Leto XI., št. 30 („ jutro** xxi.9 m. m a) Ljubljana, ponedeljek ZJ. Julija 1940
Cena 1 Df **
Upravnlštvo. uJuDlJana, Knafljeva 0
—	Telefon 9t 3122. 3128, 8124, 8125, 8126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Ourgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St 2450. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2
—	Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru
Bt 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 9t 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartnerla
PONEDELJSKA IZDAJA
DzednlStvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. B. Telefon K. 8122, 3123 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po razniuSal-dta dostavljena Din 5.- mesečna
Maribor. Grajski trg St 7. Telefon SL 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 6&
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
vežano odkritje spomenika
u v lomboru
Ob navzočnosti najvišjih predstavnikov države in ogromne množice naroda
se je svečanost pretvorila v mogočno nacionalno manifestacijo
Sombor, 21. julija, a. V prisotnosti odposlanca Nj. Vel. kralja, predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, članov vlade ter mno gih drugih uradnih predstavnikov in uglednih osebnosti javnega življenja, zastopnikov raznih korporacij in velike množice ljudstva iz Bačke in Baranje je bil danes v Somborju slovesno odkrit spomenik pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Sombor je že od včeraj ves v državnih zastavah in v zelenju, posebno lepo pa je okrašen trg pred občinskim poslopjem. kjer je postavljen spomenik, delo kiparja Avgustinčiča. Pred spomenikom je bila postavljena častna tribuna za ugledne goste.
Odposlanec Nj. Vel. kralja armadni general Bogoljub Ilič je prispel že včeraj v Sombor, predsednik vlade Dragiša Cvetko-vič pa snoči z letalom. Odposlanca Nj. Vel. kralja in predsednika vlade so sprejeli in pozdravili predstavniki odbora za postavitev spomenika. Danes so prispeli v Sombor prometni minister inž. Nikola Beslič, zastopnik vojnega ministra dlvlzijski general M Lian Plesničar, ban dunavske banovine Branko Kojurina. beograjski župan Jevrem Tomič, pravoslavni eplskop dr. či-
rič, zastopnik poveljnika prve armijske oblasti general Todor Milicevlč, poveljnik potiske divizijske oblasti armijski general čedomir Stanojlevič ter mnoge delegacije vojvodinskih mest, nacionalnih in viteških organizacij itd. Z današnjimi vlaki je prispela v Sombor tudi ogromna množica ljudi iz okolice v živopisnih narodnih nošah.
2e ob 8. zjutraj se je zbralo vojaštvo vseh vrst orožja z zastavami ln godbami na trgu. Ob 9. je bila v hramu sv. Jurija služba božja, nato pa zadušnica. ki jo je opravil vladika Irinej Čirič ob asistenci vse somborske duhovščine. Službi božji so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja, predsednik vlade, prometni minister in druge ugledne osebnosti. Ob 10. je prispel na tribuno pred spomenikom predsednik vlade Cvetkovič, nekoliko pozneje pa odposlanec Nj. Vel. kralja general Ilič. Množice so pri tej priliki priredile dolgotrajne ovacije Nj. Vel. kralju, Nj. knezu namestniku in kraljevskemu domu.
Ko so polegle ovacije so somborska pevska društva zapela državno himno. Nato je spregovoril dr. Kosta Popovič, za njim pa predsednik odbora za postavitev spomenika renad Bugarski, ki sta slavila de-
lo pokojnega kralja za zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni državi Jugoslaviji. Ko je odposlanec Nj. Vel. kralja armijski general Bogoljub Ilič odkril spomenik, je častna četa izstrelila tri salve, godba pa je zaigrala državno himno. Istočasno so topovi izstrelili 21 strelov.
Spomenik je prevzel nato v varstvo som-borski župan Radivoj Stojkov, za katerim je spregovoril v imenu kr. vlade minister Nikola Beslič. Pevska društva so zapela pesem »Amanet«, ki je posvečena spominu kralja Zedinitelja.
Okoli 11. je poveljnik potiske divizijske pokrajine general Stanojlevič v spremstvu načelnika štaba podpolkovnika za general-štabne posle Sebatija pregledal častno četo in ostale čete, nakar se je začel defile vojske pred častno tribuno. Parado je vodil polkovnik Radivoj Mirkovič. Ogromna množica je priredila vojski burne ovacije.
Defilirale so protioklopne enote, oddelki s strojnicami, motorizirani oddelki, protiletalski topovi, reflektorji, topništvo, in oklopni avtomobili. Med svečanostjo so nad trgom krožila vojna letala.
Po defileju so polagali vence na spomenik. V imenu kr. vlade je položil venec
prometni minister inž. Beslič, v imenu dunavske banovine ban dr. Kojurina, v imenu beograjske občine župan Jevrem Tomič in drugi. Položeni so bili tudi mnogi venci društev in korporacij. Po defileju vojske je bil defile Sokolov s konjenico in godbo, gasilcev, železničarjev, četnikov, skavtov in drugih. Ob 13. je bilo prirejeno v hotelu »Svoboda« svečano kosilo za povabljence. Kosilu je prisostvovalo 580 oseb.
Govor zastopnika vlade
Sombor, 21. julija. A A Pr- odkritju spomenika viteškemu Kralju Zedinitelju je v imenu vlade prometni minister inž Nikola Beslič v svojem govoru med drugim izjavil:
Z odkritjem spomenika na današnji proslavi smo postavili viden znak narodne hvaležnosti viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ki mu jo dolguje za večne čase ves jugoslovenski narod. Živeli smo v istem času ter smo bili očividci vladarskega delovanja velikega kralja ter zaradi te bližine še ne moremo v polni meri in v vsem obsegu pregledati veličino viteškega kralja
Aleksandra, ki je predstavljal nezlomljivo voljo, nezlomljivo ljubezen do svojega združenja jugoslovenskega naroda, neprestano skrb za skupno jugoslovensko narodno usodo, neprestano delo za domovino, da bi se odstranile ruševine svetovne borbe in kriz stoletij in stalno skrb za zagotovitev boljše narodne bodočnosti. S teini svojimi lastnostmi daleč nadkrilill je vse nas in celo velikana iz naše narodne preteklosti. Viteški kralj ni bil samo slaven vojskovodja, temveč tudi sijajen državnik. Ko je po končani slavni zmagi in doseženem narodnem zedinjenju stremel za tem, da zgradi čim zdravejše in trajnejše temelje velike Jugoslavije, ki vsebuje v sebi duh kraljestev Koclja in Tomislava, Jugoslavije, ki so si jo v preteklosti želeli vsi Srbi, Hrvati in Slovenci. Na teh temeljih je omog<* čeno tudi nam vsem delati naprej za veličino zgradbe naše domovine Jugoslavije, ki bo vsakemu pravemu državljanu v enaki meri nudila vse, kar se mu lahko nudi v okviru narodnih interesov. Današnji čas in današnji svetovni dogodki nam najbolje dokazujejo ter vsi državljani čutimo, kako velika je oporoka, ki nam jo je zapustil viteški kralj Aleksander I Zedinitelj. Ona naj nam kaže pot v najtežjih narodnih preizkušnjah, ob tem spomeniku pa naj črpajo vsi rodovi vrline, ki jih je predstavljal viteški kralj v svojem delovanju in življenju. Na tradicijah velike preteklosti naj bo sezidana naša bodvfnost. Naj bo s postavitvijo tega spomenika vsakemu rodoljubu dana prilika, da se spominja velikega kralja. Naj bo stalna v naših dušah misel na velikega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, naj bo v naših srcih vedno čustvo polno ljubezni napram dinastiji Karadjordje-vičev. Slava neumrkmu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju!
tfsaamtriške kmfmmze
V Mavamf so se sestali zunanji imnistd vseh 21 ameriških republik, da zavzamejo skupno stališče do perečih mednarodnih problemov v zvezi z razvojem vojne v Evropi
IPvana, 21. julija, p. Na panameriško konferenco, ki se je pričela davi, so prišli vsi zunanji ministri ameriških držav pravočasne, razen delegacij Chila in Argen-ne, ki bosta prispeli nocoj- Najštevilnejša je delegacija Zedinjenih držav z državnim podtajnikem Hullom na čelu, ki je bila zeio prisrčno sprejeta.
Konferenco je otvoril predsednik republike Kube. Program konference je razdeljen v tri dele in sicer:
1.	Vprašanje nevtralnosti, pri čemer bodo predvsem razpravljali o predlogih stalnega panameriškega odbora za nevtralnost. Ti predlogi temelje na panamski deklaraciji glede na sedanje razmere na svetu. Razen tega bodo izmenjane informacije o akciji, ki cgraža skupne ameriške demokratske ideale ter o raznih humanitarnih vprašanjih, ki se tičejo vojnih žrtev in vc-inih beguncev v zvezi z nalogami Rdečega križa.
2.	čuvanje miru na zapadni hemisferi, pri čemer bodo razpravljali o panamski deklaraciji glede na kolonijske posesti za-padnih evropskih držav na zapadni zemeljski polobli. Razpravljali bodo tudi o sredstvih panamske deklaracije v zvezi s proučitvijo mehanizma ter možnosti za očuvanje njihovega učinka, kakor so bili določeni na prejšnjih panameriških konferencah v Buenos Airesu in Limi.
3.	Gcepodarsko sodelovanje panameriških držav, pri čemer bodo razpravljali o predlogu za osnovanje interameriškega go-spodarsko-finančnega odbora, kakor tudi o raznih zaščitnih ukrepih. V zvezi s tem bodo razpravljali tudi o predlogu Zedinjenih držav za ustanovitev interameriškega kartela.
Izjava Ealla o ciljih konferetase v Havani
Hav^na, 21. jul. (Tas). Zunanji minister Zedinjenih držav Hull, ki načeluje delegaciji Zedinjenih držav na vseameriški konferenci, je novinarjem izjavil: >Na konferenci, na kateri sodeluje 21 ameriških republik, bomo proučili vsa vprašanja, ki so bistvene važnosti za bodočnost in napredek Amerike. Ta sestanek bo demonstracija moči in energije ameriških republik. ki bodo v skupnih zadevah vedno skupno nastopale za obrambo ameriških interesov.
Uvedba voj sike obveznosti?
New Yovk, 21 julija AA. (DNB). Mornariški minister Knox je izjavil v Manche-stru v državi New Hampshire, da bo na prihodnjem zasedanju kongresa predložen zakonski predlog, na oshovi katerega bodo Zedinjene države uvedle neke vrste vojaške obveznosti, ker to zahteva ves narod. Kakor se zdi. bo kongres ta predlog odobril. Angleški listi odklanjajo Hitlerjev poziv
London. 21. julija AA (Reuter). Nedeljski listi komentiraio govot vodje Nemčije ter soglasno odklanjajo mirovno ponudbo in nag'a;air.. da mori Anglija nadaljevati borbo za mir. ki ga ne sme diktirati Berlin, temveč ga mora dikthati London. Vsak poizkus, ločiti narod od vlade bo v Angliji obsojen na neuspeh. Noben narod, pravijo listi, ni ljubil boli miru. slonečega na svobodi in pravici, kol angleški narod.
»Sundav Times« nagiaša. da Anglija ve. da vojna še ni končana, toda ona je odločena nadaljevat; jo do zmat:e Organ delavskih sindikatov Reinolds News pravi, da angleški narod sedaj ve, kakšen bo odgovor Anglije na govor Hitlerja. Angleški narod je trdno odločen nadaljevati borbo
ter dajati skrajni odpor vsakemu zavojevalcu.
Spor za ameriška letala
Washington, 21. julija, br (SDA). Državni podtajnik zunan. ministrstva Summner Welles je sprejel včeraj najprvo angleškega, nato pa francoskega veleposlanika. Oba sta intervenirala v ameriškem zunanjem ministrstvu zaradi pošiljke 100 ameriških vojnih letal, ki so bila prvotno določena za Francijo ter so bila v Kanadi že vkrcana na francosko matično ladjo za letala, ki je odplula v Martinique Tam pa so jih angleške vojne ladje zaustavile. Anglija reklamira sedaj to pošiljko letal zase ter se sklicuje na to, da je Anglija prevzela vsa francoska naročila v Ameriki, ki .so bila izdana še pred sklenitvijo premirja med Francijo in Nemčijo.
Nemška sodba o Rooseveltovem programu
Berlin, 21. julija, r. (DNB) »Deutsche diplomatisch-politische Korrespondenz« je objavila glede na Rooseveltov sklep, da sprejme tretjič kandidaturo za predsednika Zedinjenih držav, članek, v katerem pravi med drugim, da se v Nemčiji nihče ne čudi, da je Roosevelt kljub ameriškim političnim tradicijam pristal na to kandidaturo. člankar pravi med drugim, da velja Roosevelt kot človek, ki ljubi oblast, in
Stockholm, 21. julija, z Danes so se sestali novoizvoljeni parlamenti vseh treh baltskih držav. Estonske, Letonske in Litve ter so soglasno sklenili, da se vse tri baltske države priključijo Sovjetski uniji kot 14., 15. in 16. sovjetska republika. V vseh treh parlamentih so bile nameščene ogromne slike Lenina in Stalina, otvoritvenim Sejam pa so prisostvovali kot zastopniki Sovjetske Rusije v Revalu Stanov, v Rigi Višinski in v Kovnu Dekanosov. Prav tako so bili navzoči tudi sovjetski po-
da se predvsem s tem more tolmačiti njegov sklep. Nadalje se bavi z Rooseveltovo utemeljitvijo, zakaj je pristal na tretjo kandidaturo, in poudarja, da je Roosevelt v svojem govoru posredno napadei one elemente v Zedinjenih državah, ki so pripravljeni voditi politiko miru z evropskimi silami, ki so premagali stari svet, katerega je prekosil čas, in ki sedaj odločno delajo za obnovo evropskega kontinenta. Predsednik Roosevelt, pravi člankar, nikakor ne prikriva svoje mržnje napram tem silam obnove, temveč je nasprotno tudi v svojem zadnjem govoru poudaril, da je pripravljen gmotno podpirati njihove nasprotnike.
To je torej program, se zaključuje članek, s katerim želi Roosevelt ohraniti svoji državi mir, ki pa nikakor m ogrožen. Tak program, zasnovan na nasilno konstruiranih nasprotstvih proti onim, ki hočejo pre-poroditi zapadni svet, je vsekakor preračunan tudi za one države, za katere Roosevelt želi, da bi vnaprej zavzele neprija-teljsko stališče napram novi Evropi.
Silno povečanje vojne mornarice
WaShingW>n, 21. jul. br. (SDA). Predsednik Roosevelt je podpisal zakon o uporabi kredita 1.25 milijarde dolarjev xa. povečanje vojne mornarice. Tonaža vojne mornarice se bo to s tem povečala za 70 odstotkov.
slaniki. Predsednik letonske republike Ul-manis in predsednik estonske republike Paets sta podala ostavko, dočim je predsednik Litve že prej odstopil. Prav tako so odstopile vlade vseh treh baltskih držav, da bi omogočile sestavo novih vlad v skladu s spremenjenim položajem. V vseh treh prestolnicah novih sovjetskih republik So bile v proslavo tega dogodka prirejene ogromne manifestacije. V povorkah so nosili slike Lenina in Stalina ter vzklikali Sovjetski uniji.
odpotoval v posebni misiii v inozemstvo, bržkone v Buenos Aires.
Italijanski očitki Franciji
Rim, 21. julija. AA. (DNB). Voce dTta-lia se bavi s položajem v francoskih kolonijah, posebno v Tunisu. Francoska severna Afrika, pravi list, je postala v zadnjem času neke vrste dominiona, kjer ob-lastva živijo popolnoma zase in .se ne brigajo za odredbe, ki jih izdaja vlada v VI-chyju. Francoska oblastva v Tunisu še nadalje ostro preganjajo italijanski element, ter se položaj v Tunisu ni nikakor spremenil. List pravi na kraju, da se že sedaj vidi, da namerava Francija izigrati v Tunisu pogoje premirja enako kakor je to že preje delala z vsemi sporazumi.
Pogajanja o francoskih vojnih ujetnikih
ženeva, 21. jul. br. (SDA). Glasilo francoske vlade »Petit Dauphinois« poroča, da se vodijo te dni med Francijo in Nemčijo v komisiji za rremirje pogajanja za ureditev perečih vprašanj. Med drugim gre tudi za usodo francoskih vojnih ujetnikov, ki bi morali po določbah sporazuma o premirju do konca vojne ostati v nemškem ujetništvu. V svrho pospešenja gospodarske obnove pa je francoska vlada prosila,
raj bi se vojni ujetniki prej vrnili domov. Odločitev o tean pričakujejo že prihodnje dni.
Poslanik SSSR na grobu kralja Zedinitelja
Beograd, 21. jul. p. Ruski poslanik Plotnikov bo jutri odpotoval na Oplenac ter se bo poklonil grobu pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in položil nanj venec. Prav tako bo položil venec na grob neznanega junaka na Avali.
Železniška nesreša v Italiji
Milano, 21. julija. AA Na železniški postaji San Quirico pri Genovi sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Pri tem sta našla smrt dva železničarja. Šef postaje St. Qui-rico je bil aretiran ter je uvedena proti njemu kazenska preiskava.
Krst sina grškega prestolonaslednika
Atene, 21. julija. AA. Danes je bil krst sina prestolonaslednika Pavla. Botra sta bila italijanski prestolonaslednik in vojvoda d'Aosta, ki ju je zastopal italijanski poslanik v Atenah.
Sovletska unija se je povečala za tri nove republike
Na svojih prvih sejah so novoizvoljeni parlamenti baltskih držav sklenili priključitev k Sovjetski uniji
61. rojstni dan dr. Mačka
Predsednik HSS dr. Vladko Maček o prizadevanju za ohranitev miru na Balkanu
Zagreb, 21. julija, o. Za 61. rojstni dan | podpredsednika vlade in predsednika HSS dr. Mačka so priredili v Zagrebu in po vsej Hrvatski velike svečanosti. Snoči je bil v Zagrebu prirejen mimo stanovanja dr. Mačka na Prilazu velik defile raznih organizacij HSS in hrvatskih društev. Mimohod je trajal polni dve uri ter Je bil zaključen komaj ob 23. Hiša predsednika HSS
Vladni direktor!! v Franciji
Tvorijo ga Petain, Laval in Marquet — Direkto-rij bo imel vrhovno vodstvo države
Berlin, 21. julija, br. (Tas). »Volkischer Becbachter« poroča, da je francoska vlada ustanovila poseben triumvirat, ki bo vodil vrhovno upravo države. V tem triumviratu so maršal Petain, podpredsednik vlade j Pierre Laval in notranji minister Marquet. Ta triumvirat se bo uradno nazival »vladni direkterij« ter se bo sestajal vsak dan dopoldne, da sproti prouči vsa tekoča vprašanja. K tem posvetovanjem bodo pritegnjeni oni resorni ministri, katerih za_ deve se bodo obravnavale. Vsak večer bo seja ministrskega sveta, na kateri bodo sodelovali poleg v«eh resornih ministrov tudi šefi glavnih ministrskih oddelkov, v ka-
I terih kompetenco spadajo vprašanja, ki ! bodo na dnevnem redu.
Ženeva, 21. julija. AA (DNB). Francoska ! vlada je imela včeraj v Vichyju dveurno j sejo. Seji je predsedoval maršal Petain. Na njej so reševali predvsem vprašanja v ! zvezi z gospodarsko obnovo in preskrbo z bencinom.
i
Chautemps odpotuje | v Južno Ameriko
Vichy, 21. Julija, p. Kakor je objavila agencija Havas, bo bivši podpredsednik v prvi Petainovi vladi Chautemps v kratkem
na Prilazu Je bOa vsa okrašena z zelenjem ter razsvetljena s žarnicami v narodnih barvah. Poleg dr. Mačka so gledali sprevod izmed vodstva HSS finančni minister dr. Sutej, podpredsednik HSS senate«- inž. Ko-šutič in generalni tajnik HSS senator dr. Krnjevič. Bil je to eden izmed največjih sprevodov v Zagrebu, v katerem so nastopili le Zagrebčani in prebivalci iz najbližje okolice. Računajo, da je bilo v sprevodu okrog 20.000 ljudi, dočim ga je gledalo na ulicah, po katerih je korakal, več desetti-sočev.
Na pozdravni govor predsednika Hrvatske delavske zveze je dr. Maček odgovoril:
Moj rojstni dan &mo dočakali deloma lepše in svobodnejše kakor prejšnja leta, toda zato tudi z mnogo večjo zaskrblje-
nostjo kakor prej. Bodite prepričani, da se bom trudil, da rešim hrvatskemu narodu in vsej jugoslovenski državi ter vsemu Balkanu mir, v Kolikor bo to le mogoče. Veliki narodi so podobni parni ku, ki ima dovolj moči, da se bori proti t^ku, toda tudi oni mnogokrat de žive nesrečo, kakor »no videli. Mal narod je podoben bar^i na jadra, ki ji je potrebno mnogo modrosti, opreznosti in spretnosti, da se po vetru pametno in m°dro vodi. Kadar je nevihta, se morajo jadra zviti. Upam, da bomo v tej nevihti z božjo pomočjo in mPčjo hrvatskega naroda rešili našo domovino celo in lepšo, kakor je bila kdaj prej. Živela svobodna Hrvatska!
Dr. Maček je dopoldne in popoldne z velikim spremstvom obiskal razne kraje v hrvatskem Zagorju in P osa vini, kjer so priredili njemu na čast številne revije Hrvatske kmetske zaščite. V Stubici, v Gub-čevem rojstnem kraju, je imel dr. Maček drugi govor, v katerem je med drugim izjavil:
živimo v čas«, ko se menja svet. To, kar Je bilo pred 20. leti ustvarjeno z nasiljem in ne da bi vprašali posameznih narodov, se sedaj ruši. Kaj bo n°vo, kar se ustvarja, ve danes edinole ljubi bog, vemo pa tudi mi, karkoli bo tukaj ustvarjenega, ne bo veljak) za Hrvate, če ne bo ustvarjeno po volji hrvatskega naroda. Zahvaljujem se vam ln trudu naših učiteljev Stjepana in Antofta R^dica, da čakamo bodoče čase in spremembe bolje organizirani kakor L 1918. Zato sem gotov, da bo tudi boljši naš uspeh.
Danes popoldne je zagrebška občina priredila banket na čast inozemskim novinarjem, ki so prišli v Zagreb k proslavi 61. rojstnega dne dr. Mačka. Na pozdravni govor zastopnika mestne občine so odgovorili bolgarski tiskovni ataše in predsednik združenja tujega tiska v Beogradu Georgi-jev, nemški tiskovni ataše pri generalnem konzulatu v Zagrebu Mitterhammer in dopisnik Tassa Poletajev, ki je bil posebno prisrčno pozdravljen.
Nocoj je bila na igrišču Concordije velika narodna proslava s pevsko-glasbenim sporedom in velikim ognjemetom, ki pa jo je žal motilo nekoliko slabo vreme.
Ogorčenje v Nema jI zaradi angleškega molka
Nemški tisk ugotavlja, da angleška vlada na Hitlerjevo ponudbo molči, tisk pa odgovarja z novimi žalitvami
Berlin, 21. jul. br. (DNB). Nemški radio in ves nemški tisk sta ogorčena nad odmevom, na katerega je naletel zadnji Hitlerjev apel na Anglijo. Listi aaglašajo, da se je zgodilo to, kar je nemški kancelar že vnaprej napovedoval, da namreč odgovarjajo Angleži na njegovo ponudbo z nesramnimi žalitvami. Nemški tisk ugotavlja, da se je London očitno že odločil za svoje lastno uničenje, če se sme verjeti poluradnim angleškim izjavam ln posanju angleškega tiska. Vse, kar vedo Angleži odgovoriti na Hitlerjev apel, je le eno samo hujskanje proti Nemčiji in njenemu voditelju. Tudi molk angleških uradnih krogov ne morre omiliti ali zabrisati nesramnih žalitev teh hujskačev.
»Berliner Borsen Zeitung« piše, da Angleži razlagajo Hitlerjev apel kot znak nemške slabosti in mislijo, da morajo nanj odgovoriti s svojimi hujskajočimi frazami in nesramnimi žalitvami, če bi se danes v Evropi izvedlo glasovanje, potem bi bil rezultat nedvomno ta, da bi vsa Kvropa nasvetovala Angliji, naj sprejme nemško ponudbo. Toda London je slep in gluh in se poslužuje židovskega tiska, da še nadalje napada Nemčijo in njenega voditelja, pri čemer tudd vestno beleži žaljivo pisanje židovskega tiska, ameriških Zedinjenih držav.
