis, da se pred sednik pasivno zadovoljuje i podporo nekih v inozemstvu kontroliranih organizacij, kat« re so nasprotna ameriški formi vlade. To početje J« s|Kičeto iz zlobe in porojeno i* iMilItlčne nagajivostl; namenoma je spis teno, da dela napačen vtis. «kratka: namen tega počatja je omrežiti ameriško ljudstvo. Predsednik odklanja glasove onih liosa mesni kov aLi skupin, ki »e 'drže navodil iz inozemstva To dejstvo J« Jasno samo ol sebi." ^ New York, 21. »«pt. — H«ar*l je danes objavil v svojih arneri *kih ranoplsih dolgo izjavo, ka tero J«« kablirai iz Amsterdama. Hearst J« prepričan, da Jt prrd»*dfiik Roosevelt mislil lije ga z "notoriénim časnikarjem" in^v «slgovor mu našteva dolgo vrsti» "dokazov* za zvezo s ko-munlsti. Prvi dokaz )«• Rri*k*«ira komunisti/-nega voditelja Browderjs. "NI-kdai in nikjer ntM»rn rekal," pravi H<«ar»t. "da R«*m«velt hote ali nahote sprrjrma |*omč '' "Vsak napadalec Rusije bo premagan na lastnih tleh" SO V J ET I ZA MIR Mookva. — Sovjetska unija je dala tak odgovor Hitlerju, ki jo na nacijakem kongresu v Nu-rembergu prošli teden cedil sline po ruski senilji in naravnem bogaattu, kakršnega najbrže ni pričakoval. Prošli Četrtek mu je odgovoril sovjetski vojni komisar Klementl Vorošilov v . Kievu ob saključku vojnih manevrov rdeče armade v Ukrajini. Vorošilov Je pred mnogimi regimenti rdeč«? armade rekel, da se bo vsakdo o|)ekel, ki bo napadel 8ovjetako unijo. "V vaši navsočnoati izjavim, da imamo tole determlnacijo: Kadar-kakšen sovraánik napade sovjetsko Ukrajino, belo Rusijo ali katerikoli del Sovjetski« unije, ml ne bomo le preprečili invasije naše deAele, marveč bomo aovratnlka pobili na teritoriju, odkoder bo prišel." Nato Vorošilov omenja gro-zovitosti bodoče vojne In pot relio, da Je rdeče armada In vse rusko delavstvo pripravljeno, da odbije vsak napad na sovje-te in sdrobi sovražnika ne le na ruskem teritoriju, marveč na njegovi lastni zemlji. "Pobit mora biti tako temeljito, da bo enkrat za vaelej opustil svoje iivje sanje, da napravi sužnjo is aovjetakih delavcev In kolek* livlatičnih {farmarjev. Ml moramo biti dobri učitelji — Isilj-toviškl učitelji — in naučiti on« gentlemane tako temeljito, da bodo za vselej prepovedali svojim vnukom napad aovjetske zemlje,'' Je rekel Vorošilov. Svoj govor Je Vorošilov pri* čel z omembo Hitlerjovega roft. Ijanja s Mabljo In cedenja slin po sovjetskem teritoriju. Dejal Je, da ima Sovjstaka unija In predvsem sovjetska Ukraji« na sovražnike, 1H ae pripr§vlja> Jo na novo razdejanje po so* vjetski zemlji. "Na rusko seni* I Jo ne ImmIo nikdar stopili, ker bomo mi takoj zanesli vojno na njih teritorij in Jih temeljito imlatlli," Je dejal Vorošilov. "Sovjetska unija Je lilla prva, ki Je predlagala razorožitev," je nadaljeval poveljnik rdeče armade. "Ml bl se bili popolnoma razorožili, ako bi bile kapitalistične države sprejele naš predlog. Toda naši nasprotniki In razredni sovražniki na splošno ne bodo nikdar lega storili, In sicer lie vaied lega, ker se nai boju. kader krio o rdečem militaiisiRU, vedo, da lažsjo, Na razuroiiUnr ne luido pristali, ker se boje lastnega ljudstva, svojih delavcev In za svojo lio-dočnost.^-, , C ou h Id in: "Roosevelt je bolj radikalen kot Thomas!" Hi. I'aul, Mirni., 21. sept. — Kather' 4!oughlin j«f včeraj rekel na tukajšnjem sh>slu svojih pristašev, da bi raje vid< l socialista Normana Thomaia v lieli hiši kakor !txlpinsl ihivI ilekret vlade zm "ia«člto države", ll'.*» kret «IoIWm i m/post vseh komu* nisti^nih organizacij in o«tro zaporno ka^en za vsako propasando proti drüati. V»« knjigarne morajo izročiti policiji vso protidržav rm literaturo V dvajsetih dneh. mm rioiTiti PROSVETA THE EN LIG H TBNMBNT DUHU) IM LASTNIMA UOVKMIU MABO0MB NDrolNI JE*NOT* Org»* «I iai p«MMm4 kr NmWrIui h t4/uU«» 4fl*»i (llfrt CMmoI '* I «• m Ut«. HN U ool wu. II M M MX taUl M . cu««« IUI ^ -k. I-.. Mn tt HU*» rntm K*mA> Ü la rstMl lor th. Un4U4 Stala* (4 JTEL1 NM P" CäkNO.S* CUmt flM 9m r-r. .•trk« ».I* I Uaku* m m »»»MM *a»U, 4r*JM. IMMBt H4> i« priloAU »wAUiiM. A4v«rtiat*c rata* «a a*r •a vraaia hMMHU* •la., will ba rataraal llrmil m4 maul fUOHVETA lllf-M Sa. Law Mala A»a, Datum » afcWMi", »a prlawrf • • U» 4*Uuee* rvlalaa. IW*1U ja »ravaAaa^, 4» m »»a IIH M Glasovi iz naselbin 'roslava * letnic« odseka 8ND «je bil Vincent Calnkar, predsed- iviroii Mich _ Ženski od-'nik SNPJ. On je govoril o jedno- aek SND proslavi svojo osem-¡ti In njenih institucijah, o po- ¡ar ä s^SaSsS leč primerjati, in tudi druge in ititucije, kot na primer naše domov«. Služili so nam in bodo tlu- 26c. grad v gotovini. Največja bo door prize. Igrala bo Verhovec- *tenfančičeva godba. mladini ženski odsek vljudno vabi na proslavo vse, kajti to j® prvi ženski odsek v Detroitu, kar po-kaže, da tudi Ženske nekaj dose-žemo, ako le hočemo. Nt bom omenjala podrobnosti, kaj je že nai odsek naredil pri Slovenskem narodnem domu. Kdor se Zmaga časnikarskih delavcev Časopisni magnat Hearst je zadnje čaae dobil dva težka udarca. Nameščenci v uredništvu njegovega dnevnika Wisconsin News v Milwaukeeju, ki so ne organizirali v uniji časnikarskih delavcev "Newspaper Guild' in za-stavkali v zadnjem februarju, »o končno izvo-jc-vuii dejno zmago. Uprava Hearstovega lista je morala upoštevati zahteve sUvkarJev. S to zmago je unija časnikarskih delavcev postala faktor, s katerim bodo morali časopisni magnatje bolj in bolj računati v bodoče. Drugi udarec za Hearsta je prišel v Seat-tlu. Tudi Um je organizacija Newspaper Guild stopila v boj, ko je uprava Hearstovega dnevnika PosUntelligencerja odslovila dva uredniška delavca, ki sta bila aktivna v uniji. Ta udarec je bil toliko bolj ulinkovit, ker so iz solidarnosti z uredniki in reporterji zasUv-kali tudi tiskarski delavci in list je moral takoj prenehati z izhajanjem. Ta stavka je bila tako efektivna, da je po najnovejših vesteh liearstov manažer