Gozdarstvo v času in prof't __. ... šeni vasi Pugled in Žiben, ki ju ponovno osvaja gozd. Spoznali smo košček žalostne zgodovine 20. stoletja. Upajmo, da bo Evropi v okviru EU naslednje stoletje bolj naklonjeno. V posebno veselje nam je bil sprehod skozi pragozd na Kočevskem, ki je že več kot 1 OO let proglašen za naravni rezervat. Za evropsko gozdarsko znanost je že sedaj izrednega pomena, v bodoče pa mu bo zaradi tako dolge tradicije pomen samo še rasel. Prav tako smo bili veseli obiska "kraljice Roga", 52 m visoke jelke, ki je približno dvakrat višja od naših odraslih dreves. Do več kot 500 Jet stare kraljice, ki je še vedno zelena in vitalna, smo čutili globoko spoštovanje. Po obisku pri kraljici smo bili ravno prav razpoloženi za večerjo v prelepem okolju gradu Otočec. Pred vrnitvijo na letališče smo preživeli nekaj lepih uric v edinstvenem hrasto vem pragozdu, Krakovskem pragozdu, Id nam ga je predstavil g. Niko Rainer iz OE ZGS Brežice. Kot po navadi se je veliko vprašanj nanašalo na posebno ekologijo in sobivanje dreves, zelišč in živali v prelepem pragozdu ter tudi na feno- men ohranitve pragozda sredi tako intenzivno obdelo- vanega kmečkega okolja. Gozdarska ekskurzija v Švici DIT gozdarstva Novo mesto je v lanskem oktobru pripravilo strokovno ekskurzijo v Švico z namenom, da bi spoznali posledice rušilnega orkana Lothar iz leta 1999 ter videli sanacijo škod, kij ih je povzroči l. S pomočjo profesorja dr. Jurija Diacija z Biotehni- ške fakultete v Ljubljani smo navezali stike z razisko- valnim institutom WSL (Eidg. Forschunganstalt fur Wald, Schnee und Landschaft) iz Birmensdorfa pri ZUrichu. Naš vodič po švicarskih gozdovih v kantonu Aargau je bil dr. Anton Biirgi, ki je sodelavec omenje- nega instituta. Na institutu se ukvarjajo z okoljskimi in trajnostnimi raziskavami z motom: Raba, oblikovanje in zaščita bližnjega naravnega življenjskega okolja (http://www.wsl.ch). Gozdovi v revirju BWW Ekskurzija je potekala v gozdovih v okolici mesta Bremgarten, ki Ježi ob reki Reuss približno 20 krn zahodno od Ziiricha. Okoliški gozdovi spadajo v revir, ki se imenuje po kraj ih Bremgarten, Wohlen in Waltenschwil (BWW). Revir meri 895 ha ter vklju- čuje gozdove, ki se nahajajo v treh oblikah lastništva. GozdV 59 (2001) 1 ln končno še en višek naše ekskurzije, obisk samo- stana Pleterje, ki je vključeval tudi kratek pogovor s priorjem. Ponovno smo začutili duh zgodovine. Dva glavna proizvoda samostana, vino in sir, ki smo ju v srednjeveški slovenski vasi (muzej na prostem) dolgo in pazljivo okušali, sta napravila tako enkratno vzdušje, da smo se le stežka in z zamudo odpeljali proti domu. Vsi udeleženci ekskurzije brez izjeme smo ob slo- vesu čutili, da so bili Slovenija, njeni ljudje in goz- dovi velika izkušnja, ki jo bomo težko pozabili. Prav pri vseh slovenskih gozdarjih, ki smo jih srečali, smo začutili posebno toplino, kar nam je dajalo občutek pripadnosti skupni družini. Vedno nas bosta povezovala naša ljubezen in navdušenje nad zelenimi gozdovi. Z brezhibnim načrtovanjem in vodenjem s strani našega novega prijatelja Darija Krajčiča smo dobili občutek, da smo v nekaj intenzivnih dneh imeli priložnost videti najbolj značilne predele Slovenije. Če to ne drži, se bomo kmalu vrnili. Dru Henning Hammilton (prevod: Janez Krč) Največjo površino, 