»Vblkiseher Beobachter« ugotavlja, da angleški vojni hujskači ne kažejo niti najmanjše pripravljenosti, da bi sprejeli Hitlerjevo ponudbo. Angleški radio in angleški tisk ne kažeta niti do svojega naroda, niti do Evrope, niti najmanjšega čuta odgovornosti. Angleški tisk samo cinično poudarja, da hoče Anglija nadaljevati vojno. Kot primer nesramnega hujskanja proti Nemčiji navaja »Volkischer Beob-achter« [pisanje londonskega »Daily Ex-pressa«, ki piše med drugim, »da poje Hitler po starih vižah, ki so jih Angleži že siti. Anglija raje vidi, da bo razdejan London kakor pa da bi prišla v nemško suženjstvo«. »Volkischer Beobachter« poudarja, da je to le slepota, s katero udari bog onega, ki ga hoče uničiti. Nihče pa se ne sme več udajati iluzijam, če bo naposled prišlo to, kar je Hitler napovedal v svojem zadnjem govoru. Nemčija je po svojem voditelju izrekla svojo zadnjo besedo.
Nemški listi tudi ostro kritizirajo pisanje ofieioznega turškega lista »Tan«, ki izhaja v Carigradu in ki je po navedbah nemških listov med drugim v komentarju o Hitlerjevem govoru napisal, da bi bili Angleži neumni, če bi še verjeli Hitlerjevim besedam.
Vsi nemški listi poudarjajo, da je nemška potnpežljivost pri kraju in da je napo-
čila zadnja ura. ko se mora angleška vlada odločiti, ali hoče sprejeti mir aH pa neizprosno vojno.
Angleški listi odklanjajo Hitlerjev poziv
Rim, 21. julija AA. (Štefani) »Popolo di Roma« prinaša članek, v katerem pravi, da še ni znano kako reagirajo angleški vojaški krogi na Hitlerjev govor. Toda, pravi list, če. se vpošteva pisanje angleških listov ter vesti angleškega radia, potem ni težko sklepati, da ostane Churchillova vlada pri skrajno-zaslepljeni nepomirljivosti. Pisec članka pravi, da ima tako zadržanje pluto-kratske angleške vlade lahk< tragične posledice. List izraža prepričanje, da se večina angleškega naroda nikakor ne strinja s to politiko.
Drevi bo govoril lord Malifax
Odgovor Hitlerju ?
London, 21. julija, z. V ponedeljek zvečer bo imel zunanji minister lord Halifax govor po radiu, ki ga bodo prenašale vse radijske postaje britanskega imperija. V londonskih vladnih krogih namigujejo, da bo lord Halifax pri tej priliki odgovoril v imenu angleške vlade na zadnji govor kancelarja Hitlerja.
Ciano zapustil Berlin
Berlin 21. jul. br. (DNB). Malo pred polnočjo je italijanski zunanji minister grof Ciano s posebnim vlakom zapustil Berlin ter odpotoval nazaj v Rim. Na kolodvoru so se od njega poslovili zunanji minister Ribbentrop ter zastopniki države, stranke in vojske. Navzoč je bil tudi italijanski poslanik Alfieri z vsem osebjem poslaništva.
Mussolini—'Hitler
Berlin, 21. julija. AA. (DNB) Predsednik italijanske vlade Mussolini je poslal vodji Nemčije brzojavko, v kateri se mu je zahvalil v imenu italijanskega naroda za besede, ki so bile naslovljene Italiji. Ponavljam vam, pravi Mussolini, da bo italijanski narod, pa naj se zgodi karkoli korakal skupno z vašim do konca, t. j. do zmage. Vodja Nemčije je odgovoril Mussolini ju s temile besedami: Zahvaljujem se vam, duce, za prijateljsko brzojavko. Združeni po ideologiji in zvezani z bratstvom orožja bosta fašistična Italija in nacionalno socialistična Nemčija zmagovito izvoje-vali zmago naših narodov.
i ii obeh taborov
Razen obojestranskih letalskih napadov ni bilo nikakih važnejših dogodkov
Berlin, 21. juL AA. (DNB). Nemško vrhovno poveljništvo poroča:
Nemška letala so izvršila v noči med 20. in 21. julijem bombardiranje v južni in srednji Angliji ter New Castleu. Bombardirala so vojaške objekte ter industrijske naprave. Povzročila so več požarov. Bombe nemških letal so zadele tudi eno kri-žarko in dva rušilca. Nad Rokavskim prelivom so bile zračne borbe ter je bilo ob tej priliki zbitih 8 sovražnih letal. Na drugem mestu je bilo zbito še deveto sovražno letalo. V toku noči so sovražna letala metala bombe v severni in zapadni Nemčiji ter Nizozemski. Več bomb je padlo na ijeko mestece v severni Nemčiji. Ubitih je bilo sedem ljudi. Nad Nemčijo je bilo zbitih 9 sovražnih letal. Napad na več drugih krajih, toda ti napadi so bili odbiti. V toku včerajšnjega dneva je sovražn;k izgubil 22 letal. Pet nemških letal se ni vrnilo v svoja oporišča.
Nekje v Italiji, 21. julija. AA. (Štefani). Vojno poročilo št. 42 se glasi: Italiianske zračne sile so izvršile nočno bombardiranje tovarne torpedov na Malti ter povzročile velike požare. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. V severni Afriki je bil zbit nek angleški bombnik. V vzhodni Afriki so italijanska letala izvršila uspešno bombardiranje nekaterih krajev v Keniji in Berberi ter sovražnih položajev pri Tor-buku. Eno italijansko letalo se ni vrnilo v svoje oporišče.
Letalski napadi
London, 21. julija AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sporočata, da so v pretekli noči nemška letala letela na Anglijo in vrgla več bomb v Walesu. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Bilo je več človeških žrtev. Davi so nemška letala letela nad Walesom, in severu ozapadno Anglijo. Vrgla so skupno 25 bomb. Več oseb je bilo ranjenih, ena oseba pa je bila ubita.
London, 21. julija. A A. Reuter: Ker sta
bili snoči zbiti še dve letali, je bilo včeraj zbito skupno 12 sovražnih letal. Angleška letalla so včeraj bombardirala več vojaških objektov v Nemčiji ter rafinerijo za sintetična tekoča goriva v Gelsenkirchnu, kjer je nastal požar, dalje rafinerijo v Bremenu in Kammenu ter železniško progo v Ol-denburgu, letališče v Emdenu in Vismarju ter skladišča v Wilhelmshavenu.
Žrtve med civilnim prebivalstvom v Angliji
London, 21. julija br. (Reuter). Ministrstvo za letalstvo uradno objavlja, da je bilo v Angliji od 18. junija dalje, ko so se začeli nemški letalski napadi na Anglijo v večjem obsegu, ubitih dosedaj 336 civilistov, težje ranjenih pa je bilo 476 civilistov.
Zavarovanje Gibraltarja
Madrid, 21. julija, br (SDA). Listi poročajo, da so začeli Angleži na zemeljski ožini, ki veže Gibraltar s celino, z vso naglico kopati prekop, da bi Gibraltar docela ločili od celine in tako preprečili ali vsaj otežkočili napad s španske celine. Na vsej širini prehoda so položene tudi mine ter zgrajene močne tankovske in druge ovire. Angleži račun, s tem, da ne bodo poskušali napasti Gibraltar samo iz zraka in z morske strani, marveč tudi s kopnega.
Objavljena je nova naredba guvernerja Gibraltarja, s katero se poziva prebivalstvo, naj zapusti mesto. V soboto je odpotovalo okoli tisoč prebivalcev iz Gibraltarja.
Posadka potopljenega finskega parnika rešena
London, 21. julija, br. (Reuter). Mornariško ministrstvo objavlja, da je prispel v neko luko na Malti rešilni čoln s 26 člani posadke finskega parnika, ki ga je pred dnevi napadlo italijansko letalo ter ga bombardiralo. Parnik se je potopil, posadka pa se je rešila.
Hazčlščevanje na Balkanu
Rimski oficielnilist javlja, da se je pričela revizija odnosov balkanskih držav napram velesilam — Demobilizacija v Rumuniji
Rim, 21. jul. r. »Giornale d'Italia« objavlja naslednjo vest:
Moglo bi se domnevati, da se je v bal-kansko-podunavski Evropi pričelo važno gibanje za razčiščenje gotovih problemov in odnosov v nasprotju z intrigami in željami Anglije. Ni treba ponavljati, da je to razčiščevanje v prvi vr»ti posledica pobud osovinskih sil in prav tako čim dalje bolj jasnega zdravega razuma prizadetih vlad in narodov.
Trst, 21 julija, r. »Piccolo« je objavil vest, da je rumunski generalni štab odredil nadaljnjo demobilizacijo 300.000 vojakov. Demobilizacija se bo prihodnje dni
nadaljevala. »Piccolo« trdi, da bo demo-biliziranih milijon vojakov. Prav tako javljajo. da se v Rumuniji opaža čim dalje večje nezadovoljstvo proti Angliji, ker je hotela odstopiti Rusiji svoje delnice ru-munskih petrolejskih podjetij in ostale rumunske industrije. Ta poizkus je bil onemogočen z uredbo, po kateri ima rumunska vlada pravico kontrole nad prodajo delnic in more preprečiti vsako takšno transakcijo.
Bukarešta, 21. jul. r. Uradno ie bilo objavljeno, da so bili naknadno demobilizirani še nekateri kontingenti, približno 200.000 vojakov.
Bukarešta, 21. julija p. Veliko pozornost je zbudilo v javnosti potovanje ministrskega predsednika Gigurta, nemškega poslanika Fabriciusa in italijanskega poslanika Ciggia, ki so odpotovali skupaj na Črno morje. Kakor poroča »Cuventul«. so odpotovali s posebnim vlakom.
Bukarešta, 21. julija. AA. (DNB). V Bukarešto je prispel angleški veleposlanik v Ankari. Odsedel je v angleškem poslaništvu.
Sofija, 21. julija, AA (Štefani). Bolgarski listi naglašajo velik pomen sedanjih odločitev v Berlinu, posebno pa neposrednega stika med italijanskim zunanjim ministrom in nemškimi državniki. Listi naglašajo važnost prisotnosti grofa Ciana. na zasedanju nemškega državnega zbora o priliki Hitlerjevega govora. V tisku prevladuje prepričanje, da od visi razvoj položaja v Evropi v bodoče popolnoma od sklepov rimske in berlinske vlade. Politični krogi v Sofiji so prepričani, da bo usoda Velike Britanije v kratkem zapečatena, če bi angleška vlada še naprej trdovratno odklanjala zadnjo mirovno ponudbo vodje Nemčije. Po modrih besedah vodje Nemčije, ki vsebujejo veliko humanost bi odklonitev nemške ponudbe imela za posledico pospešitev akcij italijanskih in nemških oboroženih sil
3-letna vojaška slnžba na Madžarskem
Budimpešta, 21. jul. r. Z izpremembo tretjega dela madžarskega zakona za obrambo države je bila uvedena triletna aktivna vojaška služba brez prekinitve. Dopu sti se morejo dajati šele po dveh letih aktivne službe. Vse ostalo, kar je s tem v zvezi, se bo predpisalo, ko se bodo izdale uredbe o rezervnih oficirjih. Vojaki, ki so v celoti zadostili svoji vojaški dolžnosti, se morejo kasneje le v omejenem številu primerov pozvati na vojaško službovanje in sicer za 20 tednov. Takih primerov je 6.
Budimpešta, 21. jul. AA. (DNB). Madžarska oblastva so poslala 20.000 članov »službe dela« v posamezne vasi na pomoč pri žetvenih delih. Kakor je znano, se nahaja »služba dela - pod vojaškim vodstvom. Vpoklici se vršijo dvakrat letno in to poleti za poljedelska dela, jeseni in pozimi pa za. dela v tovarnah.
Nesoglasja v danski vladi
Kodanj, 21. jul. br. List »Vaderlanded« poroča, da so nastala v danski vladi huda nesoglasja, zlasti med zunanjim in trgovinskim ministrom. List poroča, da bo sedanja vlada podala ostavko ter da bo ministrski predsednik dr. Stauning skušal sestaviti vlado na docela novi osnovi.
Iskreastfe japonskih čet pr! Fučovu
Tokio, 21. julija. AA. (Havas). Poveljnik japonskih pomorskih sil objavlja po agenciji Domej, da so bile danes izkrcane na otoku Santuao, ki leži 80 milj cd Fuoova, japonske čete. Izkrcevanje se je začelo po hitrem napadu.
Norveška zunanja trgovina pod državno kontrolo
Oslo, 21. julija, br. Tako zvani upravni odbor, ki vodi začasno vladne posle na Norvrškem, je izdal odlok, po katerem pride vsa zunanja trgovina pod državno kontrolo. Vsa obračunavanja z Inozemstvom se morajo od 1. avgusta dalje vršiti preko državne banke. Kršitve bodo najstrožje kaznovane.
Obvezno zbiranje kovin in papirja v Angliji
London, 21. jul. br. (SDA). Ministrstvo za vojno gospodarstvo je odredilo obvezno zbiranje kovin vseh vrst ter starega papirja. Pri vsaki občini je urejeno posebno zbirališče, kjer mora prebivalstvo vsa.k teden oddajati star papir in kovine. Uporaba papirja je znatno omejena.
Avtoritarna vlada na Japonskem
Tokio, 21 julija. AA (Štefani). Izve se. da bo popolna lista ministrov nove japonske vlade objavljena v toku današnjega ali jutrišnjega dne. Kakor se izve, je imenovan načelnik za mandžurske zadeve Noši-no za ministra brez portfelja, predsednik električne centrale v Tokiu Kobaiši pa za ministra za trgovino in industrijo.
Ruski trgovski promet s švedsko
Stockholm, 21. jul. AA. (DNB). Danes je prispela prvič v Stockholm ruska ladja »Molotov«, ki prevaža blago in potnike in bo vzdrževala promet na redni progi Leningrad—Helsinki—Stockholm—Stettin —Reval—Leningrad. Ladja ima 7.000 ton.
Prebivalstvo Danske
Kodanj, 21. jul. AA. (DNB). Na osnovi objavljenih podatkov ima Danska 3,823.900 prebivalcev, 31.000 več kakor v začetku L 1939.
Jugoslovenska delegacija v Budimpešti
Budimpešta, 21. julija. A A. (MTI). Včeraj je polkovnik Naumovič v imenu jugo-slovenske delegacije, ki je prispela v Budimpešto k otvoritvi nove letalske proge Beograd-Budimpešta. položil venec na spomenik madžarskim vojakom, padlim v vojni. Temu svečanemu dejanju so prisostvovale mnoge madžarske visoke osebnosti ter Slani jugoslovenskega poslaništva v Budimpešti.
-Prepoved izvoza iz Italije
Rim, 21. julija, r. (Štefani) Z odlokom, objavljenem v uradnem listu, se načelno prepoveduje izvoz vsakršnega blaga iz Italije in Albanije. Izjeme moreta dovoliti le finančni minister ter minister za zunanjo trgovino.
Nov jadralni letalski rekord
Stockholm, 21. julija. AA. DNB. O priliki treninga je postavil švedski dijak Laften nov švedski rekord v trajnem letu jadralnih letal. Ostal je v zraku 4 ure 49 minut.
Maribor čez nedeljo
Vremenska napoved
Zemunska: Pooblačitev s severozapada z nevihtami. Jasno in toplo bo še v vzhodni polovici države.
Maribor, 21. julija
Na Mariborskem otoku je bilo danes razgibano življenje. Kako ne, saj je bila današnja nedelja dopoldne izmed letošnjih
najbolj solnčna in vroča. Mlajša generacija se je zanimala predvsem za današnje plavalne tekme Mariborskega plavalnega kluba, o čemer poročamo na drugem mestu. Tisoči in tisoči Mariborčanov pa so že snoči in v zgodnjih jutrnjih urah pohiteli na Pohorje k Sv. Arehu, kjer je bilo tradicionalno planinsko slavje. Društveno življenje je danes počivalo in so Mariborčani današnjo nedeljo izkoristili za izlete. V mestnem parku je bil snoči Izredno dobro obiskan promenadni koncert, pri katerem je igrala vojaška godba pod vodstvocn kapelnika kapetana Jiranka.
Naplavljeno truplo
Pri Oroslovem brodu v Selnici ob Dravi je Drava naplavila razpadlo moško truplo. Preiskava je dognala, da gre za 19-letnega pekovskega pomočnika Alojzija Bratušo iz Marenberga, ki je pred 14 hlevi izginil od doma. Ker na truplu ni bilo opaziti znakov nasilja in ker je bil popolnoma oblečen, domnevajo, da je šel nesrečni Alojz Bratuša prostovoljno v smrt.
Smrtni žrtvi alkohola
Pri Sv. Lenartu je izpil 54letni lončar Mihael Sivko liter žganja. Posledica je bila, da je dobil Sivko alkoholno zastrup-Ijenje in je za posledicami umrl. Drug sli-čen primer se je pripetil pri Sv. Marjeti, kjer so našli na cesti mrtvo 541etno Marijo Horvatovo. Ugotovili so, da se je Hor-vatova v neki gostilni tako napila, da je na potu domov pričela bljuvati in se je pri tem zadušila.	o
Grozna nesreča pri mlačvi
V Spodnjem Jakobskem dolu je prišla po nesrečnem naključju 521etna viničarka Ma rija Tomažičeva v mlatilni stroj, ki jo je strahovito zmrcvaril. Stroj ji je zlomil desnico in desno nogo ter ji potegnil kožo z glave. Vso krvavo in nezavestno so Toma-žičevo prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi ji rešili življenje.
Poskus samomora na tračnicah
je hotel napraviti 181etni kmečki dninar Franc G. od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. V bližini železniške postaje Cirkovc se je vlegel na tračnice, da bi ga povozil vlak. Njegove namero pa je še pravočasno preprečil vlakovodja osebnega vlaka iz Maribora, ki je vlak ustavil in tako mlademu obupancu rešil življenje.
Nehvaležen sin
je komaj 171etni Josip P. iz Podpece, ki so ga orožniki aretirali v Farni vasi. Ukradel je namreč svojemu očetu težko pri-
hranjenih 3000 din in nato pobegnil. Ko so ga aretirali, so našli pri njemu še 2656 din. Mladega tatu so zaprli.
Obmejni otroci na morje
Z včerajšnjim večernim ose pnim vlakom se je odpeljala iz Maribora na morje skupina 60 obmejnih otrok, ki bo mesec dni letovala v Domu Jadranske straže v Bakru. Na Zidanem mostu se ji je pridružila skupina otrok, in sicer 40 po številu, iz Ljubljane, ki bo takisto mesec dni letovala v Domu oblastnega odbora mariborske Jadranske straže v Bakru.
Številne nesreče
V	Pečarovcih je krava izbila 91etni pose stnikovi hčerki Ireni Škaperjevi oko. V delavnicah državnih železnic je padel z lokomotive 261etni strojni ključavničar Jurij Kores in se pri padcu potolkel po vsem telesu. V Gačniku je treščil s kolesa 63-letni kmečki dninar Franc Kraner in si pri padcu zlomil levico. S stavbnega odra je padel in si zlomil levo nogo 501etni zidar Ivan šranc iz Maribora. Pri Sv. Antonu v Slov. goricah si je s koso poškodovala nogo 211etna viničarka Marija Golo-bova. Pri kopanju v Pesnici si je poškodoval rebra 251etni šofer Franc Pizner iz Pesnice. Rebra si je zlomil 431etni kmečki dninar Ivan Bedrač iz Jareninskega dola, ko je padel s kolesa. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Vse kradejo
V	garderobo SK železničarja ob Tržaški cesti so vdrli še neznani zlikovci ter odnesli kompletno opremo za nogometno enajstoricc. Pekovskemu pomočniku Henriku Lozinšku je izginilo izpred neke gostilne v Frankopanovi ulici kolo znamke »Gorioke«, ki ima evid štev. 2-196354. — Tkalcu Otonu Rešmanu, ki je usiužben v Ehrlichovi tekstilni tvornici, je nekdo izmaknil iz žepa vso tedensko plačo 440 din. Strežniku na dermatološkem oddelku splošne bolnišnice Ozvaldu Pepelniku je neki bolnik ukradel par čevljev. Spretnemu sleparju je nasedel trgovec Vaclav Vošinek s Koroške ceste 50. Pod pretvezo, da ga pošilja neka znana osebnost, je slepar izvabil od Vošineka 450 din gotovine.
Beg iz bolnišnice
Službujoči stražnik je včeraj v zgodnjih jutrnjih urah zalotil nekega mlajšega moškega na travniku med Stritarjevo in 2ol-garjevo ulico, ki je imel na sebi bolnišni-ško obleko. Izkazalo se je, da gre za 18 letnega Frica Dorrerja, ki ga Je pred dnevi aretirala mariborska policija in v svrho zdravljenja oddala v bolnišnico, od koder pa je pobegnil. Dorrerja, ki je nemški državljan in ki je pribežal v Jugoslavijo, so spravili nazaj v bolnišnico.
Dolenjska ima mnogo naravnih lepot
Poleg znamenitih starih gradov in toplic ima krasne
podzemske jame
Novo mesto. 21. juliia
Prostrana in lepa novomeška okolica ima neštevilo privlačnih izletniških točk z raznimi zanimivostmi. Zato je kakor nalašč ustvarjena za prijetno letovanje oddiha potrebnim ljudem. Dolenjska, ki se ponaša z rekordnim številom zgodovinskih gradov, bistrimi studenci, goricami in bajnimi Gorjanci, ie za oboževatelja prirode prelepa zemlja. Na gosto ie posejana z gozdovi in ima tudi troie. da celo četvero toplic. Javnosti so znane Dolenjske, Čateške in Šmarješke Toplice. Vse tri nudijo letoviščarjem in zdravja potrebnim dovolj komforta in ie niih voda znana kot zelo zdravilna. V bližini Kostanjevice je še eno zemljišče s toplim vrelcem. ki je neizkoriščan. Ta vrelec ie last nekega tamošnjega posestnika.
Pri vsem tem naštevanju ne smemo pozabiti naše kraške jame. ki so jih Dolenjci vse doslej precej zanemarjali. Občinstvu je znana ni dostopna doslej samo Zupanova jama. Pred leti ie naše časopisje opozorilo javnost na obsežno kraško iamo pri Stranski vasi. Zanimanje za jamo ie bilo prve dni splošno, kmalu pa se je poleglo. V jami je več oddelkov z jezerci. Samo dostop v jamo ie težaven, ker drži čisto navpično. V jami so vsai v tistem času bili tudi lepi visoki kapniki.
Le redkim pa je znana velika kraška jama v gori Rebri, ki strmo visi nad znano Petretovo gostilno v Dol Straži. Pot do tjakaj drži iz Novega mesta ob levem bregu Krke skozi smrekov gozd v Prečno: na kraju Prečne zavije pot na levo čez Temenico. ki prihaja na dan blizu mosočnih razvalin nekdaj ponosnega Lukenjškega gradu. Izletniki si lahko razvaline mimogrede ogledajo, nato pa krene mimo še
dosti dobro ohranjenega grajskega maro-fa. kjer je zdaj lončarski obrat in kjer ima svojo ekonomijo novomeški trgovec g. Fran Seidl. Po cesti, ki se imenuje S iraški klanec, se udobno pride do Petretove prijazne domačije, kjer je pred leti domova] Straški Janez, odnosno pokojni Ivan Campa. znan dovtipnež. Petretov vrt je do vrha strme gore Rebri in pa do vhoda v jamo. ki ji pravijo tudi Velika oreoadna, komai pičlih 40 minut.
Vhod v jamo je širok celih 15 metrov. Doslej raziskana ploskev v iami meri v dolžino 200 metrov. Mogočna kraška iama ima stranske še neraziskane predele. Velika dvorana ie obdana z lepimi in velikimi kapniki. Na žalost so nekatere kapnike in to najlepše nepoučeni tamošnii ljudje razbili s sekirami in jih v spomin odnesli domov. Zemljišče, kjer ie jama. ki bi bila v sedanjih prilikah uporabljiva tudi za kaj drugega, je last naše banovine. Umestno bi bilo, da se ta velika podzemska jama do podrobnosti preišče in primerno preuredi. Korist od tega bo sedoš-na. posebno še v pogledu tujskega prometa.
Izletnikom ki obiščejo imenovani kraj. se nudi edinstven razgled na naše Gor-jansko gorovje. Od Kočevskih hribov tja do Samoborskega gorskega kolena se vidijo naše gore. kakor bi iih imel na dlani. Na povratku ie pot. če se izletnik posluži prve železniške postaje od Novega mesta proti Straži, to ie postaje Prečne—Zaloga, prav kratka. Od Petretove gostilne je oddaljena komaj dobrih 10 minut. Vso to lepoto naše zemlje si vsak izletnik lahko ogleda v pičlem dnevu, pri tem pa mu ostane še dosti časa za udoben odoočitek.
Žrtve strele
Varaždfin, 21. julija V petek sredi popoldneva je ponovno divjala nad Varaždinom in Hrvatskim Zagorjem huda nevihta, ki jo je spremljalo močno treskali je. Strele so udarjale na vseh koncih in krajih in terjale več smrtnih žrtev. V vasi Klepečki sta bila v času nevihte sama v domači hiši 181etna Katica Triščičeva in njen lOletni bratec Anton. V hišo je nenadno udarila strela in ko so nekaj minut koeneje prišli v hišo domači, so našli dekle že mrtvo. Deček je še kazal znake življenja, vendar je kmalu zatem izdihnil za poškodbami. V vasi Pavlo-vicih pa je 351etna kmetica Ljubica Tilo-šančeva šla»v času nevihte v Mev, da nakrmi živino. Pa je udarila vanjo strela in jo na mestu ubila.