sklenil, da zapre tiskarno in Post-Intelligencer sploh ne bo več iahajal. Nihče v Seattlu, razen Hearstovlh hlapcev, se ne bo jokal za tem listom, niti ga ne bo pogrešal. SUvkujoči časnikarski delavci izdajajo svoj dnevnik, ki lahko postane stalna publikacija. Hcarstovi listi v drugih mestih strašno rohnijo nad to afero v Seattlu. Stavko označujejo za "napad na svobodo tiska" in pravijo, da je v Seattlu lep zgled, kakšna je "diktatura prole- Urita" in kaj bi bilo, če bi se "diktatura" razširila po vsej Ameriki. To je grdo zavijanje. "Proletariat" v uredništvu Hearstovega seattlskega lista je eno-sUvno usUvil delo, ko je pravi dikUtor v osebi Heastovega manaierja arogantno pohodil pravice tega "proleUrlaU',, Hearst ima še „vedno svobodo tiska, ne pa na račun svobode organiziranja in kolektivnega |>ogajanja časnikarskih in tiskarskih delavcev! Svoboda tiska pomeni, da listi in knjige lahko izhajajo brez uradne cenzure. Nikakor pa ne pomeni, da sme lastnik lista poljubno izkoriščati svoje delavce in jim kratiti njihovo svobodo do organizacije in kolektivne pogodbe. Dalje svoboda tiska ne-pomeni, da sme lastnik lista objavljati laii v interesu svojega ekonomskega razreda, kakor to dela Hearst in drugi lastniki burboriskega tiska v Ameriki. Svoboda tiska, kakor vsaka druga svoboda, mora Imeti svoje meje. Kadar se ta svoboda zlorablja v interesu političnih in ekonomskih interesov lastnikov tiska, tedaj ni več svoboda. temveč postane tlranstvo. Na logs organiziranih urednikov in poroče v »i Ice v je, (in naperijo svojo borbo ne samo za lastne ekonomske interen« in pravice, temveč tudi zoper vsako zlorabljanje svobode tiska v škodo delavskemu razredu sploh. flivedni delavci no lahko, če hočejo, najboljš čuvaji avobodi* tiska. Kajti brez njih ne more izhajati noben časopis, ne more iziti nobena knjiga! Neodvisnost! Dne 23. avgusta se je tukaj vršila konferenca društev in klubov Prosvetne matice, popoldan pa piknik v Sygan parku. Poročal o tem ne bom dosti, ker je ie pozno, pa tudi iz zapisnika, ki bo priobčen v Proletarcu, bo razvidno, o čem se je razpravljalo. Kon- nc v na vi str upor generalni major lougtaa MacArthur (desno), katerega je Amerika posodila Flli-pincem, da jih izvežba v militarizmu. MacArthur je bivfti šef ameriškega generalnega štaba. --------------, I IIu, U VCIII O _ zanima za SND, temu je znano. ferenca je bni 4e povoljno obi-Naš odsek se je usUnovil l«'|ikanft> toda lahko bi bila fte bo-sept. 1928 s.14 članicami. Da- tko bi bilo več «mimanja. ne« šteje 70 aktivnih članic. Tudi pjknik je p^no izpadel, Uljudno vabimo še ostale Slo- bjl bJ pa ^ ^lje, urghu -r vsled tega udeležba ni bila tako velika, toda se kljub temu društvo ne mofe pritoževati. naklonjenost. I^orenz Kaučič, 6. Aktivnoati pri SND Detroit. — Pred nekaj meseci smo imeli pri nas precej osebnih in lokalnih prepirov. Tu se je jejruvalo in delalo razdor. PrUade-zadnjo soboto prinesel vsoto ,valo se je z vsemi stredstvi, da S9 20 Lepa pomoč za naš Dom. se prepreči aktivnost in napredek ^ - m ■ - pri SND. Toda bolj ko so razdi- rali in gojili prepir, bolj so se lojalni in zavedni delavci lotili dela in pri tem tudi uspeli. Vsa afera še čaka rešitve. Ko bo končana, bom objavil dejstva, tako da bo vsa javnost lahko vedela o tem početju. Kar se tiče obdolžitev, osebnosti in laži, ki so bile skovane proti meni in drugim, imam mir r.o vest in tudi spanca mi ne kratijo. Prav gotovo ima vsaka laž kratke noge in pravica se izkaže Izkazala se bo tudi v tem slučaju. Nekoga bo glava Jako bolela, toda krivda je njihova. Ako imajo osebne mržnje do mene ali koga Za našo naselbino je bil ta dan drugega, zakaj tega ne povedo ako pomemben, ker proslavljali Zakaj naj bi organizacija 8ND smo naše dolgoletno delo na dru- trpela radi takih osebnosti? To-itvenem polju. Naše društvo je liko o tem, resnica, rezultat in fakti pa bodo še objavljeni, da dobimo vsi zadoščenje, prizade ti in povzročitelji prepirov. Tak prepiri so le v škodo SND in več ali manj tudi SND. Kar se toas tiče, gremo napre; po začrtani poti. Imamo kupljeno in plačano zemljišče. Kupili'stno posestvo s poslopjem in ga preu redili za nai lokal, kjer se shajamo in zabavamo kakor ena družina. Nabavili smo dovoljenje za pijačo (rečeno je bilo, da bodo nam to preprečili) in sedaj i mamo ples in pristne domače a družinske zabave. Starejši se za bavajo z "marjašanjem" in ba-lincanjem, fantje in dekleta pa plešejo, pojejo iiyse veselijo me< seboj. Godbo imamo v petek, soboto in nedeljo. Pijača je vsake vrste in tudi jestvine, ki so pr oravljene prav po slovenskem ikusu. Tu se vedno sestaneš s svoj mi rojaki, s katerimi lahko igra i «a kratek Čas. Holj vesele drul v,be prepevajo slovenske narodne bilo prvo v zapadni Penni, ki si je pred 26 leti postavilo svoj lastni dom, ki služi vsemu našemu društvenemu življenju. Služi štirim podpornim društvom, socialističnemu klubu in mladini. S tem delom smo uspevali, ker smo vedno imeli pošteno in požrtvovalno vodstvo. John Kvartich je na primer opravljal svoje posle kot predsednik deset let, Jakob Dermota pa je pridno tajni-koval dvajset let. Taki slučaji so najbrt redki, da bi kdo 20 let ne-vzdržema delal pri eni organizaciji in obenem za društvo In jed-noto. Seveda mu je članstvo pri-znalo primerno nagrado za njegovo požrtvovalno delo pri dru štvenem domu. Program slavju je bil dobro izvršen. Odprl ga je društveni predsednik, ki je imel otvoritveni govor, program pa je vodil so-brat Kvartich, ki je govoril o pomenu slavnostl. Drugi govornik je bil mladi Max Kumer, ki je urgiral mladino na aktivnost našem društvenem in delavskem in ljubavne pesmi. Vsakdo se po-llvljenju. Dobro je povedal tudi Čuti čisto domačega in ves lokal John Trčelj. Glavni govornik pa SND zgleda kakor ena vesela - Brzojavke no sporočita, da so se zunanji mi-niatri niale u nt mite (Cehoslovakije, Jugoslavije in