676 ha, zajemajo vaški (mestni) gozdovi omenjenih krajev. Zasebni gozdovi merijo 190 ha in se nahajajo predvsem v okolici krajev Wohlen in Waltenschwil. Zvezni oz. državni gozdovi okrog vojašnice Bremgarten merijo le 29 ha. Geografsko delijo gozdove na zgornji gozd in spod- nji gozd. Zgornji gozd zajema dve tretjini omenjene gozdne površine na gričevju s 390 do 470 m nadmor- ske višine. Značilna geološka zgradba ter oblikovi- tost površja z različnimi morenskimi nasipi sta rezultat delovanja in umika wurmskega ledenika, ki je dobil ime po reld Reuss. Spodnji gozd na nadmorski višini med 360 in 390m Ježi ob reki Reuss, na prodnatih terasah, ki so nastale z rečnimi nanosi po umiku ledenika. Zaradi izkoriščanja gramoza je bilo v zadnjih 25 letih posekana okrog 24 ha površin, ki so bile po prenehanju izkoriščanja spet pogozdene. Večji del omenjenih gozdov fitocenološko uvrščajo med tipične gozdove bukve z dišeča perlo in gozdno beki co. Na prehodu med morenskimi nasipi in prodna- timi terasami najdemo mešane gozdove bukve,jesena 47 š~rene vesti in javorja. Prodnate terase ob reki Reuss poraščajo jesenovja s čremso. Zgodovina gospodarjenja z gozdovi BWW Mestni in vaški gozdovi so meščanom v preteklosti pokrivali potrebe po lesu za kurjavo (srednji gozd). Ob koncu dvajsetega stoletja je bila četrtina teh gozdov direktno s sadnjo spremenjena v iglaste gozdove. Ostali gozdovi so bili s postopnim podaljševanjem proizvo- dne dobe spremenjeni v visoki gozd. Mestna skupnost Bremgarten že od leta 1809 nas- tavlja svojega gozdnega upravitelja oz. mestnega nad- gozdarja. Leta 1971 je po naročilu mestne skupnosti vodenje gospodarjenja s temi gozdovi prevzel institut EAFV, ki se je kasneje preimenoval v institut WSL. Zadnjih sedemdeset let je gospodarjenje z gozdovi izpostavljeno velikim padcem cen lesa. Te so v zadnjih 30 letih padle za 50-70 %. Zaradi cenovnih pritiskov in pocenitve dragega poslovanja so v letu 1997 prevzeli tudi gospodarjenje z vaškimi gozdovi krajev Wohlen in Waltenschwil. Zadnji rezultati kažejo na to, da so stroške znižali na vseh stroškovnih mestih, največ pa pri uporabi posebnih strojev, katere rajši najamejo pri specializiranih podjetjih. Današnji gozdni obrat BWW vodi upravni odbor, ki ga sestavljajo zastopniki krajevno-mestnih skup- nosti Bremgarten (štiri člani), Wohlen (tri člani) in Waltenschwil (dva člana). Upravni odbor usmerja delo vodstva obrata, ki ses- toji iz nadgozdarja (inženir) ter gozdarja. Po pogodbi med mestnimi skupnostmi in institutom WSL je v obratu z 20% delovnim časom kot nadgozdar zaposlen naš vodič dr. Anton Bilrgi. V vodstvu obrata je zaposlen še revirni gozdar, kateremu so podrejeni delovodja in trije gozdarski delavci z gozdarjem - praktikantorn. Pomemben organ podje~a je tudi nadzorni (finan- čni) odbor, ki ga sestavljajo po en zastopnik iz vsake krajevno-mestne skupnosti. Po poslovnih rezultatih iz let 1997-1999 je njihovo poslovanje pozitivno ter presega povprečne finančne rezultate gospodarjenja z gozdovi v sredogorju kantona Aargau. Izkupiček od prodaje lesa je v tem času skupaj s subvencijami znašal povprečno 109 SFR/m3 (1.235 SFR /ha/leto), povprečni proizvodni stroški so znašali 95 SFR /m3 (1.074 SFR!ha/leto). Povprečna renta je torej znašala 14 SFR/m3 (161 SFR/ha/leto) in je bila skorajda