Mariborčanka osumljena velike tatvine v Zagrebu
Zagreb, 21. julija Nedavno je dobila 351etna Antonija Tan-zerjeva iz Bistrice pri Mariboru službo služkinje pri ge. Doni Weissovi v Tomi-čevi ulici v Zagrebu. Ni še bila dolgo v službi, ko je njena gospodinja že javila policiji, da ji je Antonija ukradla razno okrasje v vrednosti 150.000 dinarjev. Policija je Antonijo aretirala in našla prt njej večjo vsoto denarja, za katerega An-
tonija trdi, da je njen in da gospodinji nI vzela nikakega okrasja.
Oči postave pa ji ne verjamejo, ker le bila že enkrat osumljena tatvine raznih dragocenosti in okrasja v vrednosti kar pol milijona dinarjev in ker je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvin.
Oblastva so izvršila tudi hišno preiskavo v njenem rojstnem kraju Bistrici pri Mariboru. Osumljenka, ki se kolikor toliko spretno izgovarja, ima preveč denarja, za katerega ne more povedati, kako je prišla do njega. Preiskava se nadaljuje.
POZNA GA
Miha: »Kaj M tako zatekel na glavi?«
Gašper: »To sem dobil pri mlačvi. Cepec ml je priletel na glavo.«
Miha: »Da, da, cepec navadno pade tja, kjer je slama.«
DOKAZ
Grof: »Zakaj mi danes nisi očistil suknje?«
Sluga: »Saj sem jo, gospod grof!«
Grof: »Lažeš! V žepu sem dobil še dva dinarja!«
V URADU
Strojepiska prosi ravnatelja za predjem.
»Gospod ravnatelj, bodite prosim, tako prijazni...«
Ravnatelj: »Obžalujem, gospodična. Ko sem vas vzel v službo, sem moral ženi obljubiti, da ne bom prijazen z vami.«
Sprehodi po naši zemlji
miim tu skesa prometa Dolenjke
J*.a nedavni anketi, ki se je na pobudo dolenjskih tujskoprometnih organizacij pred kratkim vršila v Novem mestu, je bila sprejeta vrsta referatov, ki so obravnavali najbolj pereče potrebe turizma na Dolenjskem. V naslednjem prinašamo v kratkih obrisih poro čilo o potrebah sloveče doline gradov, ki ga je podal g. Viktor Pirnat.
_____________„ | kolu. Vredno je opozoriti tudi na gorjanske
| košnje žumberških Uskokov, katerih žene tedaj nadenejo svoje divne narodne noše.
Od št. Jerneja do čateških toplic
Brusnice pod Gorjanci slove po svojem češnjevem sejmu. Ta ustanova naj bi se izpopolnila in povezala z izleti v vabečo okolico. — Orehovica pod Sv. Miklavžem z gradovi Tolsti vrh, Vrhovo in Prežek je prietno bivališče ln izhodišče v bližnje gorice in na Gorjance. — St. Jernej na Dolenjskem ima vsako leto nekaj stalnih le-toviščarjev. Za znane šentjernejske konjske dirke, ki so vsako leto ob koncu junija, ima zdaj novo, moderno urejeno dirkališče. škoda pa je naravnih parkov, ki jih je št. Jernej imel poprej v obilnem bogastvu. A da se razvije v pravo letovišče, mu je potrebno tudi kopališče, ker je skoraj uro oddaljen od Krke. Prav tako mu je neogibno potreben vodovod. Konjska procesija, ki jo dolenjski konjerejci proslavljajo v št. Jerneju vsako leto na Štefanov dan, naj bi našla svojo ponovitev tudi ob času dirk, kar bi gotovo privabilo tujce.
Slovenske Benetke — Kostanjevica ima
vse pogoje za izoblikovanje v letovišče. Za zvezo z dolino reke Kolpe naj bi se že dovršila avtomobilska cesta, ki drži zdaj samo do srede gorjanskega pobočja, dalje v žumbersko Kalje pa le kolovoz. Gorjanci so okoli Opatove gore izredno zanimivi, polni podzemskih jam. Kostanjevičani imajo na Opatovi gori razmeram ustrezajočo kočo Aleksandrov dom. V bližnji vasi Ja-blanici so še doma Jurčiči, sorodniki slavnega pisatelja »Desetega brata«. Tam je nastal njegov »Tihotapec«, v mogočnem kostanjeviškem gradu pa »Klošterski žol-nir«. — Sv. Križ in Gadova peč morata
Novo mesto s slikovito lego na Krki
Dolino gradov po pravici imenujejo pokrajino od zgornjega toka Krke pa skoraj do njenega izliva v Savo. Od Žužemberka do Kostanjevice je na obeh bregovih Krke okoh 30 gradov, graščin in grajskih razvalin.
Od žužem&erka do Novega mesta
žužemberk je v tujskoprometnem pogledu znan kraj in je posebno priljubljen našim upodabljajočim umetnikom. Za pravi razmah pa bi mu bila potrebna zgraditev kopališča, dovoljenje cenenega športnega ribolova, na Krki pa bi bilo treba uvesti nekaj čolnov. Izleti v prelepo okolico trt se morali markirati in opremiti z napisa. Priporočljivi so zlasti izleti k cister-cijanom v Stično, v Sotesko, ki je še danes med največjimi in najlepšimi gradovi v Sloveniji, pa na Rog in v kočevsko hribovje. — Dolenjske Toplice so važen čini-telj za tujski promet na Dolenjskem, ta-mošnja voda ima 36 do 38 stopinj. Kopališču pa je treba direktne železniške zveze in pa novega parka z lepo urejenimi nasadi. — črmošnjice so važna izletna točka za kopališke goste. Obisk v tem kočevskem predelu pa je tudi iz nacionalnih razlogov važen. Od tam je za turista hvaležna tura na opuščeno gorsko vasico in kočevsko visoko planoto Gače, pa v Pogorelec in na Mirno goro, kjer ima črnomeljska podružnica SPD svoj planinski dom. Hvaležen je tudi izlet na Smuk z grajskimi razvalinami in s starinsko cerkvico, ki je z njenega stolpa krasen razgled po Beli Krajini in dalje na Hrvatsko.
V SE-e^iseis Dele&jske
Novo mesto, središče Dolenjske, je med najtoplejšimi kraji v Sloveniji in med kraji, ki imajo najmanj padavin. Novo mesto je ustvarjeno za tujski promet, njega lega z Loko ob Krki je edinstvena. Loka bi morala biti velik športni prostor z modernim kopališčem, prostorno čolnarno in ostalimi napravami, ki so dandanes potrebne za vse športne panoge. Odločujoči krogi zelo greše, da desetletja odlašajo z odstranitvijo sejmišča s tega kraja. Onkraj Krke imajo Novomeščani diven in prostoren naravni park Ragov log. Za po-vzdigo letoviškega prometa bi bilo treba predvsem urediti vodovod, ki spada med najtežje rane Novega mesta, in pa olepšati Glavni trg, ki je med najbolj prostranimi trgi naših podeželskih mest, pa je prava zanemarjena pustinja. Gostiln ima Novo mesto čez mero. a težko je po vsej Dolenjski najti res pristno domačo pijačo — cviček, ki ga gostje iščejo vsaj pri njegovem izvora čistega in originalnega. Kulturne prireditve bi v dolenjsko metropolo privabile marsikoga. Prirejale naj bi se sadne, vinske, umetniške in druge razstave. Tuj-skoprometna razstava, ki jo je Novo mesto pred leti priredilo na ljubljanskem in zagrebškem velesejmu, bi se morala izpopolniti in združila naj bi se s teniškim in plavalnim turnirjem. Nedvomno bi bila privlačna Beneška noč na Krki, a velika noč bi mogla privabiti ljudi, ki jih zanimajo svojevrstni božji grobovi kakršne ima novomeška kripta v Kapitlju in Krajčeva cerkvica na Grmu. Procesija sv- Rešnjega Telesa v bližnjem šmihelu je posebnost svoje vrste. Neizčrpno je zaledje Novega mesta, kar se tiče izletov, ki odpirajo obiskovalcu neslutene razglede po lepotah naše zemlje, dramijo tisoče spominov na našo zgodovino, literaturo in kažejo pota v dejanje in nehanje naših dni.
Okrog Trebnjega m po Gorjancih
Trebnje si za dotok tujcev mnogo prizadeva, ima svoje kopališče, dober hotel in dobre gostilne ter je pripravno izletišče
za mirnSko dolino, posest rimo doline gradov. — št. Peter pri Novem mestu bi s svojo sijajno lego nad Krko lahko služil za letovišče manj zahtevnih ljudi, a treba bi mu bilo kopališča in čolnov. — šmarješke toplice imajo 32 do 34 stop. toplo vodo, in kakor se govori, se bodo pod novim lastnikom popolno preuredile. Dokler pa kopališče ni modernizirano, bo privabilo tujca le s primernimi cenami Okolica je znana po znamenitih šmarjeških izkopaninah in klevevškem vinu, a treba bi jo bilo opremiti z markacijami in orientacijskimi na-
Prizor s šentjernejskih konjskih dirk
pisi. Znana pa so tudi gostišča na Krono-vem, v Beli cerkvi in v Dobrovi ob Krki, ki ima vsako leto mnogo stalnih leto-viščarjev.
Gorjanci, najvišje dolenjsko gorovje, so se tudi že pripravili za sprejem izletnikov in letovalcev. Nace Hudoklin je pri Svetem Miklavžu iz lastne pobude in na lastne stroške postavil gostišče, ki sedanjim potrebam zadošča, SPD pa namerava na Malčevem krču postaviti svoj planinski dom. V interesu dolin reke Krke in Kolpe je, da se podružnice zedinijo in postavijo skupno udobno kočo. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti poletnemu gorjan-skemu slavju pri Sv. Maklavžu, ki ga skupno praznujejo rimokatoliki in grko-katoliki ob harmoniki in fruli, pri polki in
privabiti tujce že kot znamenita domovina cvička. — Dobe pri Kostanjevici se postavljajo s termalnim vrelcem, ki pa bi bil potreben ureditve. — V Bušeških toplica« ki so prav tako v kmečkih rokah, ima preprosta kopel 28 stopinj. Toplice je uredil nekdanji lastnik leskovškega gradu, grof Anton Aleksander Auersperg, pesnik Anastazij Grun. — Cerklje na Dolenjskem je priljubljeno izhodišče v Bušeške toplice in v Gorjance, zlasti na Stojdrago, kjer ima zagrebški Avtoklub svojo postojanko. V bližini je v Gorjancih tudi vasica Poklek, kjer so vaščani sami uskoški baroni. — čateške toplice ob izlivu Krke v Savo, naše najbolj vroče toplice — 54.5 stop. — so tudi potrebne še dopolnitve, da bi dolina gradov dobila svojo pravo veljavo in sloves.
Kostanjevica
Kupon za brezplačno »Minuto pomenka" štev. 43
MAV POLOŽI DAR
DOMU NA OLTAR!
-v
žužemberk
MALI LEKSIKON
Budisti v Beogradu
Na periferiji Beograda se nahaja budistična kolonija s templjem. Po propadu ruskega carstva so med Wranglovo armado pribežali tudi nekateri Kalmiki, ki so budistične vere. S seboj so privedli tudi svojega lamo, t. j. duhovnika. Naselbina teh budistov šteje okoli 300 duš.
Radij
Ko sta pred kakimi 30 leti odkrila zakonca Curie radij, je ta zagonetna prvina za-vojevala ves svet. Rudo, iz katere se dobiva v neznansko malih količinah ta draga kovina, so prvotno kopali edino v Jachy-movu na češkem. Kasneje so naleteli na rudnine, ki vsebujejo radij, tudi drugod. Na stotine ton take rude je treba predelati, da se dobi le del grama radija. Kako malo je radija na svetu, se vidi že iz tega, da ga je danes pridobljenega komaj okoli 300 g, torej malo več kakor četrt kilograma.
Prebivalstvo Jugoslavije
V Jugoslaviji živi po novejših uradnih podatkih 15,174.000 ljudi ki se dele po veroizpovedi takole:
pravoslavnih je	7,281.201 ali 48.8%
rimokatolikov	5,595.363 ali 37.5%
muslimanov	1,560.279 ali 11.2%
Prebivalcev v dravski banovini je okoli 1,209.600.
Igra strtfe v nevihti
Po streli diši
Dandanes ozon ni več samo klimatična posebnost, temveč zavzema važno mesto v zdravstvu in gospodarstvu
Po dnevih strašne vročine in soparnih noči se v popoldanskih urah sprosti silovita nevihta. Komaj pa je dobilo deževne nebo nekaj oken, hiti kdor le more iz mesta na bližnje polje ali v bližnje gozdiče Tisoči vsrkavajo globoko z žejnimi pljuči ohlajeni in očiščeni zrak, in kdor ima dober nos, občuti bolj ko drugi svojevrsten oster in vendar prijeten vonj v zraku.
»Po streli diši«, pravijo ljudje, ki se če-sto kretajo v naravi in so doživeli že nešteto neviht, pri katerih so vsakokrat občutili ta izrazito ostri in prijetni vonj. Kemik pa pravi: Ozon — in misli s tem povedati, da je ta svojevrstni vonj pripomogel, da je kemik Schonbein odkril plin ozon in ga tudi krstil po njegovi prvi znani lastnosti, namreč po vonju. »Ozon« pomeni v grščini »dišati«. Vsekakor so pozneje še važnejše lastnosti privedle do nove označbe. Označujejo ga kot »aktivni kisik«. In v resnici je ozon samo druga oblika za nas življenjsko tako važnega plina — kisika. Razlikuje se od njega samo po tem, da ima njegova molekula tri atome, medtem ko ima kisikova molekula le dva. Tretji atom v molekuli ozona je veliko rahleje vezan v molekulo kakor ostala dva in zato ozon hitro razpade v navaden kisik z dvema atomoma in v ato-marni ali aktivni kisik, ki se zelo rad spaja z drugimi snovmi v nove kemične spojine.
Pravimo, da je zelo aktiven. Vprav na tej zadnji lastnosti pa temelji njegova tehnična in gospodarska uporabljivost. Saj razkroji takoj in popolnoma, tudi če ga pridenemo v najmanjši meri, vse škodljive in neprijetne primesi v zraku s tem, da jih oksidira v neškodljive pline brez vonja. Tudi prijetno svežost ozračja po nevihtah povzroči poleg dežja, ki odpravi ves prah, ozon s svojim razkrojnim in čistilnim učinkom. Zato tudi gradijo okrevališča v goratih, gozdnatih in jezernatih krajih, ki se odlikujejo po ozonskem zraku. A čeprav zelo blagodejno občutimo učinek ozona, ga je v zraku zelo malo, skoraj neznatne množine. V naravi nastaja z razelektrenjem (pri nevihtah) in pod vplivom sončne svetlobe. V višjih plasteh zraka ga je vedno več. 40 do 50 km nad zemljo ga je precej in tvori posebno ozonsko plast. Poleg velike gospodarske uporabljivosti, o kateri bomo še govorili, je tudi važen klimatični činitelj. Absorbira namreč nekatere ultra-violetne in rdeče sončne žarke. Zato v vrhnjih plasteh zraka temperatura spet narašča. To ščiti našo zemljo pred prevelikim ohlajenjem.
Tehnično pridobivanje ozona iz zraka je nemogoče, ker ga je premalo. Zato ga pridobivajo na umeten način. Je več postopkov, najvažnejši pa je električni postopek, ki je tudi najbolj razširjen. Tu nastaja ozon pri tihem razelektrenju z izmeničnim tokom, ki ima napetost 10.000 voltov, med posebej pripravljenima poloma. Podrobneje metode ne bomo razlagali, ker je prekom-plicirana. Važno je samo še, da so na tem principu zgrajeni najmodernejši električni stroji, s katerimi lahko dobimo poljubne množine ozona z natančno koncentracijo. Te stroje imenujemo ozonizatorje. Z njih pomočjo je ozon omogočil različnim vejam našega gospodarstva in industrije pomem-
ben napredek. Zelo je napredovala zlasti prezračevalna tehnika.
če še tako intenzivno zračimo, ne moremo iz nekaterih prostorov popolnoma odpraviti slabega zraka, niti raznih neprijetnih duhov. V prostorih, kjer je delj časa množica ljudi, nastopi tako poslabšanje zraka, da pade marsikdo v nezavest. Tega ne zakrivi pomanjkanje kisika, temveč razne, človeške izparine in snovi, ki jih iz-dihavamo, in te tako poslabšajo zrak, da se ga naša pljuča branijo vdihavati. Neznatne množine ozona pa preprečijo poslabšanje zraka, ker sproti razkrajajo neprijetne in škodljive pline. Danes se ozon že splošno uporablja v prezračevalne namene kot najboljše in najprijetnejše raz-kuževalno sredstvo, na primer v velikih dvoranah, gledališčih, kinematografih, jedilnicah, v zaprtih kopališčih, na ladjah itd. Dalje uporabljajo ozon zelo uspešno v vseh tistih industrijskih obratih, ki predelujejo razne smrdeče odpadke, tovarne kleja, črev, raznih maščob, klavnice, in tam, kjer morajo delavci delati iz obratnih ozirov v zelo slabem zraku, na primer v bombažni industriji. Z ozonom so zelo zmanjšali česta obolenja delavcev in preprečili neznosen smrad po celi mestni četrti, v veliko veselje vseh stanovalcev.
Ozonizacija se vrši v glavnem na dva načina. Tam kjer prezračevalne naprave že obstoje, dodajajo svežemu zraku določene količine ozona; kjer pa teh ni, pa postavijo v potrebnih prostorih ozonizatorje, ki porabijo v primeri z drugimi električnimi stroji sorazmerno zelo malo toka. Z enako velikim uspehom kakor v prezračevalni uporabljajo ozon, ki uničuje vse klice in razkraja neprijetne duhove, tudi v hladilni tehniki. Nobena moderna hladilna naprava, nobeno moderno skladišče ali shramba živil danes ni več brez ozonizatorja. ki prepreči, da bi se živila pokvarila, in jim ohrani tudi v polni meri prvotni naravni okus. — Tudi pri sterilizaciji vode ima danes ozon važno vlogo. Pitna voda se ne čisti več le mehanično (skozi razne filtre), temveč se vedno tudi sterilizira ( s tem uničimo vse bakterije in bacile v vodi). Sterilizacija se izvrši, da na fino razpršeno vodo učinkuje ozon.
V tekstilni industriji, pralnicah in čistilnicah uporabljajo ozon kot prvovrstno in ceneno belilno sredstvo, namesto klorovega apna in drugih kisika bogatih snovi, ki v majhni meri tudi razjedajo tkanino, medtem ko tega pri ozonu ni. Močno oksida-cijsko sposobnost ozona izrabljajo v velikih ličarnah, da skrajšajo čas sušenja. Neka velika tovarna avtomobilov je z uporabo ozona v ličarni potrojila svojo produkcijo, ne da bi imela sušilne naprave. — V organski kemični industriji, posebej pri produkciji alkoholnih pijač, da ozon pijačam v kratkem času tisti prijetni aromatični okus in vonj, ki bi ga dobile šele po dolgoletnem ležanju.
Navedli smo samo nekaj najvažnejših primerov praktične uporabe ozona, a omenimo naj le, da bi lahko našteli še nekaj sto primerov njega uporabe, zlasti v kemični industriji. Kljub pretežni industrijski uporabi pa postaja ozonizator poleg radia in električnih domačih strojev neizbežen sestavni del modernega stanovanja.
FIlm iz Dubrovnika
Na članek, ki smo ga pred 14 dnevi objavili pod tem naslovom in v katerem je pisec, g. Rado Pregarc, navajal nekaj spominov na uglednega, zaslužnega pisatelja Iva Vojnoviča, nam je pisateljev brat, g. dr. Lnjo Vojnovič, poslal pismo, ki ga v celoti objavljamo, da s tem popravimo nekatere netočnosti, ki so po krivdi informatorja našega pisca prišle v list.
Velespoštovani gospod direktor! V številki ponedeljskega »Jutra« z dne 8. t. m. je simpatično napisan članek »Film iz Dubrovnika«, v katerem se lepo govori o mojem domačem kraju pa tudi o mojem blagopokojnem bratu Ivu, ki je bil za svojega življenja in je tudi zdaj po smrti simbol in sinteza vseh tradicij slavnega mesta.
Sta pa dve mesti v tem »Filmu«, ki se nanašata na mojega brata in na njegovega bolniškega strežnika, Slovenca Filipa Gantarja, ki ne ustrezata resničnemu stanju stvari, temveč zadevata najintimnejša čustva moja in moje rodbine ter žalita spomin slavnega pesnika »Dubrovačke Trilogije«. Zato vas prosim, gospod direktor, da mi dovolite, naj vrnem resnici vse njene pravice in naj tako enkrat za vselej razblinim legendo, ki se je nasnovala okrog bolniškega strežnika mojega brata, legendo, v kateri nI niti trohice resnice.
Predvsem je treba poznati neki dubrov-niški običaj, za katerega tisti, ki niso Du-brovčani, ne morejo in tudi niso dolžni vedeti, čeprav bi se morali o njem informirati, kadar pišejo o Dubrovniku, da ne postanejo žrtve mistifikacije kakor v tem primeru. Na pokopališču sv. Mihaela v Lapadu pri Dubrovniku ali pri Gružu — to je sloveča dubrovniška luka, miljo daleč od mesta — je vrsta kamenitnih plošč, ki so vse enake velikosti in enake oblike, kjer so doslej bile grobnice dubrovniških vlaste-linov in vobče plemiških rodbin. Rekel sem
doslej, ker so se v najnovejšem času pomešale vmes tudi nekatere grobnice neple-miških rodbin. Te plošče nosijo zgodovinska imena Pucičev, Gunduličev, Zamanjev, Bundičev in zadnja v vrsti Vojnovičev. Na vsaki je zapisano, po večini v latinščini, čigava je grobnica. Na plošči velike in slavne rodbine Pozza (Pucičev) stoji vklesano Sepulcrum Comitum Pozza de Zagorie z njihovim grbom. V tej grobnici spita večno spanje brata Orsat in Niko Veliki Pucič, dva prav znamenita dubrovniška patricija, pa prvi slavni naš pesnik pod imenom Medo Pucič, h kateremu so romali ljudje iz Srbije in Hrvatske ln polagali vence, ne da bi bil najmanjši znak izdajal, da tu počiva pesnik »Cvete« in slavnih »Sonetov«. Takšne so tudi vse ostale plošče. Niti ena ali skoraj nobena nima posebnega spomenika, da bi se vedelo, kdo počiva v grobnici.
Izjema je prav na naši plošči, na kateri je zapisano Sepulcrum Comitum de Voinovich z našim grbom, na kateri je moj blagopokojni oče z oporoko 1. 1902 odločil, da se postavi bronasta plošča z njegovim imenom in z besedami O v d j e čeka uskrsnuče- Mojega brata so spustili v grobnico 1. septembra 1929, ne da bi bili po starem dubrovniškem običaju s čimer koli naznačili, da spi večno spanje tam on. Pred nekaj leti pa je moja soproga z najino starejšo hčerko odšla v Dubrovnik (jaz nisem mogel iti) in po do-
Na lovu v globinah morja
Za spremembo sredi teh razviharj enih dnu: kratek sprehod po globinah oceana
Fantastičen prizor z dna
Dobrih sto let je minilo, odkar je znanost dognala, da tudi v velikih oceanskih globinah obstoji organsko življenje. Dotlej' nihče ni sanjal, da bi se mogla živa bitja nahajati celo na morskem dnu, kamor ne prodro sončni žarki in kjer je jako velik vodni pritisk. O sončni svetlobi je gotovo, da ne prodre več ko 200 metrov pod morsko gladino, a na vsakih 10.7 metra se pritisk poveča za eno atmosfero, tako da znaša v globini 2014 m 201 atmosfero.
Ekspedicija sira Johna
Rossa
Na pragu 19. stoletja pa je znanost napravila zanimivo odkritje. Ekspedicija sira Johna Rossa je leta 1818 z mrežo Izvlekla iz globine 1850 m zelenkast mah, v katerem so bili živi organizmi, trnek, spuščen 1465 metrov globoko, pa je lovil morsko zvezdo. Sin sira Rossa je odkril množico dotlej neznanih živalc, ki žive na dnu velikih morskih globin. Vera, da je vsako življenje na morskem dnu nemogoče, pa je bila tako zasidrana, da odkritja teh ekspedicij živ krst ni verjel.