Kumunije) spet sešli v konferenci v liratiulnvi na čehoalovaških tleh in glavni problem na tem sestanku je bil, im kogs ae mala aiiUntM nasloni v ImhIoč«. Ali naj bo Ae Francija njeiiu zaMčittiica, ali naj 1k> Nemčija? Francija je zilaj v teani zvezi s sovjetsko Itusijo in zavetništvo a Francijo pomeni tudi za\ezmštvo s sovjeti. Demokratični! Cehoslo-vakijM nima nič proti temu; prav za prav ona je ie v paktu z Kuaijo |m» zgledu Francije. Jugoalavija pa mrzi boljšrvifee (ruska bela gurda v tk-lgradu Je še močna) in zadnje čase tudi Kiirnunija leze na Hitlerjevo stran. Urez ovinkov rečeno: mala antanta se mora odločiti za demokracijo ali fašjaem. fehoalo-takija je za demokracijo, «ločim sta Jugoftla-v tja in Kumunija na plotu. Demokracija in reakcija ne moreta iti skupaj! In Francija je otldaljena, Nem«Mja in Italija sta |ta blizu! Odkar mala antanta obstoji, se mora našla« njati na nekoira. mora imeti močnega zavetnika ... Ali j« to znak neodvisnosti? V današnji F v ropi, kupčku «lemokrarij in dikUtur, j* neo«h i mik »m t manjših narodov nemogoča. Mogtrfa Je I« v demokratični federaciji Kvrope. družina, Razen sobote in nede-e, ko se odpre ob 9., je lokal odrt vsak dan od 10. do 2. po polnoči, ako so gostje. Uspeh se je I K)kazal že prvi mesec, ko smo v avgustu imeli za |7>&0 prometa. Uzume ae, da imamo sedaj od začetka velike Izredne stroške, to si enkrat vse uredimo in pot izgladimo, bo šlo lažje. Ob zimskih večerih se bodo vršile pevske in dramske vaje ter predavanja. Ker ima klub 14 JSZ bogato knjižnico, se bo ahko ustanovila tudi čitalnica in svobodnomiselna šola. Imeli bomo tudi vsakovrstne zabave, igre in tekme za darila. Vsak Je dobrodošel in vsak naj pristopi v klub SND. Članarina v ta klub stane le en dolar na leto, za kar dobi člansko knjižico. Organizacija SND sestoji iz delničarjev. Ima dva kluba, moškega ui ženskega. Moški klub je šele v povoju, a že dobro napreduje, ženski klub pa obstoji že osem let. Temu odseku gre največje priznanje pri delovanju za SND. Članice »o izvršile že veli-co dela in se žrtvovale in imajo največje zasluge, da imamo svoj okal, na katerega smo lahko vsi ponosni. Da dobi ženski odsek prizna nje in novega navdušenja za nadaljnje delo, ste vabljeni vsi, da se udeležite proslave njih osem letnice, ki bo 26. in 27. septembra V lokalu SND. Ako se pripe ti, da bo udeležba tako velika, da bi no mogli vsi v lokal v soboto večer, tedaj si rezervirajte naslednji dan, tako da bo lahko vsak pogoščen in postrežen. Iz vseh teh podatkov je raz vidno, da gremo naprej po začrtani poti. Da pa nam bo uspeh zasiguran, je naša skupna dolž-noet, da zahajamo in podpiramo SND, ker od uspeha in napred ka bomo imeli vsi koristi. Ape liram na našo slovensko naselbino za skupno delo in harmonijo. Vsi skupaj lahko dosežemo veliko za nas vse. Pridobimo si lahko mnogo, izgubiti pa nimamo kaj. Po Številu smo lahko majhen narod, toda v družabnosti lahko veliko dosežemo, če le hočemo. Prezrimo osebnosti in oprimimo se skupnosti za našo lastno korist. Naj še omenim, da bo dne 11. oktobra javni shod pod avspici-jo kluba 114. Glavni govornik bo Frank Zaitz iz Chicaga. Shod se vrši v lokalu SND, 17163 John R. Apeliram na slovenske delavce, da se udeležite tega shoda, na katerem se bo razpravljalo o problemih delavske mase. ^^^■HMim Jwea. 121. O tem in onem Blmine, O. — Upam, da mi dovolite nekoliko prostora v našem priljubljenem listu, da vam povem, da nismo še vsi zaspali. No, spimo ravno ne in tudi razvedrila imamo dovolj. Piknikf vse naokoli, da človsk kar ne ve, kam bi šel. Ker je pikniška sezona tdaj pri kraju, je naše društvo 333 SNPJ uklenilo napraviti prvo veselico, to je vinsko tr-gaUv v domači dvorani dne .24. oktdbra. Čeprav je grozdje v tem kraju pomrlo, se nič ne ustrašite: grotdja bo dovolj za trganje. Kar upam in želiqi je to, da nas obiščejo na omenjeni dan vsi it na- *e okolice, ker le v veMki družbi se počutiš dobro. Btliajo ae volitve in sedaj je čaa^da «Kidamo glasove delavski stranki In podpremo nekaj, kar nam daje upanje na boljšo bo-| dočnost. Apeliram na vse, po-i iitbno j m na ienake, da gredo na I volišč«- in podprejo možake, o katerih mudimo, da nam bodo bolje služili in zastopali našo de-fUlrl pare dvojčkov v eni druitnl! Pišejo ne (lark in so doma v lavsko stvar. Pokažimo, da ien-AaneMvillu. Ind. Na konvenciji dvojk In dvejtk so odnesli prvo ske nismo samo ta v kuhinjo o-natrado *krog peči in okoli tibeli. Časi se spreminjajo in še bolj se bodo, če bomo skupaj držale ter pomagale našim možem v borbi za košček kruha. Zatorej skrbimo, da se tudi ženske bolj redilo udeležujemo društvenih in klubovih sej, kajti ravno tam se večkrat kaj koristnega naučiš. Tudi moški imajo večje veselje, če so ženske zraven. Podpiram dopis sobr. Victorja Puncerja iz Mil-waukeeja, v katerem pravi, da mešani pevski zbor vedno bolje uspeva kakor moški. Citala sem dopis našega sobr. in upravnika Prosvete Filipa Godine o potovanju po Coloradu. Pri tem se mu je obudila želja, da bi tudi jaz opisala moje potovanje. Bila sem na obisku pri hčerki Detroitu, Mich. Ko smo se poslovili na posUj i, sem se Ukoj seznanila z neko nemško družino. Bil je mož z ženo in tremi otroci. Ko je vlak naznanil odhod s piščalko, je žena tako začela vpiti in jokati, da je bilo groza. Vprašam jo, kaj se je zgodilo. Vzela me je v poštni voz ter mi pokazala krsto, v kateri je ležal 29-letni mož. Bil je njen brat. Umrl je za operacijo. Zapustil je mlado ženo, 3-letno hčerko in devet mesecev starega sinčkri ter mater. Njegovo ženo so odpeljali domov z avtom, ker na vlaku bi ne presUla bolečin. Na vlaku so imeli samo njeno hčerko, ki je vedno prosila in jokala, da hoče dedija iz sosednega voza. 