trikrat večja kot v vseh sredogorskih gozdovih kantona Aargau. Gozdni fondi v vaško-mestnih gozdovih BWW Povprečna lesna zaloga teh gozdov (676 ha) je pred 48 arkanom znašala okrog 350 m3/ha. Iglavci so v lesni zalogi udeleženi s 60% (srnreka 41 %, jelka 9 %, pri- mešani so še macesen, bor ... ), listavci pa s 40% (bukev 18 %, hrast 9%, sledijo jesen, javor injelša). Debelin- ska struktura je bila pred orkan om izrazito pomaknjena v višje debelinske razrede, saj je bilo kar 69 % lesne zaloge v debelinskih razredih z drevjem nad 36 cm prs- nega premera oz. 40 % lesne zaloge z drevjem nad 54 cm prsnega premera. Tekoči prirastek je znašal okrog 1 0,5 m3/ha. Povprečni letni posek pred orkan om je znašal okrog 7.000 ml lesa (od tega približno 4.000 m3 hlodovine in 3.000 ml lesa za industrijsko prede- lavo). Orkan Lothar V sredini decembra 1999 je vso zahodno in osrednjo Evropo zajel močan ciklon z obilnim in dolgotrajnim deževjem. Ko je deževje na predbožični večer že poje- njalo, so se začele v polja nizkega zračnega pritiska stekati zračne mase z Atlantika. Te so za božič mes- toma že dosegle viharne vrednosti v Franciji in Nem- čiji ter tudi v Švici. Tako so okrog 15. ure na merilni postaji Uetliberg nad Zurichom izmerili povprečno hitrost vetra okrog 85 km/h s sunki do 175 km/h. Vihar se je zvečer polegel, nato pa se je prebudil naslednji dan, 26. 12. 1999, malo pred pol dnevom, ko se je pov- prečna hitrost vetra v kratkem času povečala na 180 km/h s sunki do 241 km/h. Izmerjene hitrosti vetra po merilnih postajah v Švici so bile različne in so bile na splošno višje ob meji z Nemčijo in Francijo ter v višje ležečih krajih. Vihar se je 26. decembra popoldne nekoliko polegel, nato ponovno prebudil zvečer ter s sunki do 150 km/h trajal do naslednjega dne zju- traj . Zadnji vrhunec je vihar dosegel 28. decembra, ko so sunki vetra dosegli hitrost okrog 110 km/h (http://www. ws l. eh/forest/lothar). Posledice orkanskega vetra v gozdovi.h BWW Zaradi razmočenosti prodnatih tal ter velikih hitro- sti vetra z močnimi sunki je predvsem debelo drevje z dobro razvitimi krošnjami in višjim težiščem lesne mase izgubljaJo svojo oporo v tleh. Prva drevesa so padla že za božič, ko je vihar izruval predvsem posa- mezna močnejša drevesa. Z naraščajočim viharjem so poškodbe v sestojih naraščale in dosegle vrhunec 26. decembra okrog poldneva, ko je v dobri uri padla večina drevja. V omenjenem revirju BWW je vihar Lothar na goz- dnih sestoj ih povzročil naslednje škode: -V vaško-mestnih gozdovih, s katerimi gospodari gozdni obrat BWW (676 ha), je popolnoma uničil GozdV 59 12001 l 1 sestoje na površini 111 ha. Delni vetrolomi s sku- pinsko do posamično poškodovanim drevjem so bili prisotni na vsej ostali posesti. Izredni posek zaradi vetroloma so ocenili na 64.000 ml (37.500 ml iglav- cev, 26.500 ml listavcev). Ta količina predstavlja sko- rajda !O-letni posek v teh gozdovih. -V zasebnih gozdovih ( 190 ha) je vihar uničil sestoje na 28 ha površin ter prizadejal sestoje na vseh ostalih površinah. Količino izruvanega in polomljenega lesa so ocenili na 14.500 ml (10.300 ml iglavcev, 4.200 m3 listavcev). -V zveznih gozdovih okrog vojašnice Bremgarten (29 ha) je vihar uničil9 ha gozdov, ostale je le poškodoval. Količino izruvanega in polomljenega Lesa so ocenili na 4.500 