Leto 1861. je prineslo novo iznenadenje, ko so s telegrafskim kablom, ki je bil položen 2200 metrov globoko na morskem dnu, potegnili na površje množico živih organizmov. Pozneje so skrbna raziskovanja dokazala obstoj živih bitij v globinah morja, švedski oceanografski raziskovalci so cb Gronlandiji in Spitzbergih privlekli iz globočine 1800 do 2000 m živa bitja na površje. Angleški biologi so delo nadaljevali in dognali, da v globini 1200 m obstoji zelo bogata favna. Sredi julija 1869 je angleška ekspedicija v vodah zapadne Anglije in v Biskajskem zalivu naletela na globine 4450 m. Vrgli so mrežo v obliki zaboja in jo vlekli po morskem dnu 12 ur. To je bil prvi ribolov v tolikšnih globinah in lahko si predstavljamo nestrpnost, s katero so raziskovalci na ladji pričakovali, kdaj bo plen prišel na dan. Ko so mrežo potegnili, so našli v nji več primerkov do takrat popolnoma neznanih rib. Ekspedicija se je vrnila z nepobitnimi dckazi, da je tudi v največjih morskih globinah možno bogato življenje.
Luč in tema na morskem dnu
Odtlej so vse pomorske države začele tekmovati med seboj v raziskovanju morskega dna. Najvažnejša je bila angleška ekspedicija z ladjo »Challenger«, ki je od 21. decembra 1872 do 25. maja 1876 neprestano križarila po morju in napravila okrog 130.000 km poti. Rezultati tega ogromnega dela so bili objavljeni v 50 velikih knjigah, ki so dandanes osnova ocea-nografije. Ekspedicija je dvignila množico do takrat povsem neznanih rib. V tistih časih je vladalo mišljenje, da v globini nad 1500 m, v pasu večne teme, morske živali ne vidijo in zato tudi nimajo oči.
govoru z menoj odredila, da se postavi majhna marmornata plošča pri našem grobu, na kateri bi bilo omenjeno, da tam počiva pesnik Ivo Vojnovič. To sva — proti dubrovniškemu običaju — storila zato, ker so mnogi Srbi, Hrvatje, Slovenci, Čehi in Poljaki prihajali na pokopališče sv. Mihaj-la, da se poklonijo grobu pesnika »Dubro-vačke Trilogije«, pa da bi se jasno videl kraj, kjer pesnik počiva. Ploščo so gospe naročile pri slovečem našem kamenarju Colonni, a za delo sta mu izplačali 500 din ter povabili Filipa Gantarja, da gre z njima na pokopališče in jima pomaga, da se plošča v redu postavi. To je edina resnica, ni pa resnica, da je Gantar »s svojimi skromnimi sredstvi in na svoj račun postavil mramorno ploščo«, kakor pripoveduje pisec »Filma«, ker je že samo misliti na kaj takšnega smešno, a skrajno žaljivo za našo rodbino.
Druga velika neresnica je, da bi bil Filip Gantar »izbrisal iz spomina dolgove, M jih je pri tebi dragi rojak, zapustil rajni pesnik«. Dolgo sem okleval, da M odgovoril na to podtaknitev — prepričan sem, da je pisec »Filma« ni zagrešil hote — ker je preveč v opreki z našim dostojanstvom. Povsem dovolj bo, če rečem, da je, ravno nasprotno od tega, moj blagopokojni brat večkrat dal Filipu precej velike vsote in ga je s temi darovi pogostokrat rešil iz zelo neprijetnih položajev, o katerih nočem govoriti. Moj brat je svojega bolniškega strežnika Filipa dovolj nagradil, mimo velike časti, katere je bil deležen, da je bil nekaj časa spremljevalec in strežnik velikega dubrovniškega pesnika in gospoda-
Prosim vas, gospod direktor, da bi to mojo izjavo, ki je hkrati zanimiv prispevek za boljše poznavanje Dubrovnika, natisnili v vašem visoko cenjenem listu, za kar se vam že v naprej posebej zahvaljujem in vas prosim, da prejmete dokaze mojega odličnega spoštovanja.
Dr. Lujo Vojnovič
To naziranje je bilo utrjeno, ko so v srednjih morskih globinah nalovili nekaj živali, ki v resnici niso imele oči. Veliko je bilo presenečenje, ko so ujeli nekaj rakov 3000 m globoko, pa so imeli izredno razvite oči, da so pri nekaterih vrstah zavzemale skoraj polovico glave. Naleteli pa so tudi na ribo s čisto prozornim trupom, pa ribo, ki požira štirikrat večje ribe od same sebe, pa na neko drugo, ki ima svojevrsten svetlobni organ v ustih.
Prvo mesto v oceanografskih raziska-vanjih pa zavzemajo brez dvoma ekspedi-cije, ki jih je na svoje stroške opremil in vodil monakovski knez Albert I. Navdušen nad uspehi »Challengerja« je v letih 1885 do 1900 z najboljšimi takratnimi francoskimi oceanografi ■ zbral izredno obširno in dragoceno snov. V knezovi zbirki, ki je ponos francoske oceanografije, je tudi čudovita riba, ki so jo potegnili iz globine nad 6000 m.
Na morskem dnu ge težek lov
Običajen ribolov redkokdaj seže v globine nad 100 m, lov z mrežo pa do 300 m. Lov oceanografskih učenjakov je seveda nekaj povsem drugega. Za lov na morskem dnu ali v zaželenih globinah se uporabljajo naprave, ki sicer niso nič drugega kakor navadno ribiško orodje, prilagojeno namenu in razmeram. Poleg mrež se uporabljajo posebne vrste kletke prizmatične-ga ali trikotnega prereza s tako napravljenimi vhodi, da morska žival ne more nazaj čim zleze vanjo. Te naprave spuščajo po dolgem kovinskem kablu na dno morja, kjer ostanejo nepremično po nekaj ur ali tudi po nekaj dni. Pri velikih globinah opravljajo spuščanje in dviganje s pomočjo strojev. Ker pa se dviganje kletke
Morska anemona
na krov vrši zelo hitro in se vodni pritisk z izredno naglico manjša, živali iz večjih globin ne pridejo žive na površino. V velike kletke polagajo tudi manjše gosto spletene, ki so namenjene lovu manjših organizmov. Vlačilne mreže imajo obliko zaboja ter so z močnim, dolgim kablom povezane z ladjo, ki jih po cele ure vleče po morskem dnu. Za lov v globini 4000 m je treba nad 20.000 m kabla. Takšna mreža nabere na dnu po 2 do 3 tone plena, v katerem je kajpak tudi precej rastlin in raznega balasta, s kablom vred pa znaša teža po 15 do 20 ton. Za lov v plasteh med dnom in površino se uporablja posebna vrsta zabojaste mreže, ki ima vodoravno, navzgor obrnjeno odprtino. Mrežo spuste z ladje do zaželene višine, a ko jo potegnejo na površje, je ujeto v nji vse, kar se je nahajalo v vertikalnem stolpu vode. čudovit je pogled na gomazeči plen, ki ga mreža vrže na krov. Tu vidiš majhne in lepe, karminasto rdeče rake. ljubke meduze, kakor steklo prozorne živalce, ki so v morju nevidne, in množico drugih bitij, drugo lepše od drugega.
Jegulje m ohranile sv©]© skrivnost
Leta 1938 in 1939 se je v vodah Azor-skih in Bermudskih otokov mudila ekspedicija, ki je proučevala življenje jegulj v okolišu njihovega svetovnega plodišča. Znano je, da se vse evropske in afriške jegulje zatekajo v te kraje, da se razmnožujejo. Znanstveniki so jih že pred 60 leti spremljali na njihovem svatbenem potovanju in dognali sled do Azorov, dalje pa se jim je zabrisala smer. Za lov na je-
r

gulje v globini nekaj tisoč metrov so napravili posebno mrežo v obliki zaboja, vanjo pa so položili posebno vrsto železne kletke. Na površje so potegnili množico globinskih rib in drugih morskih živali, med njimi tudi čisto mlado jeguljo. Ni pa uspelo uloviti niti enega primerka jegulje po razmnožitvl, da bi mogli prirodoslovcl razsvetliti nekatera vprašanja iz končne faze jeguljinega življenja. Kljub velikim naporom ekspedicije tej zagonetni predstavnici morske favne niso mogli ugrabiti njene skrivnosti.
Kako neki more živeti riba v globinah, kjer znaša vodni pritisk nekaj sto atmosfer, ki bi jo vendar moral povsem zdrobiti ali zgnestl?
Zakaj kit ne more na dno
Raziskovanja v laboratorijih so pokazala, da je vsa notranjost globinskih bitij v komunikaciji z morsko vodo okrog njih, tako da s pomočjo ozmoze z njo v trajnem ravnotežju, kar napravi zunanji pritisk neškodljiv. Ker je pritisk proporcionalen s površino, na katero deluje, in je površina
globinskih organizmov neznatno majhna,
lahko vsak izmed njih vzdrži svoj delež, če bi živa bitja na morskem dnu Imela za vodo nepropustno kožo ali hermetično zaprt oklep, se ne bi mogla potopiti niti nekaj deset metrov globoko, ne da bi riski-rala svoj obstanek. Takšna, kakor jih je bog dal, pa se brez nevarnosti z vso naglico potope na dno ali pa tudi po potrebi splavajo navzgor. Za to prilagodljivost poljubni globini pa so prikrajšane vse tiste živali, ki imajo v sebi plinske rezervoarje, kakršen je ribji mehur. Ob hitrem potapljanju bi se mehur sploščil, tkivo bi se potrgalo in življenje bi bilo izgubljeno.
To je vzrok, da se niti največji kit ne potopi nekaj nad sto metrov globoko, dočim se številne nežne in šibke morske živalce mirne duše spuste tudi nekaj tisoč metrov globoko.
Morski ježek je odprl klešče
Minuta pomenka
Za življenje in za vsak dan
Morska zvezda
DALMATINKA
Nekaj detinskega je v vaši naravi, zato ste ostali preprosti in prirodni. Včasih vas čustvo zavede, toda hitro se znajdete in obvladate. Nekai vas muči in ovira vaš razvoj. Ko pa boste prišli do zaželenega cilja, se bo vselil v vas mir in zadovoljstvo.
SFINX
Ker imate precej volje in veselja do športa, zato lahko upate na uspeh, le na svoje telo marate paziti.
SINGING BOY
Zamotana, nekoliko zagrenjena in zaradi tega nedostopna narava, ki ie kaj malo pripravna, da bi dosegla v življenju večje uspehe.
Priloženega rokopisa je premalo, da bi se dala reči odločnejša beseda.
VVERTIIER
Napačna vzgoja in vaši lastni predsodki so krivi vaše notranje nesreče, nemira in nezadovoljstva s samo seboj. Zato ste izgubili voljo do življenja in ste kakor alga na dnu morja, ki jo valovi brez njene volje zibljejo zdaj sem, zdaj tja. Pojdite novo pot in novo življenje bo vstalo pred vami.
JAKA CIVCER
Vaša neiskrena narava je kriva, da se počutite kakor v vojni s svojo okolico. Zaradi tega ste nezadovoljni ne samo s svojo službo, ampak tudi drugje. Menjajte rajši svoj značaj kakor pa službo!
TJROD
Vi ste precej samozavestna ženska, ki mnogo zna in zmore in ki je vseskozi realna. Včasih ste nekoliko preostri in nedostopni in premalo ljubeznivi tam. kjer bi morali biti.
KECJO
Mož naglih odločitev in hitrih dejanj, ki se znajde v še tako kočljivem položaju. Slabotno voljo mu nadomestuje njegova prirojena podjetnost in domiselnost. Nagiba s h gospodovalnosti. toda vedno mu to ne uspe.
KATARINA F.
V življenju ste marsikatero priliko zamudili. in kar ie zamujenega, se ne vrne več, pa če si človek še tako razbiia glavo ob zid. Družabni »spodobnosti« ste žrtvovali svojo osebno srečo! Tu vam ne morejo pomagati vsi zakladi sveta in nič drugega vam ne preostane, kakor da iščete tolažbe v delu ali v knjigah. Toda to ie kai klavrno nadomestilo za zamuieno srečo.
VEREN
Nagel, lahkomiseln človek, ki ie pripravljen zaradi prijetnega trenotka zapraviti tudi svojo bodočnost
Dober človek ste. tod^ boli iz slabosti kakor pa iz ljubezni do kreposti
DRAGA 1 LJ.
Mnogo ste pretrpeli in zaradi te^a ie močno trpelo vaše zdravje, posebno pa srce in živci. Čutite se octrto in obupan t in včasih mislite na samomor. Ker ste v h vsega še občutljive narave zato vas vsaka malenkost razburi. Privcšči; ? si nekoliko miru in razvedrila.
SREČA 7
človek, ki ne trpi ugovora, duševn d razgiban, z močnimi strastmi, z ir.o :no voljo do življenja in z željo po gospodovalnosti,
FR. K.
Vaš rokopis kaže jasnost mišijenia, le da ste v izražanju svojih misli včasih nekoliko preveč dolgovezni. Odlikuje vas stremljenje po boljšem in lepšem, združeno z močno voljo in delavnostjo.
PEPINA P.
Vi ste ženska, ki trezno misli, ki je skromna v svojih zahtevah in željah in ki ne more biti niti trenutek brez dela. Dobro veste, koliko ste vredni, zato se niti ne podcenjujete niti precenjujete, čustvom se ne daste zlepa zapeljati.
NEPOZABLJENA VIJOLICA
Neka zameglenost je v vašem mišljenju in čuvstvovanju, to pa. zato, ker ne vidite pred seboj jasnega cilja. Večkrat se vas loteva pobitost in otopelost. Pogrešate dobre volje in smeha.
IVICA P.
Postavite ga pred alternativo: ali se odloči zanjo ali za vas, ker bolje je uživati skromno srečo v revščini, kakor pa trpeti peklenske muke v bogastvu in razkošju.
RADOVEDNA
Vaša glavna napaka, ki je mati mnogoterih napak, je ta, da ne poznate stalnosti v mišljenju in dejanju. Vsaka sapica vas lahko premakne in vsak potoček vas lahko odnese s seboj. Precej otroškega je še v vas, toda življenje in čas bosta vse to zagrnila in spremenila.
I. M. S.
Ker je ta človek lahkomiseln, malomaren in ker mu predvsem manjka srčne kulture, zato bo za vas najboljše, da ga skušate pozabiti. Vse ostalo pa prepustite toku časa, ki prinaša in odnaša bolečine in radosti.
NARCISA
Živahna deklica, ki v njej vse kipi, toda ne ve ne kod ne kam. Manjka vam notranje urejenosti in trdnosti značaja, toda to si boste s časom pridobili. Bodočnost naj vas ne skrbi, saj ste polni optimizma in volje do življenja.
GEJŠA ŠT. 7.
Tale »gejša« je precej občutljive, burne narave. Prehitro zameri, naglo se razjezi pa tudi naglo pomiri in potolaži. Vztrajnosti ji ne manjka in vztrajnost je ena prvih poti do življenjskih uspehov. Ne smemo pa zamenjavati vztrajnosti s trmo, ki skoraj zmerom škoduje. Ali ni »gejša« tudi malce trmasta? Drugače pa srečen karakter — malo solz, dosti smeha in vedrine.
F. S. K. 41
Natančni ste in vestni; eden tistih ljudi, ki ostanejo na svojem mestu zmerom in povsod. Ni rečeno s tem, da bi sami kaj velikega začenjali v življenju, kajti pre-mehki ste. Sicer pa kar brez skrbi — čut dolžnosti vam je prirojen in z malo sreče boste prav dobro vozili s parolo: Bolje vrabec v roki, kakor pa golob na strehi!
Pojdite vase in pomislite, ali ni nemara v vas samih krivda, da ne morete najti svojega človeka. Nezaupljivi ste — to je vaša nesreča. Svet je takšen, kakršnega si sami ustvarimo. Kvišku pogled in srce odprite na stežaj!
ZVONE
človek, ki ne polaga mnogo važnosti na družabne formalnosti in ki hodi svojo pot. Vaša čuvstvena narava, ki je podvržena raznim vplivom, je vzrok, da menjavate svoje razpoloženje od razigranosti do potrtosti. Nekaj vas grize in zato se nikdar ne morete prav sprostiti.
»EGMONT«
Preveč se bavite s seboj. Radi ste središče v družbi, radi poudarjate in podčr-tavate svoj »jaz«. Poizkušajte se otresti
t^ože - zdravilo
Tisočletni rman (latin. achilles mille-folium) ali jermanec raste ob potokih in po suhih travnikih ter je 20 do 30 cm visok. Tenki listi so dvojno pernati ter ostro-suličasti. Cvetje tvori gosto češuljo. Kolo-barjevo cvetje je jezičasto s tremi ostmi. Cvete od junija do jeseni, bel ali rdečkast kobul. Zel se nabira od maja do junija, cvetoče zelišče pa od junija do septembra, čaj (15 do 20 g zelišča in cvetja na '/«litra vode) se pije proti ledvičnim in jetrnim boleznini, kašlju in katarju, mrzlici, bledici, proti motnjam menstruacije in zlati žili. Nadalje učinkuje čaj zdravilno pri črevesnem katarju, protinu, krvotoku, pri slabostih prebavnih organov in proti želodčnim boleznim (20 g listkov na Vi litra vrele vode, po pol skodelice večkrat na dan). Za spomladansko zdravljenje se uživa 1 do 2 jedilni žlici soka od sveže rastline.) Zunanje se uporablja 2 do 3 pesti zelišča in svetja kot dodatek kopelim za slabotne ter za bolnike, ki imajo protin ali revmatične bolečine v udih.
Navadni oreh (lat. juglans regia) ali laški oreh. Orehov poznamo več vrst: grebenasti oreh, drobni košček ali kostenec (drobni, trdolupi), orjaški oreh, navadni srčasti oreh, mehkolupinasti oreh (veliki), tenkolupinasti oreh in sv. Janeza oreh (o kresu). Pri nas je oreh pogosto nasajen. Oreh je eno naših najmočnejših in najlepših sadnih dreves. Cvete prej, preden se pokažejo listi. Sad je podolgasto okrogel ter vsebuje v zeleni, mesnati robčevini dvodelni oreh. Oreh cvete maja ter daje zrelo sadje mesca septembra. Liste nabiramo junija, nezrelo sadje pa julija. Da ostanejo listi zeleni, jih moramo posušiti hitro na soncu. Listi in sadne lupine so. zlasti strte, močno narkotično balzamičnega vonja ter ostrega, zagoltnega, grenkega in trpkega okusa. Po posušenju izgube znatno od obeh lastnosti. Bledičnim in malokrvnim se priporoča uživanje orehov, čaj iz listov vpliva ugodno na škrofulozne, nadalje pri zasluzenju želodca in črevesja ter proti boleznim ki imajo svoj izvor v slabi krvi. ščepec drobno narezanih listov polijemo s */« litra vrele vode, dodamo nekoliko sladkorja ter zauživamo zjutraj po 2 do 3 čaše na dan. Zunanje se uporablja čaj (10 do 15 g na Vi litra vode) za očesne kopeli pri škrofuloznih očesnih boleznih ter za ob-kladke in izmivanje nevarnih tvorov, čaj iz orehovih listov (300 do 500 g listja na kopel) dodamo kopelim proti škrofeljnom in kožnim izpuščajem; pri tem pa je treba istočasno piti dnevno po 2 do 3 skodelice čaja iz orehovih listov, ki smo ga posladkali z medom.
Gospod J. S., Krajrujevac. Z oziram na vaš cenjeni dopis vam vljudno sporočamo, da se cvet. ki ga v Srbiji imenujejo »kan-tarjol«, imenuje pri nas krčnica ali Scnt-janževa roža, latinsko hvpencum perfora-tum. To roža ima resnično zelo zdravilno moč in raste ob suhih mejah in robovih. Cvete meseca julija in avgusta. Cvet. namočen v žitnem žganju, se pije proti pro-tmu, nadalje proti jetrnim in obistnim boleznim, proti nervoznim bolečinam v glavi, proti čirom v želodcu, pri zasluzeniu pljuč in tudi temeljito čisti vodo. Otrokom, ki močijo posteljo, se da večkrat piti čaj. Če se doda temu čaju tudi nekai aloie. postane zdravilo še bclj učinkovito. Cvet. namočen v olju in parjen na soncu, se uporablja za obkladke na sveže rane. ki iih prav hitro zaceli. Zaustavlja pa tudi krvavenje ran. Proti težavam pri mens'1-u-aciji se doda čaju tudi nekai rmana. Vsekakor imajo tamošnii kmetje prav. da pripisujejo temu zelišču veliko zdravilno moč. Tudi pri nas se prodaja šopek teh rož po en dinar.
Gospod J. D., Guštanj.Ravne. Z ozirom na vaš cenjeni dopis vam sporočamo, da imenovane knjige ni na trgu. V primeru, da bi bilo dovolj interesentov, bomo o pravem času sporočili, ali bo knjiga izšla.
te superiornosti nad soljudmi, zaživite čim bolj naravno, pustite vsakomur svoje in glejte, da bo skromnost ena vaših odlik, čisto drugače boste zadihali poslej. — Priložena pisava vaše prijateljice razodeva živahno, inteligentno in kultivirano dekle. Brez dvoma, vredna je vašega zaupanja.
MARA 2 LJ.
Človek, ki se zna prilagoditi trenutnim prilikam in ki v vsem išče svoje osebne koristi. Sploh je pri njem precej razvit egoizem. Nečimuren je in osladen, brez hrbtenice in zahrbten.	L. Azkuin
Dve pesmi
Vzdihi njega
Deklica mala, deklica zala, kaj le igrala z mano se boš?
Tvoja molčečnost mojo gorečnost žene v nespečnost mrzlo ko nož.
Srce nemirno tebi je verno, ti pa prezirno misliš drugam.
Tebe bi ljubil tebe bi snubil, in če pogubil s tem bi se sam.
Vzdihi nje
Fant moj, verjemi, v vroči te vnemi kličem: objemi brž me nocoj.
Vsa sem vabeča, v strasti kipeča, ustna plamteča vzemi v napoj.
Trudna iskanja, trudna čakanja, večkrat brez spanja v mislih na te.
Nič se ne mudi, zdaj se potrudi, usta in grudi — tvoje je vse.
Zdravko
MED ŽIDI
Aron pride mimo Izakove trgovine. Izak stoji med vrati in Aron ga vpraša: »Kako gre kaj kupčija, gospod Izak?« Izak položi prst na usta: »Pst. pst!« Aron se čudi: »Zakaj?« Izak: »Pst. boli potiho, kupčija spi!«
AFRIŠKA
Afriški popotnik pripoveduie zgodbo o divjih ženah, ki nimajo jezikov.
»Potem vendar ne morejo govoriti,« ie menila gospa Mira.
»Saj prav zato so tako divje.« ŽRTEV POMOTE
Dva potepuha stojita v hudem mrazu na ulici.
Prvi: »Jaz sem žrtev pravne pomote.« Drugi: »Zakaj pa?« Prvi: »Oprostili so me — pri takem pasjem vremenu.«
Vlomilec Ferenc Klančnik ima besedo
Srečanje s človekom, ki je po naključju zašel v kriminal, pa si ga je izbral za svoj poklic
Če dovolite, majhen razgovor z vlomilcem Ferencem Klančnikom. Ne poznate vlomilca Ferenca?
čfovek izmed pustolovca
in sinekurista
O, to vam je na oči, po svoji zunanjosti čisto spodoben, čeden fant, oblečen po najnovejšem, skrbno in z okusom izdelanem modnem kroju. Fant blizu tridesetih let. Postrani klobuk in v ustih neizogibna cigareta, malomarno prislonjena v levem kotu ust. ce ga srečaš na ulici, na tivolsKih ste-zan, ko se izprehaja, po svoje malomarno, ne meneč se za okolico, nekam vase zamišljen, se izprehaja sicer brez palice, pa se zdi. da bi jo prav za prav moral vrteti v desni roki, da bi bil res pravi, resnični Ferenc Klančnik — pustolovec in specialist za vlome v blagajne, nadebudni učenec proslulega strokovnjaka iz tržaške vlomilske šole, ki si je s takozvano »svinjsko nogo«, s specialnim vlomilskim orodjem, zaslužil deset let robije v Stari Gradiški. No, Ferenc je skromnejši. Pred dvema mescema se je vrnil iz kaznilnice, kjer je v redu in pošteno odsedel tri leta. In vendar, resnici na ljubo povedano, človek si ne bi bL mislil niti tega. Vlomilec? Tale? Ne, ne, gospodje. Prej kakšen uradnik — sine-kurist v kakšni trgovski pisarni, sin bogatega rentnika, ki zapravlja očetu denar v imenitnem brezdelju in vsak dan samo zaradi lepšega enkrat ali dvakrat zaobrne ključ v predalu svoje pisalne mize. In, če govoriš s Ferencem na ulici nekaj besedi, tako, kot stari znanec ali kaj, so tako kratke, čiste in nedolžne njegove oči. Ta človek ne bi bil mogel nikomur skriviti ni-t; lasu. Potem pa tale njegov ljubeznivi nasmešek in vse to. Dobrohoten ton njegovega glasu! Dober človek skratka, pošten na vsak način, četudi malce domišljav in vzvišen nad okolico. To so pa slabosti, kdo jih pa nima, vas vprašam!
Srečanja pri kriminalnem filmu
Zdaj se pa že dokaj časa nisva s Ferencem sešla. Se reče, tako dolgo že, da bi se morala prav za prav že zgrešiti. Leta so leta in pota ljudi se tako naglo razmaknejo vsaka v svojo stran.