'Morali s6 jo'vzeti v. poštni voz, kjer smo ji pokazali dedija in Jo tolažili, da le spi. Mraz me je pretresel, ko je deklica silila k mrtvemu ateku in se trudila, da ga zbudi. Njegova sestra se je kar bolečine zvijala, kadar je vlak za-piskal. Mislila sem, da bo po njej. Ko smo v Toledu, O., pre-sedli ter čakali na drugi vlak, smo šle zopet pogledati mrtvega brata. Vedno je vpila, da se mora peljati pri njem. Vzeli smo jo proč ,da se nekoliko potolaži. Pokojnik je imel lepo krsto in mnogo vencev in cvetlic. Povedala mi je, ko pridejo domov v West Virginijo, da pričakujejo dva mrliča. Pokazala mi je telegram od zdravnika svoje matere, v katerem ji zdravnik piše, da je mati nevarno bolna in da ne sme videti svojega sina, mati pa je zahtevala, da ji ga pošljejo domov. , V Columbusu smo ga šle zopet pogledati, ko so ga prenesli z enega vlaka na drugega. Rekla mi je, kaj se bo zgodilo, ko bo vlak domačim naznanil prihod mladega moža. Kolikokrat je vlak zapiskal, sem jo morala vedno držati, ker sem se bala, da ji bo srce počilo. Rekla je, da jo bo pisk lokomotive umoriL Tudi hčerka je vedno prosila, naj zbudijo dedija, ki ga tako zelo ljubi, kar je še povečalo njene bolečine. V Columbusu smo se razšli ob 3. popoldne, ob 8. pa so jih pričakovali na domači poaUji v Rluefieldu, W. Va. Kako so prišli in kaj se Je zgodilo, še ne vem. Obljubila mi je. da mi bo pisala, ko bo malo pozabila. Tako je bilo žalostno to moj« potovanje, da ne želim nobenemu kaj Ukega. Najhujše je. ko smrt pretrga vez med domačimi, kf se resnično ljubijo. Ali prišla bo kosa po nas vse; vprašanje je le. kedaj . .. Kar se dela tiče. je še povoljno, od štiri do pet dni na teden, to je v rovu Lorain Coal kompa-ni je. Obljubljajo že celo poletje, ds bo pričel obratovati rov SUn-ley, toda kot izgleda, še ne bo. Tudi v tovarnah delajo še pri-llčno dobro. Paula Glogovšek. 335. Ia praktične medicine Živini nahod Ljudje, ki trpijo za Uko zvanim J hodom, imajo pogoate napade kihan/a fl zvezano z izločevanjem redkega sek l ' močnim, često nenadnim otekani^ sluznic. Neki zdravnik, ki je obra i prvi vrsti revmatike s čebelnim opazil, da je nervozni nahod po obravZ; sam izginjal. Poskusil je to^S" nih bolnikih in je dosegel res C Z" k J* Je ?°rab° J? ^ ^?®g?itrUpa- Mazil° 8 strupor vdrgnilv kožo nadlehtja. S tem Je nu Pred dvajsetimi leti "htoUm J* «"irU tudi it Kakitnice (Iz Prosvete z dne 22. septembra l»l« > j Domače vesti. - V Elyju. Mmn jer-J lovu na jeseru utonil mladenič John V*** ia Rakitnice pri Ribnici srčno hibo Neža Bsla» Ribnici. ltg Delu rake viti. - V NewYorkuj^^ zmešnjava med delavci zaradi u^ kunfl nerslne stavke. Organizacija > naznanila, da Je sUvka rudarjev suspendirana. N * Svetovna vojna.-V bitki ob^'^ ciji, trajajoči 10 ur je P^<> J* Nemški maršal Mackenaen je W Dobrudži. toda avstrijske graškem se nadaljuje. Kral , i bitk« M V^ti iz Jugoslavije (Urirs. S-re«* UaWJaaO 01PNA GIBANJA IN stkajki L • J-u nove odredbe. V£*ikev trajadalje. K pneničarjev v Zagor-- p*«*»*1 ^¿Clbo o vzdrževanj« 5. septembra 193«. Ldije mesece so nastala po M.vi mezdna gibanja. De-^ bik, zadnja leta salo T no v vseh panogah, po- djetniki pod pretvezo , müévali mezde in podalj-delavnik. Spričo hudih odia zakonov prejšnjih režiji leta 1929 so bila mezdna Mii skoraj onemogočena in j let ni bilo v Sloveniji no-dru^ega štrajka kakor ikega v trboveljskih rud-kjer so rudarji prvič upo-metodo, da so ostali v jku na svojih delovnih me-pid zemljo, odločeni, da od lakote pomro kakor pa a udajo. Ta gladovna stav-__ jev, ki se je morala dva-ponoviti, je vendarle dose-ickaj uspeha. up h stavk več let ni bilo: rforicni zakoni in odredbe, vojaštva in orožnikov, ¿er je prišlo pogosto tudi atreijanja in žrtev, velika brezposelnih, ki se red-ponujajo podjetjem za nižjo - vse to je delavsko bor-j onemogočilo. Hkrati so prepovedani prav za prav vsi razen shodov vladnih pri-, grozili so z razpustom vnih organizacijam, če za-mezdna gibanja in štrajke se tiče notranjepolitičnih ibón-, je treba reči, da so še »m vsi v veljavi, vendar pa m izvajajo tako zelo strogo prej, ker je le nekoliko idno, da bi opozicijonalne ine, ko so prišle na vlado, topile popolnoma tako kakor jinji režimi. Toda bistvenih mb ni. Če torej prihaja Bje mesece do številnih štraj-B»d delavstvom, je vzrok is-f tem, da je položaj delavni! na rob lakote. Z dru-tani pa je delavstvu vlil po-mednarodni položaj, spre-v Franciji, pa tudi nekaj moinosti shodov, če imajo »k strokovni značaj, ¡to je bilo pred nekaj me-Hbj velikih štrajkov na ki jih je delavstvo toave spremljalo s simpati-Pt tudi z radovednostjo, ka-* bo izteklo. Na Hrvaškem tati — tako imenujejo hr-o opoaicionalstvo — že pre-**ljene, da bi m oblasti nastopiti proti mezdnim ¡Njem strogo. kmalu so se začela mezdna WJM' raznih strokah tudi v ae bodo pogajali, toda pogajanja ao odlagali zmerom na nove datume. Delavstvu je bilo dovolj in ko ao spet enkrat zastopniki strokovnih organizacij pristali na to, da se začno pogajanja čes teden dni, je imelo delavstvo dovolj? mimo sindikatov _ so delavci začeli nenadoma štraj- zdrževanj« kati, ostali so v tovarnah, orga- ^ionizirali poljske kuhinje in izvolili stavkovni odbor. Ko so če» dva dni sedli za mizo k pogajanjam, so podjetniki izjavili, da se ne bodo pogajali, dokler ima delavstvo tovarne zasedene. Toda izvolili so le nekak odbor, do rešitve spora pa še ni prišlo. Narobe — stavkovno gibanje je zajelo tudi mariborske tekstilne tovarne, kjer je delavstvo prav tako ostalo na svojih delovnih mestih. Razen nekaj celjskih, litijske in Hutterjeve (v Mariboru) tovarne štrajkfajo delavci vseh tekstilnih tovaren, tako da je od 14,000 tekstilcev v štrajku okrog 12,000 delavcev in delavk. Strokovne organizacije nabirajo po Kranju in Mariboru prispevke in podporo v denarju in blagu za stavku j oče delavce oz. za njih kuhinje. Davi pa so nenadoma stopili v stavko tudi ljubljanski tramvajski delavci, sprevodniki in vozniki. Vsi so se zbrali zjutraj v tramvajski remizi in niso marali z vozovi na progo. Remiza je zasedena, pred njo straži policija. Tramvajski delavci so zelo slabo plačani, novi mezdni in delovni pogoji, ki so stopili v veljavo julija, pa so njih položaj še znatno poslabšali. Delavci delajo zmerom nadure, toda brez kakega doplačila zanje. Z novo službeno pragmatiko, ki je stopila v veljavo 1. julija, so jim znižali rodbinske doklade za 33%, znižali pa so jim tudi osnovne mezde. Delavnik pa so jim podaljšali tako, da vsak delavec napravi na mesec 10 nadur, ki seveda niso plačane. Tramvajski delavci so imeli sinoči shod, na katerem so sklenili, da stopijo v štrajk. Delavci so se napotili s shoda v remizo in jo zasedli. 