ml (3.500 ml iglavcev, 1.000 ml listavcev). Skupno je vihar Lothar v revirju BWW uničil 148 ba površin, delno poškodoval747 ha gozdov ter izruval in polomil 83.000 ml lesa (5 1.000 iglavcev, 31.700 listavcev). Načrt sanacije posledic vetroloma Podrobneje smo se seznanili s sanacijo v vaško-mestnih gozdovih, s katerimi gospodari gozdni obrat BWW. Zaradi vetroloma, ki je v njihovih goz- dovih uničil skorajda desetletni načrtovani posek, so morali narediti plan sanacije gozdov, pri katerem so upoštevali tudi srednjeročne posledice vetroloma v pri- zadetih sestoj ih in na sam obrat. Pri tem so upoštevali tudi pridobljene izkušnje s sanacijo posledic vetroloma iz leta 1990 (Vivian). V naslednjih 3-4 letih pričakujejo povečanje škod zaradi napada podlubnikov in povečanja sončnih opeklin v robnib bukovih sestojih. Povečale se bodo površine za nego in s tem stroški nege, pri čemer pa bo prihodek zaradi uničenih el itnih sestojev upadel. Med dodatne stroške so prišteli tudi stroške izdelave novega desetlet- nega načrta za obrat BWW. Predvidevajo, da bo poslo- vanje obrata v naslednjih letih zašlo v rdeče številke. Pri načrtu sanacije so določili prioritetni red pospra- vi la lesa iz območja, ki gaje prizadel vetrolom. Najprej so se usmerili na pospraviJo najdragocenejšega lesa listavcev, ki se na trgu trenutno zlahka proda. Zaradi nevarnosti razvoja podlubnikov v še ohranjenih sesto- j ih iglavcev po prioriteti sledi pospraviJo posamičnih polomljenih oz. izruvanih dreves iglavcev. V uničenih večjepovršinskih sestojih iglavcev bodo najprej pos- pravili vrednejše sortimente, šele nato se bodo lotili popolne sanacije. Le-to bodo izvedli na dostopnejših površinah, kjer bodo z izdelanimi sortimenti pokriti vsi stroški. Večino ostalega lesa, ki proizvodnih stroškov ne bi pokrivali, bodo pustili v sestoj ih. Gozd V 59 (2001) 1 Društvene ve Ogled sanacije posledic vetroloma Na terenu smo si ogledali posledic vetroloma v gri- čevnatem svetu, kjer so prevladovali bukovo-smreko vi debeljaki s primešanim gradnom, jelko in rdečim borom. Vihar je najbolj opustošil elitne debeljake in pomlajence na prepišnih legah. Večino drevja je vihar izruval, drevje je padalo po sistemu domin v več sto- metrskih pasovih. Tanjše in bolj zakoreninjeno drevje z močnej širni srčnimi koreninami je bilo pogosto pre- lomljeno tik pod krošnjami Presenetilo nas je, da je v uničenih sestojih ostal rdeči bor skorajda nepoškodo- van. Zaradi svetloljubnega karakterja in sestojne utes- njenosti s strani je rdeči bor oblikoval manjše krošnje, ki so se dobro upirale vetru. Vihar je prizanesel mlajšim razvojnim fazam ter sestojem v zatišnih legah. Pri pospravilu izruvanega in polomljenega drevja so se v gozdnem obratu BWW držali načrta sanacije. Del popolnoma uničenih debeljakov in pomlajencev z velikim deležem kakovostne hlodovine je bil saniran že pred našim prihodom. V sestoj ib z dobrimi spravil nimi razmerami so bila izdelana tudi drva listavcev, ostali sečni odpadki so bili zloženi v kupe. Na prvi pogled je bilo mladje redko, slabo razvito, nevitalno in poš- kodovano, vendar so se med (in pod) temi večjimi osebki skrivala številna manjša eno- do h·iletna dre- vesca bukve, hrasta, rdečega bora in javorja. Zelišča so bila sorazmerno redka (konjska gri va), ponekod se je začela že razraščati