Trčila sva skupaj v kinu. In, kakor nalašč — vrteli so kriminalni film napete vsebine. Samo za ljudi močnih živcev, je btalo na plakatih. Skrivnostni razbojnik z masko na obrazu je napadal ljudi, ustavljal avtomobile z naperjenim samokresom: denar ali življenje. Potlej se je pletla in pletla na filmski način mreža njegovih zločinov, dokler ga niso, s pomočjo neke ženske seveda, izvabili v past, potolkli, zaprli ter na koncu pa vseh pravilih — obesili. Dve uri napete živčne igre in pri izhodu: Ferenc Klančnik.
»No, kaj pa vi? Dolgo se že nisva videla. Ir drugače? Kaj pa hoče reči drugega za uvodno formalnost.
»Hvala, dobro. Počivam dva mesca. Veste, smola me je spet zgrabila, pa so me za tri ieta ... «
Pomalem izveš, da se je Ferenc pred dvema mescema vrnil iz aresta, da zdaj živi v mestu in dela pri nekem krojaškem mojstru. Kajti Ferenc je prav za prav krojač vsaj izučen za krojača.
»Ne, ne, kmalu bi vas nalagal. Veste, človek se tako navadi. Nisem pri nobenem krojaču. Živim pri nekdanji prijateljici kot podnajemnik in delam kdaj pa kdaj kaj za stranke. Nisem še pozabil kroja-štva. No da, sami veste dobro, da ne štejem to za poklic. V sili pa tudi prav pride. Toda oprostite, ali vam ni nerodno, takole z menoj na ulici? Nikar ne tajite. Veste, ljudje ne poznajo, ampak sitnosti ne boste imeli nobenih. Vsak po svoje, pravim jaz...«
Fočasi se le da prepričati, da stopiva v gostilno, v zadnji kot k samotni mizi. Na pomenek. Stara znanca sva — ali je važno in kdo ve kako zanimivo, kje sva se prvikrat sešla?
»Da, tale film. Tole sem hotel reči. Saj je vse lepo, napeto in zanimivo. Toda v resnici ni tako. Jaz sam vem, kako gredo takšne reči. Nisem prišel zastonj petič iz
aresta. če bi vam sam pravil o svojem delu. No, seveda, že kar vem, zdaj mi boste spet peli pridigo, naj pustim ta posel, da ni vredno in tudi ne pošteno, kakor že pravite.
»Prav nič ne. Kar pripovedujte. Popolnoma se strinjam z vami, ko pravite: Vsak po svoje. Vsak odgovarja zase«.
„Moj prvi vlom...w
»Saj sem vam menda že pred leti rekel, da smatram svoj posel za poklic. Vi, pri
časopisih boste seveda rekli: vlomilec, uz-movič in kaj jaz vem kaj še vse! Recite kar hočete, ampak jaz se le svojega držim ... Kako da sem padel v to, vprašate? O, to vam je istorija. Poznati bi morali Karla B., tega, ki že šest let sedi in ki bo še sedel, da bo črn. Škoda ga je. To vam je bil tič! Iz Trsta je bil doma in skupaj sva delala pri krojaštvu. Pa mi reče nekega dne: Fant. če hočeš zaslužiti brez velikega truda, pojdi z menoj. Imamo majhno družbico, bomo vlomili v kaso. Malo sem se branil, to se pravi, bal sem se. Kaj pa če nas bodo dobili in tako dalje? Pa me je navsezadnje le pregovoril. Vlekel me je na sestanek in tam sem moral vpričo treh tovarišev priseči na revolver, da ne bom nikomur ničesar črhnil. Strašno so me vrtili in pestili, da sem se pošteno bal. No, potlej so mi zaupali, pa smo šli. Ce se nemara spomnite, to je bil vlom v blagajno banke. Dva mesca smo se pripravljali na to reč. Karlo je pretehtal vse potankosti. Skozi dvoriščno okno v vežo. Ti boš stal tule, ti tamle. Mene je vzel s seboj prav do kase. To so vam bili mojstri! Kaj pa mislite! Sredi noči se splaziti na dvorišče mimo hišnikovega stanovanja! Skozi odprto okno smo slišali njegovo smrčanje. Od vseh vrat smo imeli ponarejene ključe, ki nam jih je dobavil tovariš ključavničar. Toda v glavno dvorano banke nismo mogli. Karlo je bil pripravljen na to Splezati smo morali drug za drugim na okno v prvem nadstropju, ki je bilo zamreženo, pa se je mreža kmalu pretrgala pod spretnimi Karlovimi prijemi, že Enkrat sem videl, kako pogumen fant je. Žagal je v železo in tri šipe. mi pa smo nrV"*'->pvall zraven. 'Kako lahko bi nas kdo slišal.
Tramvaj kot komplic
Sicer smo zmerom čakal]i nočnega tramvaja, da je privozil mimo. Tramvajski ropot je zaglušil Karlovo delo, toda morali smo čakati poldrugo uro, da je bila mreža na oknu pretrgana, saj nočni tramvaji vozijo v daljših presledkih. Na nič ni pozabil Karlo. Vzel je že pripravljeno vrv, jo pritrdil na okenski prag in spustili smo se v banko. Z zastrtimi svetiljkami smo šli na delo. Jaz sem stai na straži pri okencu na železnem zastoru na Ulico. Po pravici povem, da sem drgetal od strahu. Zlasti, ko so se na ulici, približali koraki nočnega čuvaja. Komaj sem še utegnil pisniti Karlo je čisto hladnokrvno dajal povelje. Ležite na tla! Ugasnite luči! Polegli smo, pridrže-vaje dih. Kakor udarci z batom so se bližali čuvajevi koraki. Ležali smo nepremično. Kaj če bi čuvaj posvetil okence! Karlo je s tovariši nadaljeval z delom, ki ni biJlo lahko. Preden je z električnim topilnikom izvrtal luknjo v blagajniška vratca, je minila ura. Potlej je vtaknil v odprtino nekakšno železno zakrivljeno palioo ter jo na svoj način spretno izpodmaknil, da so vratca skočila s tečajev. Bil je mojster v svoji stroki in jaz ga ne bom nikoli dosegel ...«
„Sploh je s tovarišijo križ"
»Koliko ste pa odnesli?«
»Samo 80 tisoč. Računali smo na milijonsko vsoto, pa smo se bridko ušteli. Potem smo se vrnili vsak v svojo delavnico z naslado prebirali časopisna poročila o našem vlomu. Nemara nas nikoli ne bi izsledili, da ni bil eden -tovarišev nepraviden in je po nepotrebnem trosil denar po gostilnah. Prijeli so ga in pri zaslišanju nas je izdal Sploh je s tovarišijo velik križ. Najboljše ,e, da delaš sam in sam žanješ, kar si vsejal. Komplici te iz-dado tako ali tako. Ali so neprevidni in
lahkomiselni ter trosijo dena: v tisočakih, da postane oblast po/orna. Včasih pride vmes ženska ali karkoli že. Nekaj se že zgodi, da te dobe in zašijejo. Sicer je pa odvisno tudi od sreče. — Če se že kdaj bojim svojega početja? Še zmerom. Prišel sem v kaznilnici v stike z velikimi vlomilci in vsi so mi priznali Zmerom se malce boje, zmerom jih nekaj stisne krog srca, ko vdirajo ali vrtajo v blagajno. Edini komplic, ki se resnično ničesar ni bal, je bil Karlo. Zato so ga pa tudi kmalu zašili. Ne bo se jim več izlepa izmuznil.«
Ubiti človeka, se tudi vlomilcu zdi zločin
— Če bi lahko ubil človeka? Ne ve n. V moj posel spadajo blagajne. Nekaj nas je pravih vlomilcev, k; nam je pod častjo
kaj drugega početi — to vam lahko zatrdim. Še bom poizkusil srečo in to sam. Leto in dan se lahko pripravljam, kdo mi more ubraniti načrte? Da bi pa človeka ubil
—	ne. Vidite: človeka ubiti zaradi koristi
—	to bi se mi pa v resnici zdelo napraviti zločin ...«
Potlej je Fcrcnc utihnil za čas in po-bobnal s prsti po mizi. Vrag vedi. ali je govoril iskreno ali se skril za nedolžnostjo besed. Vsaj v njegovih očeh ni b:lo videti zločinskega sijaja. To je bil samo naš stari Ferenc Klančnik — pustolovec m specialist za vlome v blagajne.
»Tak pa pozdravljeni in na svidenje!«
»Da, na svidejne! Pa. da ne boste zdaj tega v časopise pisali. Se bova že drugič kdaj kaj pomenila To vam pa že danes povem: Ferenca ne bo že tako kmalu konec. Na tri leta so me, pa me ne bodo več! Vsaka šola nekaj velja!«
L. K.
Javna tribuna
Ravnateljstvu zdravilišča Rogaške Slatine
Bol u jem za sladkorno boleznijo in zdravniki mi svetujejo, naj pijem čim več rogaške slatine iz vrelca Styria. Ko sem se pred leti nekaj časa zdravil v Rogaški Slatini in vsak dan pil to mineralno vodo, sem res postal boljši. Zato sem tudi zdaj ubogal nasvet zdravnikov in sem poslal služkinjo, da mi kupi nekaj steklenic te vode. Toda služkinja mi je dejala, da te vode ne dobi v nobeni ljubljanski trgovini in v nobeni ljubljanski gostilni. Nato sem poizvedoval še sam, pa te vode res nikjer ne morem kupiti. Ponujali so mi razne druge mineralne vode iz drugih krajev in vrelcev, ki so last zasebnikov, in celo mineralne vode, uvožene iz inozemstva.
Meni se zelo čudno zdi, da ne zna ravnateljstvo zdravilišča Rogaške Slatine, ki je banovinsko podjetje, poskrbeti za reklamo toliko, kakor znajo zasebr.i lastniki raznih vrelcev. Kako je mogoče, da v vsej Ljubljani ne moreš kupiti rogaške slatine iz vrelca Styria?
Zdravilišče Rogaška Slatina je v dravski banovini in njeni vrelci so last dravske banovine. Pričakovati bi zaradi tega smeli, da bi zdravilna rogaška slatina bila cenejša, kakor so mineralne vode iz drugih vrelcev, katerih lastniki so zasebniki Premoženje in lastnina banovine je javna in bi zato voda iz banovinskih vrelcev morala biti tako poceni, da bi si jo tudi s;ron ak mogel privoščiti Toda rogaška slatina je prav tako draga, kakor so mineralne vode iz zasebnih vrelcev. Spet -vprašam ravnateljstvo Rogafke Slatine, ali je to prav?
Morda bi bilo koristno, če bi kr. banska uprava, v katere skrb spada po zakonu o banski upravi tudi narodno zdravje in ljudska blaginja, naročila ravnateljstvu v Rogaški Slatini, kako naj postopa da bi bilo mogoče zdravilno rogaško slatino dobiti v vseh krajih po nizki ceni.	Bolnik
Ptsstro s Poljanske
Gospoda predsednika mestne občine ljubljanske prosimo, naj povzroči da se o priliki urejevanja Poljanske ceste odstranijo tudi vrtovi med hišami 60, 62, 64, 66, ki segajo globoko na cesto ter ovirajo vozovni promet kakor tudi pešce, ki se na ozki ce-
V itaših časih — stari Rim
Indianopoiis — avtomobilske dirke — Amerika...
Sam sicer še nisem bil tam, toda videl sem vse to v filmu.
Velikanska bela kotlina. Proti nebu štrleči ovinki, na katerih si z lahkoto zlomiš vrat. Zeleno pobarvane table, ki oznanjajo rezultate. Visoke tribune. Kričeči totaliza-torji., ki vabijo k stavi. Bobneče, moreče tuljenje avtomobilov in motornih koles.
Zgoraj na tribunah se prepirajo, koliko žrtev bo zahtevala tekma!
Velikanske tribune so nabito polne vznemirjenega, krvoločnega občinstva. Pri to-talizatorju se gnetejo ljudje, velikanske table kažejo stanje stav.
Dirkališče nima navadne ovalne oblike, ampak je podobno vtisnjeni kopalni kadi.
Ovinki so sijajno grajeni, tudi ravni deli proge so povišani.
Ves kraj je podoben amfiteatru starega Rima, kjer so gladiatorji s svojimi smrt-nonevarnimi igTami razveseljevali debelušne patricije in njihove hetere.
V glavnem je danes prav tako kakor pred dva ti&oč leti.
Na dirkališču v Indianopolisu ni skoraj dirke, da bi ne nesli eno ali dve krvavi trupli v postajo inšpekcijskega urada.
Sodobni junaki hitrosti se žrtvujejo razvoju avtomobilizma. Kruta ironija usode spreminja njihovo navdušenje za šport v neronsko uživanje sadističnega občinstva.
časi starega Rima se porajajo pred mojim duhom: stari Kolozej, konji drvijo z bornimi vozovi v blaznem diru. Zmago-vc*?e slavijo, fantastične vsote jim polagajo K nogam, mrtvece pa nosijo tiho iz arene.
Prav tako tu. Uradnik, ki opravlja posel mrliškega oglednika, otipava žile, prisluškuje udarcu nrca, preiskuje dihanje z ogledalom — medtem pa drugi nadaljuje dirko, kakor da se ni nič zgodilo.
če je žrtev kak prvak iz športnega sveta, napravi tisk iz tega senzacijo.
Tribune zasledujejo dirko z največjo napetostjo. Gledalci vstajajo, da bi bolje videli. Nenadoma trčita dva avtomobila skupaj, obe vozili se zagugata, se obrneta. En voz napravi dva, tri skoke, pade iz proge, trešči z groznim ropotom v kamnitno ograjo.
Drugi voz zdrvi navzgor v ovinek, zdrči navzdol, se prekopicne in pokoplje svojega vozača pod seboj. Nenadno kričanje, strahotni viki žensk, občinstvo na tribunah vstaja, maha z rokami — pretresljiva slika!
Mehaniki drvijo na progo in vlečejo voz na stran. Dirko nadaljujejo brez odmora. Zaradi take malenkosti jo vendar ne bodo prekinili.
Starejši mož na spodnji tribuni opazuje vse to z obupanim obrazom. Najbrže je stavil na ponesrečenca.
Poleg dirkališča je najmoderneje urejena operacijska soba z rontgenskim aparatom in vsemi ortopedičnimi pripravami.
Trije kirurgi čakajo pripravljeni v belih plaščih, desinficirani, s sterilnimi rokami — pripravljeni, da vsak trenutek posežejo v dirko.
Okoli dirkališča pa so se razdelili štirje orkestri in igrajo običajni, neizbežni jazz.
Na razvalinah
Posebne vrste občutje se polasti človeka, če potuje skozi gorovje in stoji nenadoma pred sivo razvalino gradu na visoki skali. Lepota in mogoče os t narave ga ne gane, toda tudi veselja ne občuti spričo uspele stavbarske umetnine, često niti ne spozna več skupnosti posameznih delov, ki so nekdaj tvorili lepo in dovršeno celoto v enotnem slogu. Tu stolp, tam visoko obokano okno, tam porušena stena: nič celega, kar
bi občutili kot umetnino. Vse skupaj je nekaj tujega, razpadajočega, kar bujna,
klijoča narava prerašča, dokler se mogoče ne bo pogreznilo v skalovje, iz katerega je to umetnino nekoč po načrtu dvignila človeška moč in jo združila v harmonično celoto. Občutja, ki grabi v našem srcu, ni povzročila lepota narave, prav tako ne umetnost, zato mora biti nekaj posebnega, nepoznanega.
čustvo pred razvalino je sorodno čustvu, ki nam ga vzbudi velika tragedija; je to izvirna zavest tragičnega, ki leži v vsem človeškem hotenju, v vsem človeškem delu.
Kdor ni sprejemljiv samo za neposredni vtis formalne lepote, temveč pozna tudi občutje za vrednoto kulturnega življenja, tega tragično gane vsaka razvalina: na tem človeškem delu se kaže z nazorno močjo večna usoda vsega življenja: minljivost. To tragično občutje se druži z neposrednim veseljem nad lepoto slikovitosti in še bolj nad druženjem živahno brstečega rastlinstva z minljivim človeškim delom. Kar je kdaj uravnala človeška roka, to so polagoma vsrkavale naravne sile in skoro-da spremenile nazaj v naravo.
Kamnitne plošče, ki so nekdaj krasile tla slavnostne dvorane, prepleta zdaj brš-ljan, iz kamnitih razpok cvetejo grmi divjih rož, jastreb in orel krožita nad zeva-jočimi sobanami, v stenah, ki so nekdaj oklepale človeško srečo in nesrečo, gnezdijo sove in čuki.
To občutje spričo razvalin je globoko tragično, je slutnja veličine in umiranja obenem ... Iz večno enakega, vedno brezbrižnega delovanja naravnih sil odseva minljivost, žalost nad človeško usodo in nad človeško žalostjo. Tudi tragičen boj je tu, kajti stavba še vedno stoji, kljub času in sovražnim naravnim silam. Trpimo z zidovjem, če občutimo njegovo ginot-je, najdemo pa tudi junaštvo v njem, kajti upiralo se je do skrajnosti. Tako zanese razvalina v vsako pokrajino nekaj občutja tragičnega, in heroičnega, slutnjo veličine in umiranja.	jd.
sti, osobito v slabem vremenu težko izogibajo.
Odkupiti in odstraniti bi b*lo treba tudi hišo št. 68. ki že itak razpada, da bo na ostrem ovinku razgled za avtom«>hiliste in druge voznike, pa tudi kolesarje, katerih prihaja dnevno po več sto po Litijski cesti v Ljubljano, ki se vračajo preti večeru spet domov. Ta hiša tudi ni v okras dokaj urejene okolice.
Nasuti in utrditi bi bilo treba tudi odcep Poljanske ceste preti gradu Kodelje-vo Ta edl ceste je zelo zanemarjen in raz-rit. Mestni pometač se te ceste skrbno ogiba, kakor da nc spada k mestni občini. Ker je zdaj na razpolago dovolj nasipnega materiala, ki se odvaža s ceste, se temu lahko od po more.
Dalje bi bilo treba odstranili ob mestni parceli proti parku na Kodeljevo ostanke stare ograje, ki ne dela ugodnega vtisa. Ta ograja je billa že lan«Vo leto po nekem mestnem uslužbencu pregledana.
Poleg tega se pa zatekajo v sosedni gozdič razne dvomljive osehe, na večer je pa tam dobro zaseden skrivnostni kot:ček.
Prizadeti
Prva slovenska zastava
Prvo slovensko zastavo so p'rinesli v Ljubljano v začetku aprila 1848 slovenski akademiki z Lovrom Tomanom na čelu z Dunaja. Takratno Slovensko društvo na Dunaju je določilo barve — belo, modro, rdečo — na podlagi barv kranjskega grba.
Kako hitro letijo ptice
Ljubitelji poštnih golobov so najprej ugotovili hitrost svojih ljubljencev. Povprečna hitrost teh golobov znaša 18.3 do 19.2 m v sekundi ali do 69 km na uro.
Na helgolandski opazovalnici za ptice selilke so dognali hitrost letenja posameznih ptic takole:
škorec preleti v eni minuti 1236 m krivokljun	996 m
vrana	870 m
galeb	834 m
skobec	690 m
TUDI PRI NAS...
Mihec: »Očka, gospod učitelj nam je pravil, da žive v Afriki narodi, kjer spoznajo možje svoje žene šele po poroki.^
Oče: »Ne samo v Afriki, dragec, ne samo v Afriki.«
MLAD FILOZOF
Učitelj: »Povej nam. Janezek, kako pravimo človeku, ki popusti, kadar nima
prav?«
Janezek: »O takem človeku pravimo, da je pameten.«
Učitelj: »Nu, kako pa pravimo človeku, ki popusti, četudi ima prav?«
Janezek: »To so pa oženjeni, gospod učitelj!«
riti izpitu
Profesor: »Gospod kandidat, recimo, da vidite svojo klijentinjo, kako seže tujemu gospodu v žep. Ali boste smatrali to za zločin?«
Kandidat: »Ne, gospod profesor. Smatral jo bom za njegovo ženo.«
TOLICIJSKA
Anica (svojemu kavalirju stražniku): »Kdaj me boš vzel.«
France (stražnik): »Kadar boš kaj ukradla«
Fotoamafer
Osnovno pravile za dobre slike
podaja dragocena, mala knjižica iz založbe »Galerije«, »Praxis der Aufnahmetechnik« (ki jo naši amaterji vse premalo poznajo), z nekoliko jedrnatimi besedami:
»čim preprostejša je slika, tem bolje bo v večini primerov učinkovala. Vsak posnetek, ki kaže preveč podrobnosti in predmetov, moti opazovalca. Potem ne vemo več, kaj je najvažnejše, vsebina, torej pravi motiv. V naših slikah moramo osredotočiti vso pozornost na bistvo in vse postransko izpustiti ali pa — če to postransko že uporabljamo — uporabiti le za ilustracijo motiva, za njegovo poudarjanje. To je kakor v orkestru: spremljava je v glasbi zelo važna in dobra, toda če postanejo basi in bobni preglasni in pre-vsiljivi, je slabo.«
če fotografiramo zelo hitra gibanja
ki prečkajo smer snemanja, izberimo rajši nekoliko večji izrez, da nam glavni-motiv ne zaide preveč na rob ali pa celo uide iz slike. Kar je odveč okoli motiva, pozneje pri povečavanju še vedno lahko odrežemo.
Pri snemanju ljudi z naočniki
moramo paziti, da se na steklih ne pojavijo premočni odsevi, tako da bi se oči skozi stekla le še malo videle ali sploh ne. če modelu zapovemo, naj glavo malo obrne, bo to zadostovalo, da prehudi odsevi izginejo. Napačno pa bi bilo, če bi delali posnetek tako, da bi s stekel izginil prav vsak refleks, kajti v tem primeru bi bilo videti, kakor da ima portretlranec prazne obročke namesto naočnikov na nosu. Tudi ni pravilno, če osebe, ki običajno nosijo naočnike, portretiramo brez njih. Slika bi nam kazala povsem tuj obraz.
Plavajoče osebe
snemamo najbolj z nekaj višjega mesta, z s stotinko do petdesetinke sekunde, s kakršno brzino pač plavajo, če gre za športne plavače, bomo delali posnetek s strani ali od zadaj in počakali z osvetlitvijo do trenutka, ko so telesa v vodi iztegnjena. Pri žanrih s plavajočimi ljudmi bomo pazili bolj na to, da ujamemo kakšen zanimiv, morda celo grotesken moment, čuone zrcalne in lomne podobe v vodi nam dajejo za to dovolj prilike, da niti ne govorimo o ljudeh, ki v mokrem elementu še niso prav doma in je iz vsakega njihovega giba videti, da se plavanja šele učijo. Toliko obzira pa je zahtevati seveda tudi pri takšnih posnetkih od vsakega amaterja, da ne bo delal slik, ki bi mogle določeno osebo smešiti. S prave točke in morebiti z malo retuše je mogoče vsakemu posnetku dati nadosebno vsebino.
V članku o fotografskih kombinacijah
v zadnji številki zagrebške »Fotorevije« navaja J. Marenčič med mnogimi drugimi nasveti tudi dobro metodo za premišljeno ustvarjanje takšnih slik. če je avtor našel in posnel primeren motiv, ki pa še ni popoln, si izdela njegovo kontaktno kopijo. To kopijo nosi vedno s seboj, ko gre fotografirat. če najde primeren motiv, ki bi izpopolnil prvega, vloži kontaktno kopijo, potem ko ji je izrezal oni del, kamor namerava dodati novi motiv, na zrcalo svoje kamere in tako more natančno določiti lego novega elementa svoje bodoče slike. — Stvar si velja zapomniti.
Eksekutiva Zveze SFAD ima sejo v petek 26. t. m. ob 20. v lokalu Fotokluba Ljubljane.
Fotoklub Ljubljana. Klubski lokal je odprt tudi v sezoni počitnic vsak torek in petek zvečer za razne informacije članom, članstvo opozarjamo na razne družabne izlete, ki jih ima odbor v načrtu.
Zviti mehanik
Neki avtomobilist v Kodanju, ki se je hotel po predstavi v kinematografu odpeljati s svojim vozom, ga ni mogel na noben način spraviti z mesta, zato je s hvaležnostjo sprejel ponudbo neKega avtomobilskega mehanika, ki je prišel »slučajno« mimo, da mu bo voz naslednji dan v svoji bližnji delavnici spravil v red. Pozneje pa je avtomobilist vendarle še enkrat pogledal v mehanizem in je ugotovil, da je v motorju neki predmet, ki ni spadal tja in ki je povzročal, da motor ni mogel steči. Kmalu se je tudi izkazalo, da je bil prijazni mehanik tisti, ki je ta predmet vtaknil v motor in da je mož na sličen način sploh gospodaril po kodanjskih prostorih za parkiranje avtomobilov in si na ta način skrbel za zaslužek, ki mu je bil v teh časih drugače pičel. Mehanik premišljuje sedaj štirideset dni o vzrokih in učinkih svojega postopanja.
pameten konj
—	Konj, ki ste mi ga prodali prejšnji teden, stalno poveša glavo.