2e danes je prišlo do pogajanj, in vse kaže, da bo jutri tramvaj že obratoval, lahko pa tudi. da že danes zvečer. Kajti tramvajski delavci so izbrali za svojo borbo ugoden čas: velesejem je te dni in torej več prometa, hkrati pa je danes začelo še deževati. Tudi kamnoseški pomočniki so v mezdnem gibanju. Ker niso u-speli z zahtevami, so včeraj stopili v štrajk. Štrajka okrog 60 kamnoseških pomočnikov ljubljanskih in okoliških kamnoseških delavnic. Pred 12 dnevi so začeli štraj-kati tudi monterji centralne kurjave. Zdaj so dosegli zvišanje mezde za 1 Din do 1.50 na uro. Strajk je končan. .1 ________ J. V mezdnem gibanju so tudi nji. Tudi do štrajkov je pri- mizarski pomočniki in instala-« Pa niao zavzeli večjih o-! terji. Zahtevajo natančno izva-Oo prvega velikega mezd-jjanje kolektivnih pogodb in zvijanja je prišlo v trbovelj-1 šanje mezd. rudnikih, kjer sodelavci od- j Strajkali so tudi delavci v ap-kolektivno pogodbo si nenicah TPD v Zagorju, ker jim iTPii • i)rt'm°Kokt)Pn<> dru- podjetje ni hotelo priznati kolek-11») m zahtevali novo po-tivne pogodbe. Po treb dneh J k}« *>ile delavcem pri-* višja mezde. Hkrati**10 drugega velikega ■J» gibanja v tekstilni in-J1' k' 7aix»*luje v Sloveni-14.000 delavcev in de-I 1 srarm't»o plačani in 1 industrija, ki pla-*J«rimotnejše mezde z iz-tmartfn: Hutterjeve in Mautnerjeve v Li-* ^ujeta mezde, s kate- ■ * '»Ulih tovarnah, zla-r/a"JU' W «o bile posebno L "labo. A- HU ,,:l^iznan. a tako štrajka je prišlo do sporazuma. Delavci dobe 1.25 do 2 Din več na dan. Vse pa kaže, da se je začela za ta mezdna gibanja zanimati tudi oblast, ki bo skušala mezdna gibanja oz. štrajke zadušiti. Doslej je predvsem cenzura skrbela za to, da se ne bi delavstvo tudi drugod opogumilo ob številnih stavkah. Zato tisk ne sme poroča-#*o tem, da so štrajkujoči zasedli tovarne in delavnice. Sploh so poročila o mezdnih gibanjih deležna posebne pozornosti cen- Toda oglasila se je tudi banovina. Ban dr. Natlačen je podpisal uredbo o stavkah in o vzdrževanju miru in spoštovanju zakonov. V uvodu govori uredba, da gredo delavci v štrajkih ponekod predaleč. Kaznjivo je namreč — pravi banska uredba — zasesti tovarne in ovirati dela-voljne ljudi. (Mast pa mora skrbeti, da se nezakonitosti ne smejo dogajati. Zaradi tega določa ban v svoji uredbi tole: Kaznjivo je: nagovarjanje delavcev k dejanjem, ki so kaznji-va, omejevanje osebne svobode v obratnih prostorih, omejevanje ali preprečenje prostega lastnikovega razpolaganja z obratnimi prostori, tako zaprtimi, kakor tudi odprtimi, in s predmeti, ki se tam nahajajo, nasilno odvračanja od dela, prinašanje alkoholnih pijač in predmetov, ki bi slutili za udobje, zabavo ali razvedrilo osebam, ki ae neopravičeno zadržujejo v obratnih prostorih. Dalje je s to novo uredbo prepovedano izražanje oz. izkazovanje odobravanja ali simpatij v kakršnikoli obliki osebam, ki I-majo neopravičeno zasedeno o« bratne prostore, odnoano vršijo druga nezakonita dejanje v zvezi s stavko, kakor tudi nabiranje in darovanje živil ali obleke zanje. Taka je torej nova uredba, ki jo je- izdal ljubljanski ban, dr. Natlačen Marko. V Kranju so prejemale delavke sramotno nizke plače, po 100 Din na teden. Ker od teh 100 Din ne morejo živeti, so delavke in delavci stopili v štrajk. Da ne bi podjetja privabila brezposelne v tovarne in torej štrajk strla, so delavci ostali v tovar nah. In zdpj: kdor timpatizira a temi delavci in delavkami, kdor je toliko predrzen in odobrava njih bo i, kdor je tako nearamen, da gre za štrajkujoče delavce nabi rat podporo, bodla! živila ali o-bleke — ta ae z novo banovo u redbo kaznuje z globo do 1000 Din ali z zaporom do 20 dni t Odpri katoliškega "Slovenca", pa boš v isti sapi s to uredbo bral lahko tudi trditev, da vlada pri nas najlepša demokracija. Ubit cigan v Ljubljanici. — V Ljubljanici na Kodeljevem ao opazili v vodi moško truplo, ki je imelo razbito glavo. Truplo ao ljudje potegnili na brog ter takoj spoznali v mrtvecu cigana Poklicana policijska komisija je ugotovila, da je dobil cigan več težkih udarcev po glavi, Ujetja ¿axon o zaščiti de- 4 prHl>'«uj* K urni de-naduro pa 60 m. V r »Hijh ocia vej 4 ratal *o pisce. " r* IK) vseh »vnih organiza-" l*>djetij, da tvom kolektiv-n*J bi bile 1'odjetja "dfovorltl. KoP UJ«K da mislil Hfcypé«a farmaklli obljubili da "i* ^N» uf°% % «edanjl civilni vojni traktorjev, katerih -e je poduilla «lika U-d-ke fr^U v ftpanlji «a prevaža- Kavčukarska unija zgrajena brez centa Predsednik ponosen na rekord Akron, O. la gaj ni, je povedal delegatom njen predsednik Mherman II. l)arlym ple. Kljub temu je pa sijajno napredovala. Ob ustanovitvi je imela okrog 4000 Članov, zda pa jih Ima blizu 35,000, V tem času, dobrem letu, je Imela 16 stavk in v vseh zmagala. "Naše krajevne postojanke *o ae generozno odzvale s prispev ki," Je pohvalil članstvo pr<«l sednik I>alrymple. "Mane bol veseli, da smo pričeli našo uni jo brez vsakih centov, kakor pa da bi bili odvisni od koga za d<* nar." V teh besedah ja imal naj brž v mislih Ameriško delavako federacijo, katera tej uniji n dala niti centa, čeprav so Ji kav čukarski delavci po avojih fede ralnih unijah prispevali mnogo tisočakov akozi prejšnji dve leti Na tem sijajnem rekordu J< unijo pohvalil tudi predsednik