207
Kaj se v deržavnim zboru godi.
Druga seja deržavniga zbora v Kromerižu 27. li-stopada je bila zavoljo dveh reči silno imenitna. Pervič zato, ker je po hudim pričkanji večina poslancov zave igla in vničila vse zapisnike tistiga deržavniga zbora, ki se je v poslednjih 4 dneh kozoperska z Dunajskim puntam pečal. — Drugič pa zato, ker je v ti seji pervi minister, knez Švarcenberg, pričo vsih poslancov razglasil poglavitne vodila, po kterih se bojo novi ministri v vsih svojih djanjih ravnali. Skorej po vsakim odstavku ministroviga govora je donel glas do-padajenja po zbornici— in zares! bolj si g a za nas vse si skorej ne moremo želeti, kakor so ti nameni novih ministrov. Tako sodijo vsi pošteni in pametni ljudje. Poslušajte poglavitniši vodila, in tudi Vi boste enako sodili.
„Mi hočemo — pravijo novi ministri — iz celiga serca in brez ovinkov novo ustavno vlado našiga cesarstva. — Vsi narodi morajo enake pravice za-dobiti. — Pred postavo nima noben razloček med enim ali drugim človekam biti. — Opravila v kancelijah imajo očitne biti. — Soseske se imajo po svobodnih soseski-nih postavah v svojih rečeh same vladati. — Vsaka dežela našiga cesarstva nej se v svojih notranjih rečeh sama vlada; vse skupej pa stoje pod eno mogočno oblastjo. — Nadjamo se, de bo deržavni zbor berž berž ustavo dodelal. — Urade (cesarske gosposke) bomo po potrebah sedanjih časov premenili in skusili prihodnjo vlado tako napraviti, de bo menj uradnikov treba. — Vse pravice, ktere so Cesar svojim ljudstvam obljubili, bomo krepko varovali, de se jim clo nobena ne krati — pa bomo tudi zvesto skerbeli, de se bo vse to zgodilo, brez kogar ne more prava svoboda obstati. — Ministerstvo ne bo oviralo in zaderževalo svobodnih občnokoristnih naprav, marveč se bo p er v o poprijelo vsaciga praviga svobodniga napredka. — Kmetje, odvezani poprejšnjih gruntnih zavez, že komej pričakujejo napovedane postave zvediti, po kak osni viži in meri se bo zgodilo rešenje poprejsnjiga podložtva, in koliko bo tisti del znesel, ki bo po pravični primeri na nje prišel. — Skerbeli bomo, za take naprave, de bojo vsakimu njegove pravice, njegovo premoženje obvarovano. — Tiskarnicam, družbam in narodni straži bomo primerne postave dali. — Uradnije (gosposke) bomo krepko podpirali v njih postavnih opravilih. — De bo Dunajsko mesto, berž ko bo moč, rešeno ojstre pa potrebne vojaške oblasti, si bomo zvesto prizadevali.— Na Laškim se ima po storjenim miru popolna pravica zgoditi narodnosti tega ljudstva. — Narodnost je nar svetejši pravica vsaciga ljudstva, in zatiranje te pravice in odpad neke stranke na Ogerskim od avstrijanskiga cesarstva je zoper Madžare na noge spravilo vse druge narode ogerske krone, ki si ne pustijo vzeti svojih svetih pravic. — Prihodnjič imajo vse dežele in vse ljudstva avstrijanskiga  cesarstva le v eno  močno truplo zedi-
njene biti. — Od kake druge zveze z Nemčijo , razun te , ki je dozdej bila , se ne more tako dolgo nič govoriti, dokler ni novo stanje Avstrije po svoji poti, pa tudi novo stanje Nemčije po svoji poti ustanovljeno; ko se bo Avstrija po svojim, Nemčija pa tudi po svojim ustanovila, potem se bo vidilo. kako se bo razmera med tema deržavama napraviti mogla. — V vsim bomo varovali prid in čast Avstrije in nikakor ne bomo terpeli, de bi se kaka ptuja deržava v naše notranje oprave vtikala. — To bojo vodila našiga ravnanja; resnično smo jih razložili, ker brez resnice ni zaupanja, in brez zaupanja ne more ministerstvo z deržavnim zboram edine poti iti.t:
Ali ste slišali, dragi bravci, krepko pa svobodno besedo novih ministrov ? Ali vam ni vse po volji ? Gotovo de. Mi pa pravimo: „Slava takim možem, slava ministru Stadjonu (nekdanjimu Teržaškimu poglavarju), ki nam je porok, de bo z močno roko vižal notranjo vlado po poti prave svobode! Bog daj, de bi vse po sreči šlo, in de bi kmalo prerojeno Avstrijo imeli!
Kje ste zdej podpihovavci in zmotnjavci, ki ste zmi-rej tulili, de nam bojo Cesar vse nazaj vzeli? Ali vas ne obide sramota, ko ta govor ministrov berete, kteriga so razglasili v obličji celiga sveta! Ve'mo, de vam je žal, de imamo take svobodoljube ministre, ki vam niso po volji, ker so vas osramotili, de si ne upate od sramote na dan! Vsi pošteni ljudje pa na glas vpijejo: Bog živi Ferdinanda! Bog živi ministre! Bog živi dobro misleče poslance!