—	To dela od žalosti, ker ga še niste plačali.
Sedanja lastnica muzeja Maud Tussaud pri izdelovanju Mussolinijevega portreta
Francois Tussaud pa je neprestano pripravljal novo osvobojenje svoj p velike ljubezni. Dogovoril se je s prijatelji in se ponudil, da bo pomagal pri modeliranju. Dosegel je, da so mu dovolili, da 'lahko pomaga umetnici v ječi. Bil pa je že res najvišji čas, da je našel pot k njej. Muke, naporno delo in negotovost — vse to je bilo Marijo že izčrpalo.
Tisto noč je delala Marija na portretu princese de Lamballe, ko so prišli ljudje s ponarejenimi izkazi, češ, da bodo odnesli preprogo. V preprogi je bila skrita Marija Curtiusova.
Načrt pobega se je posrečil Marija in Francois sta izkoristila revolucijsko zmešnjavo in po svoji nenavadni pustolovščini nemudoma zbežala na Angleško. Tam sta se poročila in ustanovila muzej voščenih figur.
To je zgodovina ustanoviteljice in prve lastnice londonskega voščenega muzeja Marije Tussaudove*
Sol fe zlata vredna
Ko smo bih otroci, smo slišali v pravljicah o soli, ki je ne odtehta zlato. Danes nas veda uči, kakšnega pomena je sol za človeško zdravje, ki je neogibno potrebna za tvorjenje krvi, žolča in drugih izločkov. Mi pa Vam hočemo povedati, kako važna je sol za gospodinjo.
če vas boli v vratu, grgrajte mlačno raztopino kuhinjske soli. V kozarec vode dajte žličko soli!
Sol ustavlja krvavitev, destnficlra ln ceh odrt in e in majhne rane. Raztopite kuhinjsko sol v vodi ln jih umivajte!
Nove zastore navadno težko peremo, ker so preveč apretirani. če si hočete delo olajšati, jih namakajte vsaj dvanajst ur v raztopini kuhinjske soli (2 pesti soli na 5 1 vode). Ista raztopina je dobra za pralne trakove, tn če preplaknete v njej oprane svilene nogavice, boste videli, kako bodo lepe.
Madeže od čaja boste igraje očistili, če jih omočite z vodo, potresete s soijo in nato preperete.
če hočete pošteno osnažiti volneno preprogo, jo na debelo posujte s soljo in jo zvijte. Tako na ostane tri dni. Potem preprogo razvijte, pometite sol ln preprogo iztepite. Barve bodo kakor nove, madeži so izginili.
če hočete preproge obvarovati moljev, jih
iztepite, potresite s soljo, razprostrite nanje časopisni papir in jih zvijte. Potem lahko z mirnim srcem odidete, kamor in za kolikor časa hočete — na preprogah ns bo niti ene luknjice od molj n\ Barve doco kakor oživljene, ker sol vsesa tudi najmanjši prašek.
Madeže na srebrnem priboru odpravite, če jih trete z drobno kuhinjsko soljo.
Če vam ngaša ogenj, vrzite vanj pest debele kuhinjske soli, pa bo spet vzpla-meneL
Posoda in pribor imata večkrat neprijeten duh po ribah. Namočite krpo v kuhinjsko sol, odrgnite — in po smradu ne bo več sledu.
Zlati okviri pri slikah in ogledalih bodo kakor novi, če jih očistite z zmesjo stepenega beljaka in malo drobne soli.
če se vam v kleti pojavijo nemili gostje, polži, jim napovejte s pomočjo kuhinjske soli boj na življenje in smrt. Potresite tla s kuhinjsko soljo, pa bo po njih.
Na poliranem hrastovem pohištvu pusti vsaka kapljica vode madež. Zmešajte prgišče drobne soli s čistim oljem. S tem na-mažite pohištvo, pustite tako eno uro ali dve, nato obrišite in ološčite les z mehko, suho krpo.
za usodo Indokine, ko se že s Filipinov umika. Drugič, ker si je Japonska o priliki podpisa premirja z Rusi v Nomonhanu (septembra 1939) zavarovala hrbet. Letos junija mesca pa sta te dve velesili ponovno izpričali, da sta odložili eventualni obračun. Vrednost rusko-nemške nenapadalne pogodbe 23. avgusta 1939 se nanaa bolj na Centralno in Prednjo Azijo, vendar ni popolnoma brez zveze z dogodki na Daljnem vzhodu. Anglija je podobno kakor doma tudi na Vzhodu pred težko preizkušnjo, saj stoji popolnoma osamljena na straži.
Milan Ogrin-
Dva svetova si v Singapurju podajata roko
V 19. stoletju so bile države azijskega kontinenta postavljene pred odločitev, da se evropeizirajo ali pa priznajo evropsko dominacijo. Le tiste, ki so ustvarile centralistično vlado, močno armado ter široko-potezno industrializacijo, so ohranile svojo neodvisnost. Japonska ni le ohranila svoje neodvisnosti, marveč je, posnemajoč uvožene metode belih imperialistov, prekosila celo svoje učitelje. Na Kitajskem ni več odprtih vrat za velesile. Danes stoji Japonska že pred Singapurjem, glavno angleško pomorsko bazo na vzhodni hemisferi, od katere jo loči le še 1500 km, merjeno od otočja Sprattley, ki so ga Japonci zasedli v nemirnem mescu marcu 1939.
Moderna Japonska, ki se je rodila šele sredi 19. stoletja, je že po nekaj desetletjih dela na moderni, t. j. evropski bazi
Japonski vojaki v strelskem jarku
stopila v krog imperialističnih pretenden-tov in najprej preizkusila — in še preizkuša — svojo novo silo na kitajskem ko-losu (Formoza 1895, Koreja 1905). Po teh prvih, za razvoj Japonske tako važnih uspehih je postala Anglija pozorna na njene ambicije in s sklenitvijo anglo-japonske pogodbe skušala naravnati njene aspira-cije v sklad s svojimi težnjami na Daljnem vzhodu. Ta pogodba, ki je postala instrument protiruske politike, je garantirala prvenstveno v angleškem interesu, nedotakljivost Kitaja, ki jo je morala poslej tudi Japonska respektirati. Anglija je tedaj še želela močno Japonsko kot faktor ravnotežja na Vzhodu, zato je tudi privedla Japonsko v mednarodno areno. Rusko-japonsko vojno (1904/05) je izvoje-vala Japonska v interesu Anglije in ne brez njene pomoči. Vendar je bila Japonska do svetovne vojne še tipična otoška
država, ki je na Kitajskem (Mandžurija), v razmerju do Rusije, bolj ščitila angleške interese kakor zasledovala lastne. Po svetovni vojni pa se v svojem razvoju ni dala več zadržati, dasi so ji na raznih konferencah (v Versaju in v Washingtonu, o priliki pomorske razorožitvene konference in ob sklepu pogodbe devetih sil) še postavljali ovire, na katere se je pač morala ozirati, dokler se je čutila inferiorno. Z zasedbo nemških otočij v severnem Pacifiku je postala tudi pomorska velesila, dasi ji tega položaja na washingtonski konferenci (1922) niso absolutno priznali. Nekako istočasno se je oprostila, zaradi zloma carske Rusije, tudi ruskega pritiska. Odslej ji nihče ni mogel več braniti, da prevzame ruske pozicije v Mandžuriji in usmeri svoj interes na ogromni kitajski trg.
Proti ruskemu prodiranju v Kitaj sklenjena anglo-japonska pogodba je izgubila svoj smisel. Ko so se zatem Japonci vsi-drali še v šantungu in si izgovorili znatne pravice v pokrajini Tukien nasproti For-mozi, le nekaj sto kilometrov proč od Hongkonga, so tudi v Angliji spoznali resnost položaja in se v varstvo svojih tiho-morskih posestev lotili izgradnje pomorske baze v Singapurju, iz političnih in vojaških razlogov. Prvi so v zvezi z washingtonsko pomorsko konferenco, na kateri so se Angleži obvezali — na ameriški pritisk — razdreti pogodbo z Japonci, ki je bila orientirana proti Rusiji in ki je Anglijo osvobajala japonskega pritiska. Od takrat ima Anglija Japonsko za svojega glavnega tekmeca na Daljnem vzhodu (Kitaj) in pričela je utrjati Singapur. V nadaljnji dobi, ko se živ krst več ni brigal za omejitve vvashingtonske konference in ko je tudi Japonska s svojimi agresivnimi dejanji prekršila nedotakljivost Kitaja, ki je bila le-temu zagarantirana v pogodbi 9 sil, pa ie Anglija razširila svoj fortifika-cijski plan na Daljnem vzhodu predvsem še na oporišči Hongkong in Port Darvvin. Vendar je Singapur predstavljal jedro angleškega pacifiškega obrambnega sistema. Ta citadela namreč združuje vse prednosti, ki so: popolnoma mirno ozadje (nasprotje Haifi, Adenu), zadostna oddaljenost od sovražnika (nasprotje Aleksandriji, Malti, Gibraltarju), perfektnost obrambe (Gibraltar, je na primer brez aerodroma, Singapur pa ima kar tri!), izredno ugodna pomorska lega na stečišču dveh oceanov. To so bili vojaški razlogi, da se Singapur for-sira kot brodovno oporišče.
Vse do leta 1931. je bil položaj Anglije na Tihem morju še zadovoljiv, kajti Anglija se je lahko zanašala na tradicionalno rusko-japonsko sovraštvo, ki je po vpadu v Mandžurijo leta 1931. res znova oživelo, toda Rusija se je — do incidenta pri griču čangkufengu leta 1937. — zadržala še pasivno. Stališče Rusije je Japonsko izpod-bodlo, da je leta 1937. vdrla v severno Kitajsko in pozneje, izkoriščajoč evropsko napetost, še v južno. Kanton je padel oktobra 1938, takoj po monakovskem sestanku! K sreči so bile leta 1937. singapurske utrdbe, ki jih je Anglija zgradila s pomočjo Avstralije, Indije, Nove Zelandije in Malaje, že gotove. Toda ne glede na to
Ib&M&e vojne ladje
VOSfS
Večkrat vidite v dnevnikih fotografije znamenitih oseb (pa tudi zločincev), ki so v ospredju sodobnih dogodkov. Zraven je pripisano, da so to fotografije voščenih figur iz slavnega londonskega muzeja madame Tussaudove. Tako ste videli v zadnjem času postave Mussolinija, Hitlerja itd. Poslušajte, kakšna je zgodovina tega muzeja.
V londonski Baker-street, torej v isti ulici, v katero je sloviti pisatelj Artur Co-nan Dovle nastanil svojega izmišljenega junaka Šherlocka Holmesa, je poslopje muzeja voščenih figur gospe Tussaudove. Na pogled je kakor majhno gledališče. Mimoidočih ne vabi z velikimi plakati, samo v somraku se blišči na poslopju ime ustanoviteljice: Madame Tussaud. Ta muzej je zelo popularen in menda nihče ne pride v
Curtiusovo je po zaslugi princa francoski dvor prijazno sprejeli. Kmalu se je ponudila priložnost, da je izoblikovala poprsje kraljice Marije Antomette in Ludvika XVI. Obe deli sta proslavil Marijo, ki je bila brž nato pozvana, da bi napravila portret prestolonaslednika in portret princese Elizabete. Mlado princeso je umetnost tako omamila, da je postala učenka Marije Curtiusove.
Iz Versaillesa je šla Marija v Pariz, kjer je imela več možnosti, in tu je izvršila celo vrsto poprsij znamenitih oseb tedanjega časa. Umetniško izvršitev svojega portreta ji je predvsem zaupal Jean Jacques Rousseau. Francois Mara Aroue: de Voltaire in slavni učenjak Benjamin Franklin. Za model ji je sedel tudi M. J Motier markiz de Laffayette, ljubljenec francoskega ljudstva, kateremu je sam Ludvik XVI.
Mlad par iz Singapurja
princeso Elizabeto... In zdaj se je hipoma pojavil njen tihi občudovalec Francois Tussaud v vlogi pravljičnega princa, S svojimi prijatelji je ponoči osvobodi! obe jet-nici ter ju skril na gradu vojvode de Cle-ve. Toda skrivališče je bilo kmalu razkrito m spet so zaprli Marijo in princeso Elizabeto. Umetnost Marije Curtiusove je že prej prodrla v javnost in sam D.inton ji je ukazal, naj modelira za republiko. Po tragičnem naključju je bil njen prvi model v ječi na gilotini odsekana glava njenega osvoboditelja, vojvode de Cleve.
Zgodovina se je vrtela in nove osebe so se pojavile na političnem prizorišču. Marija Curtiusova je delala poprsja po ukazu, modelirala glave žrtev revolucije. Iz njenih rok izhaja zvesta podoba Jeana Paula Marata in znamenite postave revolucije; modelirala je Dantona. mogočnega demagoga. V ječi je delala z voskom, pri slabi luči sveč. Ni čuda. da z njenim- deli niso bili čisto zadovoljni
»Gilotina dela hitreje kakor vi!« so ji očitali Zato si je dvoje človeških src — Marija in Elizabeta — prizadevalo, da bi dohitevalo brzino gilotine, da bi naglo ustvarjalo poprsja usmrčenih žrtev.
V svojih spominih navaja Marija Curtiusova, da je uro po smrti modelirala glavo Charlotte Cordavove. Z lahnem smehljajem je baje čakala izvršitve kazni za umor Marata 13. julija 1793.
Maratova smrt
Anglija je zaradi vojaških in diplomatskih v precej kočljiv položaj
neuspehov v Evropi zašla
je japonsko prodiranje na jug silno poslabšalo pozicijo Singapurja. O Hongkon-gu, vrhu obrambnega trikota, pa ni niti več vredno izgubljati besed, odkar so Japonci posedli Macclefield Bank, ki leži 800 kilometrov južneje Hongkonga in otočja Sprattley (marca 1939 po okupaciji in likvidaciji češkoslovaške), ki leži še južneje in ki je trenutno Singapurju najbližja japonska postojanka. Prodiranje Japoncev na jug poznavalcev razmer sicer ni presenetilo, saj se je čulo vprav z angleške ■ strani, da se bo usoda sveta in s tem kaj-| pak tudi Anglije odločila pred Singapurjem, pri Macclefield Bank. Po zavzetju otoka Hainana in otočja Sprattley pa lahko računamo z bitko odločilnega pomena v Singapurju ali celo kje na Malaji, zlasti ker Anglija ne more uporabljati francoskih oporišč v Indokini.
Anglija že od trenutka, ko se je Japonska prebudila iz sna, ni stremela za ozemeljskimi osvojitvami v kitajskih vodah. Zato je tudi dala Singapurju defenzivni značaj. Dandanes pa tam doli niti na obrambo ne more resno mislili, saj je sin-gapurska pomorska baza stvarno brez mornarice, kajti Angleži so svojo mornarico pretežno namestili v Mediteranu in domačih vodah- Da bi vzdržali ravnotežje z Japonci, bi morali poslati v kitajske vode tri četrtine svojega celotnega brodoja, kar pa je pri sedanjih razmerah nemogoče. Položaj Angležev pred Singapurjem je po izločitvi francoske in nizozemske mornarice zelo težak. Prvič, ker mora Amerika tudi Atlantiku posvetiti večjo pozornost in ni pokazala preveč zanimanja
London, da si ga ne bi ogledal. Da, v tem muzeju sta si dala sestanek groza in zločin, toda priznati moramo, da je tam tudi mnogo zgodovine. Voščene figure plastično prikazujejo, kaj se je kje dogodilo v politiki, na prestolih, v znanosti, v filmu ali športu.
Zgodovina postanka londonskega voščenega kabineta ni vsakdan ia, kakor ni vsakdanje življenje Marije Curtius-Tussaudo-ve, umetnice in lepotice, žene krepkih živcev.
Marija se je rodila leta 1760 v Bernu v Švici. Njen stric dr Curtius se je posvetil zdravljenju pohabljenih otrok in je delal modele, da bi študirali in izpopolnjeval svoje zdravilne metode V oblikovanju in kiparstvu si je pridobil veliko spretnost in pozneje je zelo rad modeliral tudi doprsne kipe, ki so zbujali pozornost Priljubljeni, sloveči zdravnik je žel lepe uspehe, in mesto Bern je pozneje njemu v čast zgradilo prvi muzej voščenih figur.
Mala Marija Curtiusova je pokazala, da je nadarjena za modeliranje, in stric zdravnik jo je brž vzel za svojo sodelavko. V Mariji se je razvijala prava umetnica. Kmalu je prekosila strica.
Ko je princ Louis Francois Con t i ob neki priložnosti obiska' Bern. so gi opozorili na zbirko doktorja Curtiusa. Princa je likovna zbirka in umetnost zdrr-vnika m njegove nečakinje tako navdušila, da je rodbino pozval, nai se preseli v Pariz. Obljubil je, da bo umetnika predstavili francoskemu dvoru in priporočil kraljevi naklonjenosti.	„
Izredna priložnost je zbudila navdušenje predvsem v romantični duši Marije. Po kratkem duševnem boju je zmagala ča-stiželjnost. Marija je odpotovala v deželo, katere obzorje ie bilo zatemnjeno z zloveščimi oblaki revolucijskih neviht. Marijo
Madame Tussaud
zavidal priljubljenost v narodu Marija je bila zelo priljubljena na dvoru in v družbi. K njenim uspehom je kajpak znatno pripomogla tudi njena lepota in njen osebni čar.
Zdajci je prihrumela revolucija, njeno valovje je zalilo Pariz in uničilo sijaj kraljevskega dvora. V neki noči so aretirali tudi Marijo Curtiusovo in njeno učenko,

ŠPORT
Dirka na JezersM vrh
Cilj na 1218 m
Lepo uspela prireditev L Gor. motokluba iz Kranja, na kateri je nastopilo 27 motociklistov in 17 kolesarjev - Najboljši ©as dneva je imel Ilirijan Janko Šiška
Kranj, 21. julija. Na Jezerskem vrhu, nemško-jugosloven-ski obmejni točki nad prekrasno Kokrško dolino, sta se danes srečaal dva svetova, z naše strani oni, ki živi in dela kakor je živel in delal doslej, z one strani oni drugi. V športu in brez športa... Nna vrhu smo imeli bežen privid še nepozabljenih dogodkov po svetu, ki so tako daleč od športa in olimpijske misli, potem pa smo hitro pozabili nanj. Na strmi gorski cesti, ki se na tem sedlu obrne navzdol k sosedom, je bil danes skoraj štiri ure cilj letošnje druge motociklistične prireditve naših agilnih Kranjčanov, in sicer za tretjo ponovitev visokogorske hitrostne dirke v izvedbi agilnega I. Gorenjskega motokluba.
Prireditelji se tudi to pot niso ustrašili težav zaradi obmejnega kraja niti raznih diugih ovir, ki so v teh časih neogibne za vsakega, če želi svojo pripadnost k športu uveljaviti tudi na terenu, ter po načrtu spravili pod streho svojo zmerom bolj popularno dirko na ta vrh. Pri vsej prav učinkoviti reklami in kljub najlepšemu vremenu, ki se je obetalo od ranega jutra, pa se potem le ni držalo tako, danes obisk občinstva — in tudi udeležba tekmovalcev — nista dosegla onega pri prvih dveh dirkah. Predvsem velja to za obisk iz sosedne države, kjer so sicer prirediteljem ustregli na prošnjo, da bi smeli tekmovalci po potrebi izvoziti na njihova tla, v ostalem pa za prireditev niso pokazali nobenega zanimanja. Največ domačih gledalcev se je zbralo na vrhu samem, kjer so bili na sodniški tribuni tudi prostori za oficiel-ne goste. Tekmo so obiskali številni predstavniki krajevnih civilnih in vojaških cblastev in pa zastopniki vseh ljubljanskih motociklističnih edinic. (Mene je — to pot izven konkurence — do vrha in nazaj do minute natančno prevažal Rozmanov Ford iz St. Vida. Op. ur.)
27 motorjev m 17 koles
Kranjski motoklub s predsednikom gosp. \Vitzmannom na čelu je na današnji dirki spet pokazal, da žanjejo njegova prizadevanja za afirmacijo motociklistike na Gorenjskem vsako leto lepše sadove. Zal so tekmovalci iz Maribora in Zagreba v zadnjem hipu odpovedali udeležbo, toda ne £, ede na to se je prijavilo na startu venci url e še 27 vozačev, kar je za sedanje čase in oddaljenosti proge še zmerom zadovoljivo število. Razen tega je prireditelj v odmoru med prvo in drugo vožnjo organiziral še medklubsko kolesarsko gorsko dirko na isti progi, na kateri je startalo še posebej 17 kolesarjev. Bilo je torej živ-enja in vrvenja kakor že dolgo ne v tem "iem kotičku za Kamniškimi planinami. ■ rganizacija takšne prireditve terja teme-tih priprav, še več pa podrobnega dela poteku. Prireditelji so mislili na vse in ^o je res tudi vse v redu, čeprav na sovno stran poteka niso polagali posebne \ ažnosti, tako da je prireditev v celoti rajala skoraj štiri ure. V ostalem pa je začetek dirke dovolj zgoden in slednjič • podrobnem tudi ni bilo treba hiteti, tem-iij, ker je za nedeljskega gosta, ki pride :• nekaj ur na Jezersko, vsaka izmed njih 1 :ekratka. Vse v vsem, bila je lepa prireditev, ki so jo gotovo vsi zapuščali z zadovoljstvom. Ssj so po dolgem spet lahko videli precej dobrega športa, občudovali požrtvovalnost najmlajših delavcev v naši motociklistiki in se mimo tega za hip na-
užili zmerom novih lepot v naših planinah. I. Gor. motoklubu in vsem njegovim delavcem od prvega do zadnjega gre pohvala in priznanje ter jim želimo samo, da bi tako vztrajali in uspevali dalje.
Tehnični rezultati
Turni motorji do 150 ccm: 1. Šimenc (Hermes) 6:10.2/5, 2. Mrak (Hermes -DKWj 6:58.1/5, 3. Bizjak Alojz (Hermes -Puch) 7:21.
Turni motorji do 200 ccm: 1. Rotar (Hermes - Ardie) 5:21.1/5, 2. Kavčič Virgil (Hermes - Monet) 5:29.1/5, 3. Podberšček Drago (Hermes - Puch) 5:30.3/5.
Turni motorji do 250 ccm: 1. Zaje Jože (Avtoklub - Puch) 5:17.1/5, 2. Kavčič Virgil (Hermes - Monet) 5:18.4/5, 3. Rotar (Hermes - Ardie) 5:21.2/5.
Turni motorji nad 350 ccm: 1. Pengov Marjan (Avtoklub - DKW) 5:01.2/5, 2. Bar Vinko (IGMK - DKW) 5:02.3/5, 3. Kos Janez (IGMK) 5:14.2/5.
Športni motorji do 250 ccm: 1. Puhar Franc (Hermes - Puch) 5:07.2/5, 2. Zaje Jože (Avtoklub - Puch) 5:14.2/5, 3. Inglič (IGMK - NSU) 5:17.3/5.
Športni motorji do 350 ccm: 1. Trampuž Emil (Hermes - AJS) 4:32, 2. Toplak Miran (Avtoklub Celje - Excelsior) 4:49, 3. Adamič (Ilirija - Ziindapp) 5:17.1/5.
Športni motorji nad 350 ccm: 1. Šiška Janko (Ilirija - NSU) 4:29.4/5, 2. Miklavčič Ivo (Ilirija - BMW) 4:34.2/5, 3. Trampuž Emil (Hermes - AJS) 4:42.2/5.
Prikolice: 1. Kurnik Franc (IGMK -BMW) 5:11.2/5, 2. Pogačnik Tone (IGMK -NSU) 5:31.2/5, 3. Vidmar Jože (IGMK -NSU) 5:38.
Najboljši čas dneva je v drugi vožnji dosegel Janko Šiška, medtem ko prve zaradi poškodbe na motorju sploh ni končal, ter si tako za letos osvojil že drugič klu-bovo prehodno darilo. Njegov današnji čas pa zaostaja za njegovim predlanskim rekordom in tudi lanskim najboljšim časom, ki ga je imel Cihiar. Proga meri 4.300 m in ima okoli 300 m višinske razlike.
Na kolesarsko dirko v odmoru med mo-tociklističnim sporedom se je prijavilo 17 dirkačev iz klubov Edinstva in Hermesa iz Ljubljane, Zarje z Jesenic, Ljubljanice iz Dobrunj ter Edehveissa iz Maribora. Čeprav so bili vozači od dolge vožnje do Jezerskega pred samo tekmo že precej utrujeni, so se vendar pokazali v odlični formi in številni izmed njih so prevozili progo v boljšem času od lanskega rekorda, ki je znašal natančno 15 minut.
Vrstni red kolesarjev
na cilju je bil naslednji:
1. Blatnik (Edinstvo) 13:42.1/5, 2. Rusman (Edelweiss) 13:42.2/5, 3. Podmilščak (Edinstvo) 13:42.3/5, 4. Mrak (Zarja) 13:43, 5. Korenin (Edinstvo) 13:44, 6. Mulej (Zarja) 13:45 itd.