Ohijski* državne delavske fede racije Ihvight l«yden, ki Je d« Jegatom rekel, "da s/» oči vae d* le le uprte zdaj v Akron radi si jajne stavke pri (ioodyear kom paniji in radi velikega na pred ka vaše organizacije." Vigiianti preprečili §hod Brotvderju Tam pa, Fia. ~ Tukajšnji vi gilanti so preprečili «hod ko munističnemu predsedniškemu kandidatu Karlu Hrowd*rju Knofltavno mi zabili edino dvo rano, ki je t>ila na razpolago tm komunistom shod v mestu Komunisti ao apelirali na Kol let tov senatni odsek, naj preišče to zadevo kršenja ci . viluib svobodštin. t. Razveljaviti ga tkuia časopisna agencija Washington. — (FP) — Časopisna a g e ne i j a Associated Press, ki pravi, da prinaša de-avske vesti nepristransko, je prišla pred federalno vrhovno sodišče z zahfevo, da razveljavi Wagnerjev delavski zakon. Agencija je bllu spoznana kršenja delavskega zakona po de-avskem odboru, ki je dognal, da je odslovila reporterja Morrisa Wataona radi unijskih aktivno-ati — on je član časnikarske u-nlje. Agencija Je potem šla na okrožno zvezno sodišče, ki je odločilo, da je ta zakon ustaven in da biznls te agencije spada v meddržavno trgovino. Proti tej razsodbi je šls zdaj s prizlvom pred vrhovni tribunal, ki bo odloČil o usodi delavskega zakona Agencijo zastopata John W. Davis fn William t\ Cannon, oba wallstreetska odvetnika. V prizlvu pravita, da Je ta Wagnerjeva postava "samo-pašna, nevzdržna, kaprlcasta ,.. in poskus za poimlno uničenje svobode delodajalca in delavca za medsebojno |>ogaJanJe na podlagi enakbpravHôatf.** Ffkcija te "enakopravnosti" Je, da Je delavec s klobukom v roki prav tako močan kakor mogočna In tiranska korporaclja. _ Šla sta v ft v ieo, kjer sta živela skupaj dve leti, nakar Jo je I*-opold zapustil In pozabil nanjo. Socialisti v Connecticut» izstopili Bridgeport, Conn. — Socialistična stranka v državi Connecticut Je na svoji konvenciji zaključila z 52 proti !lfi glaaovom, da izstopi Iz skupne stranke In ostane samostojna. Socialistični župan McLevy v Bridgeportu je vodil akcijo za Izstop. McLevy. ki je bil na isti konvenciji noml-nlran za kandidata za governer-ja svoje stranke, je rekel, da bo strunka v Connectlcutu vodila volilno kampanjo neodvisno in bo ignorirala opozicijo levičarjev. Zadavil hčer in po* lošil nanjo razpelo Chicago. — Zadnjo soboto Je 42-letni John Pavelka, 2700 So. RldgSWSf «ve., prišel na ¿>oli-cljsko postojo in rekel: "Posadite me na električni stol. Pravkar sem ubil svojo hčer". Policija Je šla v njegovo stanovanje In našla v postelji Pavelkovo 15-let-no hčer Katarino zadavljeno In »a truplu Je letalo razpelo. Po-velku, ki'Je te dolgo vdovec, je znan kot pijanec. Žena Habêburiana umrla kot beračica Dunaj, 21. sept. — Pred nekaj dnevi je tu umrla Vlljemina A-damovič, bivša ljubita in dve leti žena nadvojvode Leopolda, ki Je bil nečak cesarja Franca Jo-žefa. Umrla je v starosti Mi lel In kot navadna lieračlca. {¿eopold se Je z njo poročil leta HMKI potem. ko se Je odpovedal vsem pravicam cesarske rodbine. Od* POTKKHtUKM KUHARICO ■s v rsalsvrarlju, Mora anali dobro kuhati. 7m plftlo In druffo m pogo-volimo, OgJsslU ee »»»lino sil pilit« aa naitlovi Murij« (ioals, ft Ub«ity itr., Hslem, M*»«. —*---------— (AŠV.) HLOVKNHKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA^ Izdaja avoje publikacije Is ie posebno I lat Proaveta m koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev In članatva In aa propa» gando avojih Idej. Nikakor pa ne sa propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija Ima oblšajno svoje glaailo. Torej sgltatorfčal dopisi In naznanila drugih podpornih organizacij in njih društev ssj ae ne pošiljajo lists Proaveta. Ali sta naročeni na dnevnik "Prosvete" T Podpirajte ivoj listi »< 9mtmM>«S rt Oborufteni »ovJet»kl %oJakl se treniraj» xa akcijo v mrzli kopeli —m plavanje« v reki. Kuvjetska armada je dobro pripravljena na akrij» v slučaj« napada, na katerega se pripravlja llltler na za-padu In Japonska aa vskudu. > KRIŠTOF DIMAC JACK LONDON. — la aaflaščin« pravedel FRANCE MAGAJNA "Najbolje bo, če poapravimo »voje ntvari in ne napotimo nazaj proti Dawaonu," Je rekel Dimač in začel zgibati odeje. "Žal ml Je, Dimač," je rekla Joy. "Vac to gre na moj rovaš." _ "Že dobro, te," je rekel. "Na «vetu je pač vné mogoče." "Ne, krivda je moja, edino moja," je vztrajala. "Moj oče je oavojil tudi zame ko« «veta takoj ob meatu, kjer je bilo zlato najdeno, to vem. Darujem ga vama." Dimač je odkimal. "Cok," je prosila. Cok je atreael z glavo in He začel smehljati. Bil je to gromovit «meh. Hehet in krohot »ta ae vrstila s priarčnim tuljenjem. "Nikar ne mislite, da sem trčen," je poja-Htiil. "Včasih ae salamensko zabavam in baš Medaj se ml je ta stvar pripetila." Zagledal je ponev z zlatim zrnjem. Stopil je k njej in jo silovito brcnil, da se je zlato razletelo na vse vetrove. "Ni naše," je rekel. "Tistega zaspanca je, ki sem «a sinoči spodil petsto čevljev viAe. To me najbolj jezi, da bo baš on dobil tistih štiristodevetdeset Čevljev. Pojdi, Dimač! V Dawson! Ako me misliš ubiti zato, ubij me. Tudi z mezincem ne zganem." ČETRTO POGLAVJE Coku ne Matija "Čudno se mi zdi, da ne igraš," je rekel Cok neki večer Dimaču, ko sta bila pri "Ixjsjem rogu." "Ali nimaš nič igralske lilice?" "Imam," mu je odgovoril Dimač. "Imam pa tudi smisel za étevilke. In če stavim in tvegam denar, hočem tudi imeti zagotovilo, da bom dobil." dirom prostorne pivnice je šumelo, ivenke-talo in brnelo kakih dvanajst igralnih koles, okoli njih pa so možaki v kožuhih in mokasinih poskušali svojo srečo. . Dimač je zamahnil z roko proti njim. "Poglej jih," je rekel. "Trezen preudarek mi pravi, da bodo vsi ti nocoj več izgubili nego dobili. Marsikdo izgublja že zdaj." "V računstvu si močan," je dejal Cok, poln občudovanja, "in v splošnem si zadel. Toda poleg átevilk so na »vetu tudi dejstva. In «no tako dejstvo je to, da včasih sreča