robida. Sestoje bodo prepustili naravnemu razvoju. Prva negovalna dela bodo izve- dli šele ob prehodu mladja v goščo. Zaradi pocenitve del bodo linijsko rahljanje zmesi izvedli s samoho- dnim strojem. Z ukrepom bodo skušali pospešiti razvoj močnih in kakovostnih osebkov ob novo nastalih robo- vih. V bližnjih nasadih smreke, kjer je bilo polomljeno le posamezno drevje, je bila sanacija že dokončana. V Udeleženci ekskurzije na prizorišču vetroloma (foto: A. Kotnik) 49 času ogleda je potekala sečnja v delno polomljenem debeljaku smreke, jelke in bukve. Presvetljeni sestoji se bodo obnovili po naravni poti. Pri pospravi lu poškodovanih gozdov sodelujejo tudi okoliški prebivalci, ki si po predhodnem dogovoru z revimim gozdarjem pripravljajo drva za ogrevanje. Čeprav so gozdovi odprti s prometnicami in je sečnih odpadkov zelo veliko, se je pospravi la loti lo le nekaj okoličanov. Nedaleč vstran smo si ogledali izruvan debeljak bukve in gradna, ki ga ne bodo sanirali, ampak prepu- stili naravnemu razvoju. Na podlagi proučevanja raz- vojnih procesov v teb sestoj ih bodo pridobili izkušnje za ravnanje v bodočih ujmah. Vetrolom je prizadel tudi sestoje jesena in doba v naplavnib ravnicah ob reki Reuss. Debeljaki doba in jesena so bili močno poškodovani, mestoma, kjer je bila primešana smreka, so bili tudi popolnoma uni- čeni. Dob je bil večinoma izruvan, jesen, javor ter tudi smreka delno izruvani ter delno polom! jeni. Izru- vana drevje mogočnih dobav (prsni premeri tudi nad 100-120 cm) je podiral o vse okoliška drevje. Vibmju so se uprli le mlajši sestoji do faze drogovnjaka. Potek sanacije teh sestoj ev je odvisen od odprtosti sestaja, sestojne mešanosti ter stopnje poškodovano- sti. Zaradi nevarnosti razvoja podlubnikov imajo pri sanaciji prednost smrekovi sestoji, vendar so morali včasih zaradi nedostopnosti prej počistiti prometnice in bližnje sestoje listavcev. Ker je večina debelega in s tem kakovostnega doba in t11di jesena izruvana in še delno vegetira, bo sanacija v teh sestoj ib tekla še v naslednjih letih. Ogledali smo si sanacijo dvoslojnega mešanega gozda doba injesena v zgornjem s loju ter smreke v spod- njem sloju. Sestoj je bil skorajda popolnoma uničen. Podstojna smreka je bila poškodovana zaradi vetra in tudi zaradi padajočih dreves doba injesena. Pri sanacij i tega sestaja so uporabljali kombinirano skupino sekačev in forwardeija. Sekači so podelovali listavce ter preža go- vali le izruvane iglavce, delavec v forwarderjuje nadalje klestil, krojil ter zlagal les iglavcev. Les so s sečišč vozili z močnimi traktorskimi prikolicami z žerjavom. Zaradi sanacije posledic vetroloma so v gozdnem obratu BWW začasno najeli še dodatno delovno silo. Pomagajo si z upokojenimi sekači in gozdarj i ter z najetimi kmeti (akordanti). Pri začetnem pospravljanju drevja z javnih poti in druge infrastrukture so pomagali tudi člani civilne zaščite bližnjih mest. Obrat je najel tudi podjetnike z gozdarsko mehanizacijo. Pri sanaciji uporabljajo štiri gozdarske traktorje, že omenjeni traktor s prikolico, dva forwarderja, tri 50 vollemteije ter bager s kleščami za premik težjega lesa (dob). Lesni trg Prodajna področja za les iz območij v reviiju BWW, ki jih je prizadel vetrolom so naslednja: - Švica: na domačem tržišču prodajajo les vseh drevesnib vrst