Po končanih dirkah se je sodniški zbor s tekmovalci vrnil v Kranj, kjer je bila ob 18. v hotelu »Kranjski dvor« razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Pri tej priliki se je klubov predsednik g. Witzmann zahvalil vsem, ki so pripomogli do današnjega uspeha na dirki, prav tako pa so klubu čestitali tudi zastopniki ostalih klubov. Tekmovalci so nato prejeli številna bogata darila, med njimi Šiška prehodno darilo, nagrado za najboljšega vozača IGMK pa je prejel Vinko Bar. Tudi ta stran organizacije je bila prav dobra
Dva Sni sfisrča na Jesenicah
Velika športna manifestacija v izvedbi SK Bratstva — Nov jugoslovenski rekord v metu kopja na atletskem mitingu
Jesenice, 21. junija.
Agilni SK Bratstvo je včeraj in danes že enajstič priredil svoj športni dan z nastopom vseh svojih sekcij, ki je pokazal, da ta klub od sezone do sezone pridobiva ne samo številčno, temveč tudi kakovostno in bo prej ali slej lahko v nekaterih panogah prevzel odločujočo vlogo.
Spored športnega dneva se je začel v soboto popoldne na zelenem polju, kjer sta se pomerili juniorski enajstorici Kovinarja in Bratstva ter so mladi Kovinarji zmagali z 2 : 0.
Obenem je potekal tudi močno zasedeni table-leniški turnir, v konkurenci posameznikov ter moštev in še v doublu posebej. Za konkurenco moštev se je prijavilo 18 ekip skoraj vseh klubov, ki gojijo to športno panogo. V finale sta prišli moštvi Hermesa in Planine ter je Hermes zmagal s 3 : 1. V doblu je bil vrstni red najboljših naslednji: 1. brata Vrečič (Celje), 2. Štrumbel - Knific (Bratstvo), 3. Lackner -Bogataj itd. — Med posamezniki sta igrala v finalu Hermežan Marinko in Krečič iz Mladike. Zmagal je Marinko.
Zvečer je bila potem še boksarska prireditev, na kateri so nastopili vsi naši znani boksarji. Razinger (Br.) je zmagal nad Gašoerinom (Hermes) s tehničnim knock-outom in prav tako Hermežan Kajtnar nad domačim Ažmanom. Majnik (Br.) je za točko razlike oremagal Hermežana Volčiča. Borba med Mitrovičem in Marušičem je bila po točkah neodločena. Najzanimivejši ie bil dvoboi med Tpavcem iz Maribora in Balohom (Br.). v kateri je Baloh s 125 : 105 točkam zmagal.
Atletski miting
Glavna atrakcija športnega dneva je bil vendarle današnji dopoldanski atletski miting, na katerem je startalo rekordno število — 80 atletov. Doseženi so bili razni prav dobri rezultati, med njimi tudi nov državni rekord, ki ga je dosegel član Planine Mavsar v metu kopja z znamko 62.59 m. Podrobni rezultati po posameznih disciplinah so bili naslednji:
100 m seniorji: 1. Račič (Ilirija) 11.3, 2 Klinar (Planina) 11.8, 3. Medja (Bratstvo) 12. — Juniorji: 1. Burja (Pl.) 12.1, 2. Molnar (Kranj) 12.2, 3. Račnik (Železničar) 12.3.
Skok v višino: seniorji: 1. dr. Časny (Pl.) 167, 2. Gošelj (Br.) 157, 3. Pribošek (Br.) 157. — Juniorji: 1. Milanovič B. (I.) 161, 2. Furman (Pl.) 153, 3. Struppi (Pl.) 153.
Skok v daljino: seniorji: 1. Klinar 596, 2. dr. Časny 588, 3. Smodej (vsi trije Pl.) 573. — Juniorji: 1. Račnik (Žel.) 601, 2. Leban (Zel.) 585, 3. Bratovž (Pl.) 575.
Kopje: seniorji: 1. Mavsar 62.59 (nov jugoslovenski rekord!), 2. Urbančič (oba Pl.) 43.92, 3. Sodnik (II.) 41.01. — Juniorji:
1.	Doganos 42.00, 2. Oblak (oba PL) 41.75, 3. Milanovič B. (II.) 39.75.
Disk: seniorji: 1. Jeglič (Pl.) 36.47, 2. Ska-za (Primorje) 33.65, 3. Klinar (Pl.) 32.80. Juniorji: 1. Urbančič 37.00, 2. Strupi 33.60, 3. Furman (vsi trije Pl.) 31.40.
Krogla: 1. Jeglič (11.52), 2. Klinar (oba Pl.) 11.50, 3. Pribošek (Br.) 11.29. — Juniorji: 1. Račnik (Žel.) 12.13, 2. Malej (Gorenjec) 11.88, 3. Furman (Pl.) 11.82
400 m seniorji: 1. Klinar (Pl.) 53.2, 2. Glonar A. (II.) 55.8, 3. Pahor (Br.) 55.8. 1000 m juniorji: 1. Magušar (II.) 2:50.6,
2.	Stana (Br.) 2:55, 3. Sedej (Pl.) 2:59. ■— Seniorji: 1. Kien (Pr.) 2:45.8.
5000 m: 1. Kvas (Br.) 16:28.6, 2. Bručan (Kamnik) 16:36.2, 3. Zupan (Br.) 16:44.
Skok s palico: seniorji: 1. Pribošek (Br.) 313, 2. Molnar (Pr.) 278. — Juniorji: 1. Milanovič B. (II.) 287.
Troskok: seniorji: 1. Smolej (Pl.) 12.92, 2. Ahac (Gor.) 10.76. — Juniorji: 1. Vidic 12.02, 2. Strupi (oba Pl.) 11.48.
Popoldne je bilo posvečeno samo nogometu in so bile na igrišču Bratstva odigrane vsega tri tekme z naslednjimi rezultati:
Železničar jun. : bratstvo jun.
7 : 0.
slovan, naklo : bratstvo n 1 : 0. gradjanski, zagreb : bratstvo
6 : 5.
Ženski atletski miting
Nov jugoslovenski rekord v teku na 800 m
Maribor, 21. julija.
Ob velikem zanimanju občinstva je bil danes dopoldne na stadionu Železničarja ženski atletski miting, ki ga je po nalogu Jugoslovenske zveze ženskih športov organiziral SK Železničar. Na tem tekmova-
nju so startale atletinje iz Maribora, Ljubljane. Zagreba in Osijeka, in sicer za pr-ven. , o Maribora in za prvenstvo zagrebškega podsaveza prej omenjene zveze.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
60 m: 1. Brandstaetter (Rapid) 8.2, 2. Veselič (Železničar) 9. sek., 3. Muller (Rapid, Osijek) 9.4.
Krogla: 1. Neferovič (Hašk) 9.68, 2. Lovše (Maraton, Maribor), 9.17, 3. Hilz (Rapid) 8.67.
Skok v višino: 1. Erika (R.) 135, 2. Šent-jurc (Zel.) 125, 3. Neferovič (H) 125.
Disk :1. Neferovič (H) 33.74, 2. Sternad (Zel.) 27.54, 3. Tome (Plania) 27.13.
100 m: 1. Erika (R) 13.5, 2. Šentjurc (Zel.) 13.7, 3. Muraus (Zel.) 13.7.
800 m: 1. Babic Petka (Zel.) 2:38.4 (nov jugoslovenski rekord).
Skok v daljino: 1. Šentjurc (Zel.) 4.44, 2. Muraus (ZeL) 4.35, 3. Heller (R) 4.10.
Kopje: 1. Gerlach (Rapid, Osijek) 27.71, 2. Neferovič (H) 26.33, 3. Lovše (Mar.) 25.20.
Štafeta 4 X 100 m: 1. Železničar 56, 2. Rapid 56.8, 3. Rapid, Osijek 57.
Organizacija prireditve je bila zelo dobra. Po končanem tekmovanju je predsednik JSŽS dr. Mlinarič iz Zagreba razdelil vsem plasiranim tekmovalkam kolajne, obenem pa jih z lepimi besedami vzpodbujal za nadaljnje delo v ženski atletiki. ★
— Medmestni atletski dvoboj juniorjev Zagreba in Splita se je včeraj v Zagrebu končal s prepričevalno zmago zagrebških juniorjev, ki so zasedli skoraj vsa prva mesta, v točkah pa zmagali z 58 : 36 točkam.
voljtvo igro, strelca pa ni imela nobenega. Najboljše moči so imeli gostje v ožji obrambi, pa tudi krilska vrsta se je z uspehom uveljavila, zlasti v obrambnem poslu. Napad ni mogel pokazati igre, kakršne smo bili vajeni gledati pri njem, in je izkoristil le r^al0 zrelih priložnosti za strel.	,
Mura je bila v polju povsem enakovreden nasprotnik in tudi v tehničnem pogledu ni mnogo zaostajala za gosti. V polju so se igralci lepo razumeli, toda v kazenskem prostoru se je njihova umetnost nehala. Napad je prav tako kakor mariborski zastreljal številne lepe priložnosti. Zelo dobro je igrala krilska vrsta, pa tudi branilca nista bila napak, dasi sta si privoščila nekaj napak, zaradi katerih sta padla oba gola.
V splošnem je igra potekla fair, ni pa, kakor rečeno, imela nobene prave privlačnosti.
Nogomet
Dve domači pokalni tekmi
Ljubljana: Kranj 3:1(1:0)
Kranj, 21. julija Pred maloštevilnim občinstvom je bila danes tukaj odigrana pokalna tekma med domačo enajstorico in bivšim ligašem SK Ljubljano.
Obe moštvi nista imeli pokazati posebnega nogometa. Igra je potekala zdaj na tej, zdaj na oni strani in je Ljubljana prišla do zmage, ker je znala spretno izkoristiti vse trenutke, ki so se ji nudili. Kranj je dosegel svoj častni gol šele v drugem polčasu po levem krilu, kar pa je tudi vse, kar bi bilo omeniti o njegovem današnjem nastopu v tej igri. V splošnem se je videlo, da med moštvi samimi za rezultat te tekme ni bilo posebnega zanimanja. Sodil je g. Mrdjen iz Ljubljane.
MarSbor : Mura 2:1 (1:0)
Murska Sobota, 21. julija Za današnjo seniifinalno tekmo za pokal bivšega LNP med Mariborom in Muro je bilo tukaj zelo malo zanimanja, tako da je finančni efekt prireditve negativen.
Obe enajstorici sta se v današnji tekmi predstavili z nekaterimi mlajšimi močmi. Mariborčani so imeli pri sestavi svojega moštva nekoliko srečnejšo roko, tako da je enajstorica v splošnem zapustila ugoden vtis. Nudila je v polju povsem zado-
Ljubljanska Sla vi j a na Rakeku
Rakek, 21. julija.
Danes sta odigrala na Rakeku prijateljsko nogometno tekmo Slavija iz Ljubljane in domače moštvo SK Javornika. Domačini so zasluženo zmagali 3 : 1 (0 : 1). Igra je bila vseskozi ostra, vendar fair. Domače moštvo je bilo v stalni premoči in je doseglo uspeh v drugem polčasu, v katerem je prišla do veljave bolj povezana igra. Mlada enajstorica SK Slavije je zapustila na Rakeku lep vtis.
To je že druga zmaga domačega moštva nad ljubljanskimi klubi. Prvoplasirani SK Mars iz Ljubljane se je moral dne 7. t. m. na Rakeku zadovoljiti z neodločenim rezultatom. SK Jadran je doživel 1. t. m. katastrofalen poraz na Rakeku in sicer 0 : 10. Tudi s SK Korotanom je SK Ja-vornik igral 17. t. m. uspešno in je zmagal z rezultatom 3 : 1. SK Javornik se sedaj pripravlja resno na nastop proti li-gaškemu moštvu SK Ljubljani, s katerim so pogajanja za gostovanje že v teku.
Tenis
Hrvatska: Madžarska 3:2
Zagreb, 21. julija.
Danes je bil zaključen prijateljski teniški dvoboj med Hrvatsko in Madžarsko, ki se je končal s tesno zmago 3 : 2 Hrvatov.
Dogodek dneva je bil prvi single, v katerem je madžarski prvak Asboth zmagal nad našim prvakom Punčecem v treh setih 6 : 0, 6 : 4, 6 : 1. Madžar je bil ves čas boljši od našega, ki se mu je poznalo, da ni bil razpoložen in očitno še ni dosegel svoje polne forme. Sicer pa je Asboth zmerom nevaren za Punčeca, saj je že lani v Budimpešti prav tako izgubil v borbi z njim dragoceno točko za Davisov pokal.
Rezultat je rešil in odločilno točko pridobil za Hrvate mladi Mitič, ki je prav tako v treh setih obračunal z Madžarom Sigetijem. in sicer 6 : 3, 7 : 5, 7 : 5.
Na igriščih je bilo danes okoli 700 gledalcev.
Plavalna liga 1940
Jug: Jadran 63 :
V soboto zvečer je Jug Iz Dubrovnika slavil že drugo zmago v letošnji ligi — Tudi v waterpolu je porazil sedanjega drž. prvaka
Dubrovnik, 21. julija.
Sinoči je bil v tukajšnji mestni luki pred okoli 2000 gledalci ligaški plavalni dvoboj med ekipama domačega Juga in Jadrana iz Splita, v katerem je Jug premočno zmagal s 63 : 46 točkam. Podrobni rezultati tega srečanja so bili naslednji:
400 m prosto, moški: 1. Žižek (Jug) 5:07, 2. Milošiavič (Jg) 5:25, 3. Puljič (Jadran) 5:37, 4. Marovič (Jd) 5:39.9.
100 m prosto, ženske: 1. Beara (Jd) 1:15.8, 2. Jazbec (Jd) 1:18, 3. Petrovič (Jg) 1:21.4, 4. Buljan (Jd) 1:35.
100 m hrbtno, moški: 1. Marčič (Jg) 1:14.7, 2. Bakašun (Jd) 1:18.3, 3. Perfeta (Jd) 1:19, 4. M. Ciganovič (Jg) 1:19.1.
200 m prosto, ženske; i. Poznjak (Jg) 3:26, 2. Stipanovič (Jd) 3:51.4, 3. Matije-vič (Jg) 4:03.8, 4. Ivančič (Jd) 4:08.3.
100 m prosto, moški: 1. štakula L. (Jg) 1:02.9, 2. štakula J. (Jg) 1:03.1, 3. Petro-ne (Jd) 1:03.6, 4. Tresič (Jd) 1:04.2.
100 m hrbtno, ženske: 1. Beara (Jd) 1:30.2, 2. Bartulovič (Jg) 1:30.9, 3. Ciganovič (Jg) 1:41.8, 4. Frančeski (Jd) 1:48.4.
200 m prsno, mošKj: 1. Barbieri (Jg) 2:52, 2. Brimič (Jg) 3:06.5, 3. Paškeš (Jd) 3:08.6, 4. Dvornik (Jd) 3:28. Barbieri je dosegel najboljši rezultat tekmovanja, obenem pa izboljšal svoj zadnji čas za 5.6 sek.
4X100 m prosto, ženske: 1. Jadran (Si-dar, Petrovič, Rolina, Beara) 5:31.8, 2. Jug (Jazbec, Huga, Petrovič, in Bartulovič) 5:38.8. — Zmago je odločila Beara kot zadnja v Jadranovi štafeti
4X200 m prosto, m«ški: l. jug (štakula, Ciganovič, Miloslavič, žižek) 9:44.3, 2. Jadran (Drozga, Paškeš, Frančeski, Puljič) 10:32.6.
V waterp»lu je Jug zmagaj nad Jadranom s 5:1 (2:1).
Obiskovalcem ligaškega srečanja ZPK—Ilirija
Prva letošnja tekma plavalne lige v Ljubljani, dvoboj ZPK : Ilirija, bo v sredo ob 21. v kopališču Ilirije.
ZPK — »Zagrebački plivački klub« — je predstavnik Zagreba, novinec v plavalni ligi, ki se je preteklo sredo efektno uveljavil s svojo zmago nad nekdanjim državnim prvakom Jadranom v samem Splitu.
Ilirija je edini slovenski predstavnik v ligi in eden treh ustanoviteljev lige. V prvem letu ,ko so sodelovali še italijanski klubi, je Ilirija bila absoluten zmagovalec v plavanju in v skokih. Lani v ligi Ilirija ni sodelovala in je letos njena prva naloga, da se rehabilitira, zlasti, ker jo mnogi trdovratno odrivajo v dolnjo hišo in ji radodarno ponujajo eno zadnjih mest.
Poleg ligaškega srečanja Ilirija : ZPK bo ta večer tudi dvoboj druge garniture z najmočnejšim štajerskim klubom, MPK iz Maribora.
Ligaško srečanje obsega naslednji spored: 100 m, 400 m in 4 X 200 m prosto, 200 m prsno, 100 m hrbtno ter waterpolo za gospode in 100 m in 4 X 100 m prosto, 300 m prsno in 100 m hrbtno za dame. Dvoboj z MPK pa obsega samo moške discipline, in sicer: 100 m, 200 m in 5 X 50 m piosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno ter mešano štafeto 3 X 100 m.
Vstopnina za dvojni spored znaša: sedež din 15, stojišče din 10, za člane in dijake din 8. Vstopnice bodo v predprodaji v torek popoldne in v sredo ves dan v kopališču Ilirije. Število sedežev bo letos manjše kakor doslej, da se pridobi prostor za stojišča, zato priporoča prireditelj nabavo vstopnic v predprodaji, da ne bi kdo ostal brez sedeža!
Tekmovanje se bo pričelo točno ob napovedani uri — končano pa bo malo po 23, seveda ob vsakem vremenu.
..,.-: W «,,:!; W '.'.!.' v .: -v -. ' '
mmm
• ' f/ ■■■■■
t i'
trni, & H, • •: . , ■.mkrMK »
DOBER DOMISLEK TRENERJA
»Evropo je treba »čistiti Židov«
Rim, 21. julija, r. (Štefani) List »Statopa« opozarja na potrebo, da se nova Evropa očisti Židov. Odstranitev vseh Židov iz Evrope je po mnenju lista pogoj, da bi sploh uspela in dobila trajen značaj nova Evropa, ki se bo zgradila po zmagi osovin-skih sil. Po tej vojni bi se moralo rešiti židovsko vprašanje za vso Evropo tako, kakor sta ga rešilla narodni socializem in fašizem v Nemčiji in Italiji »Stampa« priporoča, naj bi se osnovaia židovska država, za katero bi bil po njenem mnenju otok Madagaskar najbolj ugoden.
Cremoni je bivši generalni sekretar fašistične stranke Farinacci označil Žide kot glavne krivce vojne in zahteval razčiščenje židovskega vprašanja v Evropa
Iz Julijske krajine
O priliki poslednje hude nevihte v Plo-minu se je zgodila velika nesreča. Strela je udarila v veliko čredo govedi s posestva prof. Gioie ter ubila štiri krave, dve junici in eno tele. Ostalih 13 živali se je v divjem strahu razbežalo. Posestnik Je bil oškodovan za 10.000 lir.
Velika nesreča ob mrtvaškem odru mla de istranke. V Braličih pri Vrsaru se je pred dnevi pripetila huda nesreča. Ob mrtvaškem odru 201etne Marije Popoviče-ve, ki je bila zelo priljubljena na vasi, se je prvega t. m. tik pred pogrebom zbralo okrog 70 ljudi. Velika soba v prvem nadstropju Popovičeve hiŽe je bila že polna pogrebcev, ko so se nenadoma tla udala in so vsi z mrličem vred padli v pritličje. Med njimi je bilo mnogo žena in otrok. Nastala je precejšnja panika, toda k sreči ni bilo človeških žrtev. Vec ranjencev so prepeljali v bolnišnici v Puli in Rovinju. Vrsarski zdravnik dr. Vladimir Barbalič je prvi pomagal ranjencem ln je nekaj ljudi rešil izkrvavitve.
MEH ZA SMEH
MILO ZA DRAGO
Jurček jt zelo prebrisan deček. Nekoč ga je poslal oče z vrčkom po pivo. Jurček je hotel -meti denar.
—	Denar, se je zasmejal oče. Prinesti pivo, če ima človek denar, ni nobena umetnost, pač pa je umetnost, prinesti pa brez denarja.
Jurček je odšel. Kmalu se je vrnil in postavili vrč na miza Oče se je hotel napiti, pa je opazil, da je vrč prazen.
—	Kako naj pa pijem, ko v vrču ni piva? — se je zadri nad Jurčka.
—	Ni umetnost, se je zasmejal Jurček. napiti se piva iz polnega vrča, pač pa je umetnost napiti se iz praznega.
PRED SODIŠČEM
—	Dokazano je, da ste mu razbili glavo s stolom. Aii imate kakšno olajševalno okolnost ?
—	Imam, gospod sodnik! Stol je bil iz mehkega lesa.
NAZORNO POVEDANO
Mož: Zakaj si pa kupila obleko citronlne barve?
2ena: Ker sem si morala toliko prizadevati, preden sem iztisnila iz tebe denar za njo.
NESKROMEN SNUBAC
Oče predstavlja snubaču svojih pet hčera: Evo jih ln vsaka dobi petdeset tisoč dote.
Snubač: Ali bi ml ne dali vseh.
Zemljevid baltskih držav, ki so se pr~dr^ile
Sovjetski liniji
(Glej poročilo na L strani)
efct1 N s
---_ i . ---- ^^^ >
Kod vse se kopljejo Ljubljančani
Po lepi soboti je bil včeraj popoldne spet naliv* ki je razgnal kopalski živžav
Ljubljana, 21. julija.
Redkodaj se zgodi, da sta v vremenskih željah soglasna kmet in meščan. Letošnja deževna pomlad in poletje z večnimi nevihtami in viharji pa soglasno presedata obema. Seveda so vzroki nejevolje različni. Drži pač, da smo sonca, lepih in toplih dni zdaj potrebni vsi kakor riba vode. Kmet potrebuje sonca za rast, meščan pa, da bi se v teh mescih počitnic in dopustov malo sprostil in okrepil na soncu in ob vodi, v planinah ali ob rurju.
Včerajšnja sobota je oila menda prvi letošnji poletni dan, ko je od jutra do večera nemoteno prigrevalo sonce in niso motili razpoloženja moče polni oblaki. Podjetni kopalci in brhke kopalke, med njimi v veliki premoči naša dijaška mla-dež, ki je že temeljito sprašila s sebe duh po zatohlih šolskih prostorih in lahkega srca odložila svoje šolske dolžnosti za dva mesca, so letos prestajali ob večnih popoldanskih nevihtah že Tantalove muke. Včeraj pa so se nakopali in naplavali v Savi, Ljubljanici, Gradaščici, Glinščici, topli Sori in kopališču Ilirije, da je bilo veselje.
Tudi današnja nedelja je kazala do prvih popoldanskih ur, da bo verna družica včerajšnji soboti. Krasno jutro je danes že navse zgodaj izvabilo ljudi v naravo in k vodam. Proti Tomačevemu, Ježici in Tacnu na bregove Save drži nešteto poti in cest, a nobena ni bila prazna. Kolesarji in pešci, skupine in posamezniki, fantje in dekleta, starši in cele družine so neutrudno hiteli na svoje že davno izbrane prostore na travnatem bregu ali na obsežnih savskih peščinah. Grmovje je najcenejša kabina, a kamen in trata kar pripravna miza za pospravljanje s seboj prinesenih zalog. Sonca in tudi sence je dovolj za skromnega Ljubljačana, ki mu gmotne in druge prilike ne dovoljujejo prevelikih izdatkov. In tako je zavrvelo ob mogočnih ovinkih Save pestro življenje, ki so mu dajali ton rjava barva zagorelih teles in veseli kriki naše mladine obojega spola.
Tudi Ljubljanica ima svoje številne abonente. Tam, kjer se vije rdečerumena klubska zastavica Ljubljanskega športnega kluba, te sprejme motorni čoln in prepelje v kopališče na desnem bregu. A če si željan veslanja, so ti čolni za odškodnino na razpolago, da se lahko popelješ po bistri vedi navzgor. Z obeh brego te pozdravljajo daleč iz mesta ven goreči pristaši sončne in vodne republike. Vrvež tod sicer ni tako velik kakor na Savi, zato pa je
tem več prijetnih kotičkov za tistega, ki ljubi mir in samoto.
S tem pa še daleč niso izčrpane vse možnosti Mali graben, ki je v spodnjem toku že reguliran in je tu kopanje prepovedano, ima tudi svoje ljubitelje. Cenijo ga zaradi tople vode zlasti najmlajši, a tudi mnogo starejših najde ob njem in v njem dovolj užitkov. Pravijo, da bodo v kratkem zregulirali še preostali del Malega grabna, ki si je doslej res v čudovito samovoljnih in brezobzirnih ovinkih iskal pot skozi Mestni log do Ljubljanice; z uresničenjem te nedvomno zelo koristne reči bodo deložirani ti ljubitelji Malega Grabna in treba bo iskati novih kotičkov.