koga posebno ljubi. Zgodi se tupatam, da dobi vsak, ki se loti igranja. Gledal nem večkat in opazil, kako je ¿la banka na kose. Pri igranju je treba zlssti paziti na slutnjo. Pride slutnja, ko človek čuti vnaprej, da bo dobil, in takrat je treba igrati, dokler vse strune ne popokajo." "To je pa kaj preprosta stvar," se je rogal Dimač, "tako preprosta, da ne morem razumeti, kako morejo ljudje sploh kdaj izgubiti." "Težava Je le ta," je priznal Cok, "da slutnje človeka prepogostoma varajo. Tudi mene samega je neKoč pošteno ogoljufalo. Kakor rečeno, treba je pogoditi pravo «lutnjo/' "Povej no, ali tebe nikdar ne obide tiHto nepremagljivo prepričanje, da ti ni treba drugega kot položiti denar In pograbiti dobljeno?" Dimač ae je smejal. "Vidi*, verjetnost je majhna, pa ae bojim. Ampak veš kaj. Čok, vrgel bom .dolar na visoko karto, morda bova zadela tolik^Nla «i ga privoščiva potirek ali pa dva." V/ IHtnač se je tsčel riniti proti igralni mizi, kjer ho igrali "faraona", pa ga je Cok prijel za rokav. "Čakaj malo! Vprav sedaj me obhaja neka .«lutnja. Vrzi dolar na roleto." Odšla sta k roletni mizi v bližini točilnice. "Čakaj, dokler ti ne rečeni," je svetoval Cok. ne "Katero številko?" je vprašal Dimač. "Izberi si jo sam, toda čakaj, dokler ti rečem." "Pa vendar ne misli*, da je sreča zame enaka pri tej in oni mizi?" "Prav toliko «reče knaA-kot prihodnji igra- vec." "Toda manj nego jo ima banka.' "Čakaj, pa boš videl. Zdaj! Zdaj je čas. Vrzi!" Mož pri roleti je baš zagnal kroglo iz slonove kosti okoli gladkega roba vrtečega se kolesa Dimač, stoječ pri dolenjem koncu mize, je segel preko enega igravcev in vrgel dolar na «lepo srečo. Srebrni novec se je zakotalil po gladkem zelenem suknu in pokril številko 34. Krogla je obstala in upravitelj je zaklical "Številka 34 dobi!" Pometel je mizo, k Dima-čevemu dolarju pa je porinil še štiriintrideset dolarjev. Dimač je pobral dobljeni denar, Cok pa ga je z zadofčenjem lopnil po rami. "No, Dimač, ali nI bila to božanska slutnja? Odkod ta slutnja? Za to stvar ni besedi. Vedel sem, da boš dobil. To je vse. Ako bi bil tvoj dolar padel na katerokoli drugo številko, bi bil pravtako dobil. Kadar je slutnja prava, dobiš, pa če bi se tudi toranil." "Recimo, da bi zadela dvojna ničla?" je vprašal Dimač, ko sta korakala k točilni mizi. "Tedaj bi se tvoj dolar ustavil na dvojni ničli," je bil Čokov odgovor. "Ne ogneš se ji. Slutnja je slutnja. Saj si videl na lastne oči. Pojdiva nazaj k mizi! Zdaj, ko sem tebi pripomogel do dobička, slutim, da bom tudi jaz aklatil nekaj hrušk." "Pa menda ne igra* po sostavu?" (Sostav— sistem—Je premišljen način, kam in kako staviti, da ae končno mora dobiti.) ga je vprašal Dimač čez deaet minut, ko je Cok izgubil sto dolarjev. Cok je nejevoljno stresel z glavo, ko je položil igralne koščice v bližino številk 3, 11 in 17 ter še posebej eno na zeleno barvo. "Tisti igravci, ki igrajo po sostavu, so gotovo s samim peklenščkom v zvezi," se je obregnil, ko je upravitelj pograbil k sebi vse njegove koščice. Spočetka je DimaČ opazoval igro brez posebnega zanimanja, nenadoma pa je nekaj šinilo vanj in začel je opazovati vsako malenkost, kroženje krogle in vrtenje kolesa. Igral pa ni, ampak se je zadovoljil z opazovanjem. Kljub temu je bilo njegovo zanimanje tako živo, da ga je Cok komaj odvlekel od mize. Upravitelj je vrnil-Coku vrečo z zlatim prahom, ki mu jo je moral v zalog dati, in mu dal listek, na katerem je bilo zapisano: "Vzemi dolarjev 350.00!" Čok je odnesel vrečico in listek v drugi konec sobe in izročil oboje teh-tničarju, ki je sedel za zlato tehtnico. Ta je iz vrečice izsul za' tristopetdeset dolarjev zlatega prahu in jo potem vrnil Coku. "Tvoje «lutnje tudi spadajo k tistim pre-snetim soMtavom,*' se je norčeval Dimač. "Ampak igrati «em pa le moral nanje, da «em vanj apoznal resnico, ali ne?" je odgovoril Cok. "Dokazati sem ti hotel, da slutnje rea so." *i«e potolaži se, Cok," se je smejal Dimač. "Mene je pravkar prešinila slutnja . . " Oči ao se Coku zable«tele. "Kakšna pa? Zgeni ae in igraj pri tej priči!" "Moja «lutnja ni take vr«te, Cok. Iz te «lutnje «i bom napravil tak «o«tav, da jim bom lepega dne celo številke pobral z rolete." "Sostav!" je vzdihnil Cok in premeril tovariša z izrazom največjega «očutja. "Dimač, poalušaj dober «vet in pusti sostave v nemar! Soatavi so izguba. V «o«tavih ni «lutenj," (DsUa prihodnji*.) I loria Hihleršič: Kaplja krvi Tri tedne je bil zdaj že na deželi. Iz mesta ga je zaneslo. Ves utrujen je bil. Mestni zidovi, ki> J i h jr ulcdal v*« leto, «o mu vzeli Ipoalcdujo trohico dobre volje. - Kar oddahnil *«• je, ko Je stopil 11 h vlak. 7.v mesece in mesece j«- mislil, kako I«*|m» bo na deželi. Mislil j<« na gozdove, na (sprehode |n» travnikih, sanjal je o kak« «ni prijetni zgodbi in o tem, koli. ko la/jr mu Im» delo v novi okolici, med novimi ljudmi. J'a *e je zmotil. Zdaj. |m> treh tednih je s]M»r.nnl, da se lijem»-\i živci ni*«» prav nič |>opravili, da j«- prsi tak onavcli^sn v nega,1 kakor je bil tUti dan, ko je preklel mesto in sklenil iti kam «taleč od s\cta. med ljudi, ki jih še fil i k mit. ,.» Kako i«- takrat prebiral oglase |ni listih! Vse mogoče kraje so hvalili, pi»ali o Mirkih cenah, o udobju, ki prav nič ne za<»ataia ca m< -ttnm, o prinsltiih le|H»tah. :Va/tl Oglasi »O bili lita |M>»tr<*f.ha, mir . ms «r bn»1 je nekega je neka ur Mi p«,m,j Is k-j.r bn Iv il, da i* Aal za ceno in drugo, kar m» mu je zdelo |M>trebno in čez nekaj dni je dobil odgovor. V«e mu je prl- jalo. In potem se je od|H*ljal tja. Kes je imel mir. Se preveč ga je bilo. Toliko, da se je začel kmalu dolgočasiti. Prve dni je še nekako Alo. Novost okolice, ki je drugačna kakor v mestu, ga je vabila. Ko pa je že prehodil vso dolinico, ko je spoznal tudi naj-skrivnejše kotičke gozdu, je spet začutil isto utrujenost, ki ga je morila v mestu. Sam ni vedel, česa mu manjka. Zdaj >x nekaj dni skoraj ni za pustil svoje aobe. Tri okna je imela ta solva in hodil je «hI drugega do drugega in strmel ven, na polje. Povsod isti pogled, iste njive, ista drevesa. Vrgel se je na |Misteljo in se zastrmel v strop. Tedaj je rahlo potrkalo na vrata Niti odgovori! ni. Počasi ao se vrata »slprla in v sobo je stopila domača hči. I tekle z dežele, kakor jih je bilo sto Hi nto, precej \ sak«1anlega obraza l.e malo na njej je iidaialo, da so njeni star« enaki. ")>o~|Ai pred leti bivali v mestu. Kdeča , kakor do ruta *e Je prav za prav le malo le počutili " Potem pnl«rala njenemu nekoliko l>U« dne ««Ikril oglas, kjer demo obrazu ?.r neštetokrat adniika «Irufinan* d«*-'sel mimo nje. komaj jo ie poglr nla -o!»