i11 kakovosti . Še vedno se dobro proda les listavcev najvišjih cenovnih razredov. Zaradi velike ponudbe je trg zasičen z lesom iglavcev. Povprečne cene so zato padle s prib!. 100 SFR/m3 na 70 SFR/m3. -Sosednje države: v Italijo prodajajo predvsem bukovo hlodovina, v Avstrijo predvsem hlodovina iglavcev, v Nemčijo pa les iglavcev za tehnološko predelavo (celuloza, lesne plošče). -Ostali trg: furnirsko hlodovina bukve srednje kako- vosti prodajajo celo na Kitajsko. Zaradi porušenih razmer na trgu iglavcev so se odlo- čili za za lažno skladiščenje hlodovine smreke. Ogledali smo si dva bistvena načina skladiščenja: -Skladiščenje na centralnem skladišču z mokrim kon- zerviranjem. Les iglavcev je zložen v velike skladov- nice, v katerih je bilo v času našega obiska okrog 2.000 m3 hlodovine. Zaradi preprečevanja razvoja trohnobnih gliv in škodljivih insektov les neprestano škropijo z vodo, ki jo črpajo iz bližnje reke. Tako konzerviran les lahko počaka tudi tri leta na ureditev razmer na trgu. -Skladiščenje v gozdu. V Švici in Nemčiji od leta 1991 (vetrolom Vivian) uporabljajo tudi posebno metodo skladiščenja lesa v gozdu. Les pred napadom trohno- bnih gliv in ostalih škodljivcev zavarujejo z močnejšo plastično folij o. Pri dražj i metodi uporabijo tudi talno folijo, kijo zvarijo skupaj s pokrivno folijo. Les je na ta način skoraj brezzračno konzerviran, ker mikroor- ganizmi hitro razgradijo ptisotni kisik ter s tem one- mogočijo svoj nadaljnji razvoj. Skladiščenje z nezna- tno izgubo vrednosti lesa je možno do enega leta pri bukovini in do štiri leta pri smrekovini. Omenjeni postopek konzerviran ja lesa so predvsem kmetje, las- tniki gozdov pocenili z uporabo fol ije, ki jim služi pri prekrivanju silažne krme v silosib. Talne folije ne uporabljajo, zato ostane les vlažen. Ker je pokrit, je zaščiten pred škodljivci. Skladiščenje lesa je možno največ do treh let, vendar se že v drugem letu skladi- ščenja pojavljajo posamezne barvne napake in kasneje porjavitev lesa. Slabe strani teb metod skladiščenja lesa so v tem, da zasedajo prostor v gozdu ali ob njem, hkrati pa so podvržene mehanskemu uničenju folije in s tem kvarjenju lesa. GozdV 59 (2001) 1 Zaključek Kljub temu da se pri našem delu ne bi radi srečevali s podobnimi posledicami naravnih ujm, smo z zani- manjem prisluhnili dr. Biirgiju. Pri švicarskih kolegih se lahko v bodoče zgleduj emo pri marsikaterih racio- nalnih rešitvah v gozdni proizvodnji. Z racionalizacijo nege mladih sestoj ev bi prihranili denar in čas za nego danes nenegovanih sestojev, ki bodo v bodoče ogroženi zaradi slabše stabilnosti. Pri kriterijih za določitev potrebnega gozdnega reda bi Društvene vest se morali večkrat vprašati, ali gre za "kozmetično" ureditev sečišča ali za delo, ki je za obstoj in obnovo gozda res potrebno. Tudi v naših ohranjenih gozdo- vih je regenerativna moč gozda dosti močnejša, kot si mislimo, zato bi lahko celjenje podobnih ran prepustili naravi. Obnova s sadnjo naj bi bila zgolj priložnost, da se v izmenjanih sestojih vrnemo bl ižje k naravni zgradbi sestojev in večj i pestrosti rastišču primernih vrst. Zavedati se bomo morali, da tudi "brezplačna" sadika iz državnega proračuna ni zastonj. Andrej Držaj 33 . evropsko prvenstvo gozdarjev v nordijskih smučarskih disciplinah ( EFNS ), Estonija 200 