Podobna usoda je letos doletela stalne obiskovalce kopališča v Koleziji ob Gradaščici. Starim napravam so štete vire, upajmo pa, da ne bo ostalo zgolj pri obljubi in pri načrtih, da dobimo že za kopalno sezono prihodnjega leta na tem mestu novo, moderno kopališče. Tako je Gra-daščica daleč ven iz osrčja mesta brez živžava kopalcev, ki jo cenijo šele od Viča naprej, zlasti okrog Bokalcev. Tu so spet zbrani celi roji bližnjih prebivalcev viške periferije in tudi iz srede mesta. Mnogi pa, ki so že leta in leta obiskovalci Gradaščice tod, pravijo, da so nekdaj tako idealne možnosti za kopanje in plavanje vsako leto manjše zaradi zasipavanja struge.
Kdor je podjetnejši in mu ni žal za prijetno kopanje žrtvovati tudi nekaj denarja, se zapelje do Medvod, Reteč - Gorenje vasi ali do Škofje Loke, kjer ga sprejme topla Sora. Tudi današnji dopoldanski gorenjski vlaki so prepeljali številne kopalce na Soro. Mnogi kolesarji pa so jo mahnili kar po novi asfaltirani cesti.
Naposled moramo ugotoviti, da je kljub takemu množinskemu begu iz mesta tudi kopališču Ilirije še vedno preostalo toliko ljubiteljev njenih kopalnih bazenov, da je bilo živahno in polno od jutra do večera. Tu se zbira bolj izbrana družba, v kateri ima veliko besedo tudi gospa Moda. Cenijo pa Ilirijo tudi mnogi, ki si za dnevno kopanje ne morejo privoščiti več kot dve uri med opoldanskim odmorom.
Zal tudi današnja nedelja ni prizanesla kopalcem. Okrog poltretje so se nenadno nakopičili oblaki in vlila se je kratka ploha, ki je pa bila dovolj dolga, da je skoro povsod pregnala kopalce. Tako to vreme že tedne in tedne preganja vztrajne borce za skromno, a zdravo veselje na soncu in v vodi.
Zlata
v mestnem zavetišču
sta jo krojač Mihael Kreč in njegova
žena Elizabeta
Ljubljana, 20. julija
V mestnem zavetišču v Japljevi ulici so imeli danes prisrčno slovesnost, kakršna se le poredkoma vrši v tem domu. Zakonca Krečeva sta praznovala zlato poroko, jubilej, kakršnega sicer kaj redko praznujejo. Prav zato je bila v zavetišču temu prazniku posvečena še posebna pozornost, saj so se peročne pojedine udeležili vsi prebivalci zavetišča.
Po deseti uri sta se zlatoporočenca s pričami in svati, ki so jih to pot zastopali uredniki ljubljanskih dnevnikov, podali v cerkev sv. Petra, koder je bila ponovno potrjena njihova petdesetletna zakonska zveza. Po tej zlati poroki so zlatoporočenca odpeljali na kratek izlet z avtom in se popeljali na Ljubljanski grad, kamor je ženin mnogo let redno zahajal sleherno jutro, ženitovanjska pojedina v zavetišču
pa je bila v resnici prisrčna slovesnost, na kateri so vsi oskrbovanci spoznali, da Ob takih slovesnostih niso osamljeni in predani pozabi. Ravnatelj Jančigaj, ki je zastopal mestno občino, je z lepim nagovorom počastil zlatoporočenca, poudarjajoč v vznesenih besedah poleg izvršenosti zakona samega še celo pomembnost jubileja, kakršnega obhajata danes slavljen-ca, ki jima je izročil čestitke in darilo mestne občine.
Zlatoporočencema so čestitali številni zbrani sorodniki in je potekel v mestnem zavetišču lep popoldan, ki bo nedvomno zapustil lep spomin pri vseh oskrbovancih, ki so se vsi udeležili poročne pojedine in bili z jubilantoma skupaj hvaležni za vso pozornost, ki je bila izkazana mestnemu zavetišču.
Huda nesreča na Veliki planini
24 letni RudolS Hrovatin je padel kakšnih 30 m globoko in se smrtno nevarno poškodoval
Kamnik, 21. julija Na Veliko planino se je danes napotila družba, med katero je bil tudi 24-letni italijanski državljan delavec Rudolf Hrovatm, stanujoč v Zaborštu, a zaposljen v parni žagi g. Skoka Antona v Domžalah. Ni še znano, kako se je zgodilo, da je nesrečni Rudolf Hrovatin padel okoli 30 metrov globoko v prepad in obležal v krvi nezavesten.
Ko so njegovi tovariši prišli do njega, so ga spravili iz prepada in z nosili prenesli do Stahovice, od koder je bil z avtomobi-
lom prepeljan k zdravniku dr. Polcu v Kamniku. Zdravnik mu je nudili prvo pomoč in zaradi nevarnih poškodb odredil prevoz v Ljubljano. Ponj je prišel kmalu po 15. uri ljubljanski reševalni avto in ga nezavestnega prepeljalli v ljubljansko bolnišnico, kjer si prizadevajo rešiti mu življenje. Njegovo stanje je kritično in je le malo verjetno, da bo okreval, saj ima zlomljeni eno roko in eno nogo, glavo na čelu zelo razbito in tudi hude notranje poškodbe.
Peil?|a3ii konj je podrl motociklista
Spet primer nediscipline na naših cestah
Šmartno pri Litiji, 21. julija
časopisi prinašajo dan za dnem članke o potrebu prometne discipline. Res je, da se po naših cestah vse preveč drvi. Prav zato toliko nesreč. Primer, ki se je zgodil znanemu sokoiskemu delavcu g. Mirku Pe-stetniku, spet kliče oblastva, da pozovejo na cestno disciplino tudi voznike, ki so rajvečkrat krivi raznih prometnih nesreč. Bilo je zvečer, ko se je domov v Šmartno vračal g. Festotnik z motociklom z Dolenjske, kjer je imel službene opravke. Vozil je po poti mimo Bogenšperka. že se je bližal trgu. Tja drži ozek predel, obdan odi obeh strani s hišami. Klanček je tudi nekoliko zavit. G. Pestotnik je znan kot previden vozač. Pred ovinkom je dal znamenja s hupo, kar je pozneje izpovedal tudi njegov popotni tovariš, ki je pripotoval z njim z Dolenjskega. V svitu svojega reflektorja je opazil vozač voznika s paroim konj, ki mu je vozil brez luči nasproti. Oba, tako motocikiist kakor voznik, sta vozila pravilno vsako po svoji desni strani, še pred konjema je g. Pestotnik izdatno zavii al vozilo.
V tistem pa je prišlo do usodnega dogodka. Bliskovito sta konja poskočila m sta se postavila na cesto kar počez. Duševno prisotni motceiklist je sunkovito zavrl svoje vozilo in tako preprečil gotovo nesrečo. V istem trenutku pa se je že pognal eden izmed konj proti vozaču. Vozač se je sklcml in delno tutfi zaradi hitrega zaviranja udaril z glavo v balanco in v števec, pri čemer si je poškodoval čeljust.
Vsa sreča je bila v tem, da se je sklonil, kajti v tistem trenutku mu je švignilo nad glavo oje, ki bi ga sicer gotovo podrlo. Tako pa je dobil le udarec po rami. Konj se je med tem povzpel na vozača in ga je z vozilom vred podrl na tla. Iz nevarnega položaja se je potnik hitro izvil in skočil izpod konja. V vsej nevarni situaciji je dobil g. Pestotnik le malenkostne poškodbe, med tem ko se njegovemu sopotniku ni primerilo nič hudega.
Tedaj pa je začel prepir voznik, neki posestnikov sin iz javorske okolice. Navalil je na motociklista najprej z bičem, potem pa je izvlekel nož in hotel še z odprtim nožem napasti g. Pestotnika. Oba potnika sta nato fanta razorožila in ga poučila o dolžnostih, ki jih ima voznik sredi noči na cesti. Kakor je ugotovila preiskava, je mladi voznik izredno nasilen. 2e ob neki prejšnji priliki je nekega našega vaščana takisto napadel z odprtim nožem, ko je privozil za njim na moto-ciklu in mu je dajal s hupo znake, naj se umakne s sredine ccste na rob.
V zadnjem primeru teče preiskava in se vrše poizvedbe, sli je fant med srečanjem z g. Pestotnikom spal na vozu in so mu vajeti ušle iz rok, kajti v tem .primeru sta bila konja prepuščena samima sebi. Eni pa celo trdijo, da je fant v svoji nagajivosti in nepremišljenosti morda nalašč potegnil konja, da sta se postavila preko ceste in povzročila nesrečo. Sreča v nesreči je, da zaradi izredne pazljivosti g. Pestotnika ni prišlo do hujšega.
V Zasavju bo izredno malo sadja
Velik sadjar, ki je pridelal lani 20.000 kg jabolk, jih bo imel letos le 200
Ljubljanski izletnik nam piše o porazno slabi sadni letini v Zasavju in pravi med drugim:
Nedeljski izleti na Janče, štango, Sv. Miklavž in druge zasavske vrhove med Ljubljano in Litijo so mi v največje razvedrilo. 2e kmalu iz Ljubljane dospe izletnik v nepokvarjeno naravo in se naslaja na lepo urejenih sadovnjakih. Obisk Zasavja v soboto pa me je močno potrl in razumem vzdihovanje kmetov, ki so obupani zaradi pičle letine.
Zaman so Ljubljančani čakali letos na znane janške in štangarske češnje. Te so doma v vaseh pod Jančami in štango in tudi v Jevnici in v Kresnicah. Zasavske I češnje so izredno okusne pa tudi cenene, ker jih goje pri vseh kmetih. Dobra letina češenj pomaga mnogemu posestniku. Letos pa ni bilo s češnjami nič. Takisto bo slab pridelek jabolk. Napredel sem pogovor s posestnikom, ki ima obsežne sadovnjake pod Jančami in nad Jevnico. Njegovi sadovnjaki so lahko za zgled vsem sadjarjem. Lansko leto, ki je bilo izredno ugodno, je pridelal moj znanec okrog 20.000 kilogramov zabolk. Da Ima vzorni go spodar odlične vrste, ki imajo na ljubljan-
skem sadnem trgu izdatno veljavo, ni potreba posebej poudariti. Malonožnik, kakor kličejo gospodarja z domačim imenom, je znan kot vrl sadjar pri številnih sladokuscih, ki prihajajo zaradi nakupa sadja kar na njegov dom v prijetnih zasavskih rebrih. Včasih priredi Malonožnik kar lastno sadno razstavo. Sicer je pridelal lani okrog 200 metrskih stotov sadja, pa je treba povedati, da mu je lani obrodila komaj polovica dreves, v izredno ugodnih letih je pridelal Malonožnik celo okrog 30.000 kilogramov. Taki izdatni letini sta bili leta 1937. in dve leti poprej (leta 1935).
»Koliko bo pa letos?«, sem ga vprašal, pa mi je odgovoril, da bo na vseh obsežnih sadovnjakih pridelal le okrog 200 kilogramov sadja. Za vsak metrski stot v ugodnih letinah ne bo obral niti kilograma jabolk. Tako razmerje je tudi na hruškah. Mnogi njegovi znanci mali bajtarji, na tej in oni strani Save prejmejo navadno vsako leto po nekaj stotakov ali tudi kak tisočak za sadje, a letos ne bodo dobili niti beliča. Krivda je v deževni pomladi, ki je uničil cvet. Pojavile pa so se tudi sadne bolezni. Letošnja jesen bo brez dohodka in kmetje gledajo s skrbjo v bodočnost.
Smrtna žrtev iztirjenega vlaka
Sarajevo. 21. julija
V	petek se je odpeljal tovorni vlak gozdnega industrijskega podjetja »Croatia« s postaje Zivinic v Bukinjo. V vlaku se je vozilo okoli 200 kmetov. Ko se je vlak pripeljal do postaje Kiseljaka. je kretnik premaknil kretnico, da se je vlak zapeljal na določeni tir. Ko je prišel peti vagon do kretnice, se je ta zavoljo velikega bremena premaknila in so se vagoni iztirili.
V	enem izmed vagonov, ki je bil pri iztirjen, i u najbolj prizadet, se je vozilo okoli 30 kmetov, ki so po večini utrpeli večje in manjše poškodbe, a eden — bil i e to 501etni Afgan Kudič — se ie smrtno ponesrečil. Trije so nevarno poškodvani. a 13 srečil. Vse poškodt\ ance so prepevali v bolnišnico. Materialna škoda ni bila posebno velika.
Tragična smrt petletne deklice
Starši so fo iz bojazni pred meningitido poslali k sorodnikom, kjer pa je zbolela za davico in umrla
Gradec pri Litiji. 21. julija Zadne mesece je prestala naša dolina mnogo strahu zaradi meningitide. Obolelo je okrog 200 otrok in nekaj starejših. Spočetka je bila tudi nekaj smrtnih primerov, večina pa ie le ozdravela. Mnogi starši so iz bojazni poslali svojo deco k sorodnikom izven naše doline, kjer se meningitida še ni pojavila.
Tudi predilniška družina g. Cvetežeria je poslala svojo 51etno hčerkico Gustico k sorodnikom k Devici Mariji v Polju. Zdaj je začela bolezen v našem koncu poneha-vati in Cvetežerjevi so se že odločili, da pojdedo po Gustico.
V tem pa ie došlo žalostno sporočilo, da je dekletce nenadno obolelo. Pojavila se je davica. Vsa skrb domačih, da bi jo oteli, je bila zaman in je prišlo žalostno sporočilo, da se je dekletce preselilo med nebeške krilatce.
Truplo deklice so z avtofurgonom prepeljali v Litijo in položili pri nas k večnemu počitku. Vsi sočustvujemo s hudo prizadeto družino. Kruta usoda si je izbrala neobičajno pot. da ie posegla po dekletcu tedaj, ko sta ga ljubeča oče in mati poslala z doma prav zato. da bi jo obvarovala pred nevarno meningitido
Trije navihani dolgoprstniki za zapahi
Dva sta ukradla, tretji pa je poneveril denar
Škofja Loka. 21. julija
Demšar Jaka iz Rudnega v Selški dolini je zapisan za delavca, toda rajši brez posla pohajkuje in sega po tuji lastnini. Zaradi raznih prestopkov, po večini zaradi kraje, je bil Jaka kaznovan doslej že 14-krat. Lani so ga zapisali zaradi tatvine dvakrat. Okrožno sodišče v Ljubljani mu je prisodilo za njegove dolge prste štiri mesece strogega zapora, toda Jaka je ostal Jaka. Spet ga težita dve tatvini. Oni dan so šli Gart-nerjevi k zajtrku in Demšar je ostal sam v sobi. Le kratek čas so ga pustili samega, pa je že segel po sedmih kovačih in izginil. Tatvino se takoj opazili. Domača 18-letna hčerka Milka je stekla po Rudnem in dohitela Demšarja še v vasi. Trdo ga je prijela, ali Jaka ni dal prave od sebe. Zato je dekle seglo v njegov žep in res izvleklo nekaj kovačev. Nekaj dinarčkov je zapravili Demšar medtem že za žganje, dva kovača z listnico vred pa je pustil kar na Gartnerjevem stranišču.
Demšar je okradel tudi gostilničarja Josipa Žbontarja v Rudnem. Domači so delali na polju, Demšar pa je poiskal ključ, odprl vrata gostilniške sobe, se napil navadnega špirita, potem pa še segel pc denarju. Otroci so Demšarja videli in ga zatožili. Ko so orožniki Demšarja prijeli, je svoje grehe gladko priznal. Glede ključa je rekel Jaka, da že dvajset let ve, da ga spravlja--jo Žbontarjevi nad svinjak.
Drugi tatinski ptiček je delavec Vid Per-nar. Pernar in njegov prijatelj Milinovič sta delala pri Dukiču v Poljanski dolini. Stanovala sta v isti hiši, vsak v svoje sobi in drug drugemu sta se zaupala. Pa je Pcr-narja premotilo in lepega dne je vzel iz vojaške knjižice svojega sostanovalca 201 din. Velik denar, ako pomislimo, kako težavno se dokoplje delavec do enega samega desetaka. Milinovič je stotaka takoj pogrešil. Hotel je poslati denar svojcem na Hrvatsko, pa čevlje si je mislil kupiti. Tatvine so osumili Pernarja, ki pa je vsako krivdo odločno tajil. Skoro se je zdelo, da bo ostala tatvina nepojasnjena, ko je pomagalo srečno naključje. Tatu sta namreč izdala bankovca sama. Orožniki so našli pri Pernarju 400 din in Milinovič, ki je bil poleg je takoj z roko pokazal na dva čisto nova stotaka z besedami: »Ta dva sta mo-ja!« Bankovca sta imela številki 45 in 49, medtem ko je imel Milinovič še stotake s številkami 46, 47 in 48. Dukičevo podjetje je izplačevalo mezdo v novih bankovcih in jih je oddajalo delavcem po zaporednih
Potresni sunki na otoku Hvaru
Split. 21. julija
V petek so čez dan in ponoči občutili na Primorju več lahkih potresnih sunkov. Malo močnejši so bili sunki na otoku Hvaru. Prvi močan sunek so čutili ob 11.30 dopoldne. Trajal je šest sekund. Hkratu je pod zemljo močno zabobnelo. Poznejši sunki so bili ob 13.. 19., 22.30 in 23. Vsi ti sunki so bili slabši od prvega, zmerom pa jih je spremljalo podzemsko bobnenje.
Kakor kaže. je bil epicenter v Bitvah na Hvaru, kjer se ie zrušila neka kolibica in je bila laže poškodovana Anica Dubokovi-čeva. Po nekaterih hišah v Bitvah so dobili stropi in zidovi razpoke. Močno so se potresle hiše še v dugih krajih Hvara. tako v Brisniku. Vrbovski. Jelši in Starem gradu.
NALEZLJIVA BOLEZEN
Slon Jumbo je obolel in močno kašljal. 2ivinozdravnik naroči, naj mu dado steklenico konjaka. Drudi dan vpraša živino-zdravnik paznika, kako se počuti slon.
Paznik: Prav dobro, gospod, zdaj ae kašlja več, pač pa kašljajo drugi sloni kakor divji.«
številkah. Bankovce številk 45 do 49 je prejel Milinovič in tako je bilo vsako Perner-jevo tajenje brez smisla. Mimo tega se je tudi na zgibih bankovcev poznalo, da sta spadala manjkajoča stotaka v Milinovičev žep in ne v Pernarjev Sicer pa *udi nihče drugi ni vedel, kje je imel Milinovič spravljen denar. Pod težo neovrgljivih dckaz<w se je naposled Pernar vdal in priznal tatvino. Trmastega Pernarja so aretirali.
Svojevrsten greh je zakrivil delavec M;-kuš Anton iz Rakitne. Mož šteje 42 let in živi pri Sv. Barbari v škofjeloških hribih. Mikušu je dal lesni trgovec Bernik Ludvik s škofjeloške postaje pismo s 300 din gotovine. Mikuš bi bil moral ta denar oddati v Zalem logu nekemu Leopoldu Rantu. Mikuš pa tega denarja ni oddal, ampak je zagodel docela drugo melodijo. Izgovoril se je na vojaška oblastva v Železnikih. Vedel je povedati, da so mu v Železnikih pismo z denarjem vred odvzeli in mu obljubili, da bo odposlana njegova delavska knjižica z denarjem vred na občino Preserje. Poizvedbe so dognale, da si je Mikuš od kraja do konca izmislil zgodbo o postopanju vojaških oblastev. Vojaška oblastva niso posia-la nikake delavske knjižice in občina v Pre-serju ni prejela ničesar. Jasno je bilo torej, da je Mikuš trgovcu Berniku denar poneveril, a je hotel poneverbo prikriti z izmišljeno zgodbo. Mikuš je bil že ponovno kaznovan.
Celjske novice
Celje, 21. julija
Celjski skavti so se vrnili s taborjenja
Mr konjiče v steg skavtov v Celju je te dni končal svoje 15dnevno taborjenje pri šeščah blizu 2alca ob bistri Savinji, v objemu temnih gozdov. Lani so tam taborili Hrvatje, sedaj pa taborijo tam Mariborčanke in malo dalje Ljubljančanke.
Celjski skavti so po določenem načrtu postavili osem šotorov, sredi med njimi pa okrogel indijanski šotor »Tipi«, v katerem je v primeru slabega vremena prostora za sto tabornikov. Skavti so v prvih dneh taborjenja pokazali samostojnost, spretnost, iznajdljivost in okus pri izdelovanju tabornega pohištva in tabornih patentov. Vsak dan se je pričel z budnlco ob 5. zjutraj ter je bil poln dela., učenja, izpitov, tekem in izletov. Izpit je položilo 72 prijavljenih tabornikov izmed 80. Tabor je bil dvakrat inspiciran. Redovana je bila tehnična in tudi etična stran tabora. R« d o vanje je bilo naslednje: izpolnjevanje božjih in cerkvenih zakonov odlično, ljubezen do kralja in domovine odlično, izpolnjevanje skavtskih zakonov prav dobro, resnicoljubnost prav dobro, koristnost odlično (rešili so voznika in dva konja iz narasle Savinje. zaradi česar so bili odlikovani Uta-ha-Planinc, Grobelnik in Butinar), usmi-ljenost odlično, skromnost prav dobro, ravnanje z živalmi odlično, ubogljivost dobro, veselost odlično, varčnost dobro, treznost odlično, čistost v mislih in dejanjih odlično. Mariborčanke in Ljubljančanke imajo več sredstev na razpolago nego celjski skavti ter lahko še dalje uživajo krasote Savinjske doline.
Smrtna nesreča pri delu
V četrtek se je težko ponesrečil 481etni Žagar Anton Capi z Lačne gore pri Oplot-nici. Pri delu ga je udarila žaga z vso silo v trebuh in mu prizadejala nevarne poškodbe. Capla so prepeljali v celjsko bolnišnico. kjer je v nedeljo zjutraj podlegel poškodbam.
Iz vlaka je padel
Ko se je peljal 321etni Nikola Savič iz Vladjeviča pri Doujem Vakufu v soboto popoldne na vojaške vaje v Maribor, je padel v štorah pri Celju z vagona in se hudo poškodoval po glavi. Ponesrečenca so oddali v celjsko bolnišnico.
(Jsoden padec s kolesa
Ko se je peljala Karolina Apihova. uradnica Poštne hranilnice v Ljubljani, ki je bila v Laškem na dopustu, v soboto s kolesom iz Laškega na Rečico, je padla in se težko poškodovala po obrazu, rokah, nogah in desnem ramenu. Apihova se zdravi v celjski bolnišnici.
DOBER ODJEMALEC
—	Prosim eno cigareto, toda cenejše vrste!
—	Ali jo boste pokadili takoj, ali pa naj jo pošljem na dom?
Ponedeljska križanka
BESEDE POMENIJO
Vodoravno: 1. Rus (za razliko od Ukrajinca), 8. poseka, na novo za polje pridobljena zemlja, 9. brez družbe, osebno. 10. dvojica, 12. kesanje, 14. veznik, 15. duhovnik v srbščini, 17. medmet, 18. prostor na postaji, 20. lesena zgradba za igro in delo, 21. zabavišče, 22. domači zajec, 24. starejša oblika za ako. 26. blazen. 27. oblika pomožnega glagola, 28. poudarjena nikalnica, 30. ne bel ne črn. 31. tatvina z napadom, 33. veznik, 34. sovjetski general.
Navpično: 2. razmah, polet. 3. polbog starih Rimljanov. 4. predlog, 5. središče vrtenja, 6. vodna žival, 7. razumen, 10. požigalec iz bolestne strasti, 11. gozdno drevo, 13. slaven ruski vojskovodja, 15. bog starih Slovanov, 16. vrsta igre. 18. obrtnik, 19. nič v češčini. 23. nasiprotje dneva. 25. vrsta karte v igri, 27. pisarna, urad, 29. prostor v cerkvi, 30. odposlanec, poštar, 32. predlog, 33. oblika osebnega zaimka.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: Senegalec. Emona, bo, alo. as. Ivo, ima. Ren. ker. in. som, no. pokop. Abel. lont, Otilija, očit. tema, tepen. en, rov, le, rod, aga, oni. ta. ik. arena, reduciran.
Navpično: Sibirija, ne, Ema, golorok, Ano, la, cesarost, oven. amen. on ik, soli-ter. molitev, petit. pojem Boč. nam. operater, american, noga. lani. da. do. Uro, Ani, A. D., ar.
Troje knjižnih nagrad
si po naklonjenosti žreba dele Albin Šinkovec, brivec, Ljubljana, Dolenjska cesta 6; Metka Zemljičeva, Ljubljana VH, Podlimbarskega 31, in Adolf Vizjak, Trbovlje I. — Vse reševalce ponedeljske križanke vnovič vljudno opozarjamo, da pri žrebanju prihajajo v poštev samo rešitve, ki jih prejmemo na izpolnjenem izrezku iz vsakokratne številke našega lista.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere umrla naša draga mati
ANA KREČ rojena PAPIč
VDOVA PO KROJAŠKEM MOJSTRU
Pogreb drage nam pokojnice bo v torek 23. julija 1940 ob 14.30 iz Zal, kapala sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 22. julija 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ; Ljubljani,