«» 7. \ <•<» oj nekaj knjig. Nalašč Je pustil vse v mestu, da ne bi bil imel s setx»j ničesar, kar bi ga spominjslo mestne naveličanosti, Se časnikov nsvsdno nI bral. čeprav so mu jih {»ošiljali. ,l»n. re bi imel nekaj lepih knjig, ne bi umiral «nI dolgega <*asa T«v •ta kaj se hoCe? Ni mislil, otem pa še breskev, ki so bile debele kakor pest. In potem je (tdkril v kotu zaboja, ds so mu Itoslali še čokolade in kekaov. Vsega ji je po malem natresel v predpasnik. 1 Ves zsinij je že preobrnil. "Saj je dovolj , . . asj ni trehs toliko," je v zadregi rekls, on pa se je «amo smejal, ko je videl, kaki» nerodno ji je. "Zdaj |»a nič več!" je rekla in se nasmejala. "V«ega \am ne «mem pobrati." Dvignila je glavo in se mu zzivalno nasmehnila. («lob Vrgel se je na posteljo, ki jo je bila tako skrbno postlala, in se zagledal v strop. Po tleh je I ležalo še sadje i n čokolada in | keksi, zunaj pa je solnce žgalo temna polja. PRECUAJTE in TAKOJ SPOROČITE svoje ime, naslov, poklic in t^l. štev. DA TUDI VAAE IME UVRSTI KLA FICIRANI IŠČEJO 8E POVERJEN CI u nabiranje podatkov v v toki koloniji. Dootokn suluiok ob malem trudu aa sanc- •Ijivo, inteligentno osebo. PIŠITE! In pognano fS***2 ZA.OVENCE\s ADFeS R iS tri.. vatov ¡56 Fifth A«. HfO New York, Za Cicero in Chicago je... $7J 1 tednik in............. . M 2 tednika in.............M S tednike in.............M 4 tednike in............. 5 tednikov in............ 'J ..........|M«- HUMOR Bolje bo — Možice k, dovoli mi odpotovati za mesec dni v Dubrovnik. Tam bom vse noči sanjala o tebi. — Meni/ri* pa zdi, da bo bolje, dušica, če ostaneš doma iq boš sanjala vse noči o Dubrovniku. * Vse črno pred očmi Gospa služkinji: Marička, kako neki ste se mogli dati poljubiti dimnikarju? — Saj niti sama ne vem, gospa. Naenkrat sem videla pred očmi vse črno in že me je poljubil. • * • ♦ « * . ( Posebnosti narodov Na izlet turistov raznih narodov je prinesel vsak posebnost svojega naroda. Parižan vino, Italijan pomaranče, Spanec grozdje, Ceh šunko, Švicar sir, Skot pa svojega brata. * Izpremenil ae je — Cuj, dragi, ti »i se modno izpremenil. — Zakaj pa. dragica? — Prej si pil tri vrčke in hodil ob osmih domov, zdaj i>a pi-ješ osem vrčkov in hodiš ob treh domov. a Kočljivo vprstenje — Koliko ni pa star, Mihec? , — Ne vem, go*pod. Papa pravi, da je bilo mamici 30 let, ko sem prišel na svet. mamica mi je (ta včersj dejala, ds je stara 28 let. a Dve polotici Trgovec: S tole patentno svetilko si prihranit«- |>olovico jh»-trolejs. Meštan: Pa nu dajte kar dve Itetrolejki, da |M'tr«»lcja sploh ne bom rabil. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI Po sklepu 10. redne konvencije ae lahko naroči na l»«t ProiveU prišteje eden, dva, tri, »Uri ali pet članov ii ene družine k eni n»r« nini. Liat Proaveta stane za vae enako, za člane ali nečlane $fi.M> i eno letno naročnino. Ker pa člani že plačajo pri aftenmentu $1-20 tednik, ne Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vzrok«, reči. i Je list predrag sa člane S.N.P.J. List Prosveta Je vaSa IsMnin» Kotovo Je v vsaki družini nekdo, Iti bi rad čiUl list vsak dtn. < 4 listu Proaveta Je: Za Združ. države in Kanado. $6.00 1 tednik in.............. 4.S0 2 tednika in...........'.. 3.60 3 tednike in.............2.40 4 tednike in.............. 120 B tednikov In............ sli Za Evropo Je... Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vnoto denarjs sli M»nl Order v pismu in si naročite Prosveto, list. ki Je vafta laHtnin». Pojasnilo:—Vnelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ilj SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahheval sam svoj In tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako «kupu naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravntftvu li«M in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tfff» ne *U>H tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku.__, PROSVETA. SNPJ, 2657 So. Latrndale Ave., < hica«o. K Priloženo poiiljam naročnino za liat Prosveto vsoto $......... 1) Ime...................................Čl. druitva ......... Naslov .................................................. Ustavite tednik in Ra pripišite k m«»|i nsročnini od sledečih rl.»« moje družine: ............Čl. druitva it........ .....čl. drufttva i»........ 2)............ »........... 4 )............ 5 )........... Mesto ....... Nov nsročnik. .............Čl. druilva it.. ........Čl. druitva it. ................... .Država ............... ......Star naročnik..........v TISKARNA S.N.P.. knj SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli tiska vabila za veaelice in «hode. vixitnice, ^"¡J®^ koledarje, letake itd. v alovenakem, hrvstskero. • ovs. češkem, nemškem, angleškem jefiku in drugin r >mmm " j, VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CUjt^J^ TI8KOV1NK NAROČA V SVOJI TISKAKM ^ Vaa pojasnila daj« rodatvo Utkarsa.-C«»« «msnjc, unij»*® d,]e p Piflte po infor»»*U* m b**|oT SNPJ PRINTERY 26 T» 7-59 SO. LAWNDALE A V* M 1 CHICAGO. H I- ^^- »»oír»« t"* All Me že naročili Prosveto is Mlad i s A i ^ I ju ali Horodnik« v domovino? To je edini dar ki g« za mal denar lahko poftljett svoje*» *