l Gostitelj i letošnjega že 33. evropskega prvenstva gozdarjev v nordijskih smučarskih disciplinah (EFNS) so bili naši kolegi iz Estonije. Tekmovanje je potekalo od 10. do 18. februarja 2001 v kraju Otepaa. Veliko zanimanje slovenskih gozdaijev in predvsem oddaljenost kraja prireditve sta zahtevala temeljite pri- prave za izvedbo udeležbe, ki so se začele že v lanskem letu. Po nekaj odpovedih v zadnjem hipu - iz zelo raz- ličnih razlogov - se je na naporno dolgo pot z avtobusom preko Avstrije, Češke, Poljske, Litve in Latvije, ko se je po 35 urah vožnje števec kilometrov ustavil pri številki 2.1 OO, odpravilo 19 najbolj za gretih. Večina članov slovenske ekipe je zaposlenih na Zavodu za gozdove Slovenije (OE Postojna, Ljubljana, Kočevje, Novo mesto in Kranj), nekaj v gozdarskih podjetiib in ostalih različnih gozdarskih službah. V našo družbo smo povabili tudi "negozdarje" in tako poskrbeli za zelo pestro zasedbo in dobro vzdušje na dolgi poti in v celotnem tednu bivanja v znanem eston- skem zimsko-športnem centru Otepaa. Če že naša zima letos ni bila najbolj "prava", smo vsaj na daljnem severovzhodu Evrope pričakovali zimsko pravljico. Pa je bilo ob vsej dolgi poti snega le za vzorec.Tudi najhujši pesimisti si pred tem niso predstavljali, da bo našo prireditev reševal ozek trak umetnega snega, ki so ga organizatorji imeli priprav- ljenega za tekme svetovnega pokala v smučarskem teku, ki so se zaključile le dan pred našim prihodom. Tudi letos se je že preverjeni program prireditve pričel v ponedeljek s strokovnimi gozdarskimi ekskur- zijami. Na žalost smo težko pričakovani smučarski Gozd V 59 (2001) 1 pohod po razgibani pokrajini Hanja morali opraviti kar brez smuči . Kljub temu smo bili prijetno presenečeni nad lepoto tega področja ter zanimivo predstavitvijo izbranih objektov ob poti. Še posebno doživetje je bil vzpon na najvišji vrh Baltika, celih 318 m visoko Jaj- často goro. Pokrajina Ha nja je zaradi ohranjene narave in velike gozdnatosti zelo priljubljena med izletniki in ljubitelji narave, kar Estonci nedvomno so. Prepre- dena je s številnimi pešpotmi, kolesarskimi stezami, pozimi pa s progami za tek na smučeh . Varstvo narave je zelo poudarjeno, skoraj 1 O % vseh gozdov te goz- dnate države je pod varstvenim režimom. Gozdovi, ki pokrivajo skoraj polovico celotne površine države (oz. 2,1 mio ha), skupaj s števi lnirnijezeri, močvirji in barji dajejo značilen izgled tej večinoma ravni pokrajini, njena posebnost pa je tudi kar 3.700 km dolga zelo razčlenjena morska obala s številnim otoki v Baltiku. Drugi dan smo si ogledali gozdove, ki služijo kot študijski objekti gozdarske fakultete iz Tartuja, in lovski dvorec, ki služi za nastanitev, v njem pa je na ogled tudi zanimiva obsežna zbirka gozdarskega orodja in instrumentov. V sklopu študijskih objektov se nahaja tudi pragozd Jarvselja s površino 19,3 ha. Videli smo zelo lepe sestoje rdečega bora, del le-teb predstavlja gensko banko. Razkazali so nam še dolino reke Ah ja, ki jo obdajajo pisane stene iz peščenjaka. V tej pokrajini, ki buri domišljijo, po prepričanju mnogih Estoncev prebivajo vi le, škrati in junaki številnih legend, ki so pomembna vez med estonsko kulturo in naravo. Na gozdarskem večeru so nam gostitelji predstavili gozdove in gozdarstvo Estonije. Gospodarjenje z goz- 51