Program prireditev PETEK, 17. MAREC, OB 19.00 Levstikov dom, Velike Lašče PONOVITEV GLEDALIŠKE IGRE ZLati KeLih (KUD Primož Trubar Velike Lašče -Gledeja) TOREK, 21. MAREC, OB 16.00 Levstikov dom in OŠ Primoža Trubarja, Velike Lašče 20. FESTIVAL Turizmu pomAgA lastNA glava (OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče) TOREK, 21. MAREC, OB 19.00 Levstikov dom, Velike Lašče SVETOVNI DAN POEZIJE (Knjižnica Prežihov Voranc, Enota Velike Lašče) SREDA, 22. MAREC, OB 19.00 Levstikov dom, Velike Lašče PREMIERA GLEDALIŠKE IGRE Zaigraj še enkrat, Sam tokrat zares (KUD Primož Trubar Velike Lašče -Gledeja) ČETRTEK, 23. MAREC, OB 18.00 Trubarjeva domačija, Rašica ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ GREGORJA GREŠAKA Ujemi vse vode (zavod Parnas) PETEK, 24. MAREC, OB 19.00 Kulturni dom Rob PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU (KUD Rob in Podružnična šola Rob) NEDELJA, 2. APRIL, OB 15.00 Levstikov dom, Velike Lašče PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU (DPŽ Velike Lašče) ČETRTEK, 6. APRIL, OB 18.00 telovadnica OŠ Primoža Trubarja, Velike Lašče OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU (TVD Partizan Velike Lašče) PETEK, 7. APRIL, OB 19.00 Trubarjeva domačija, Rašica NA TRUBARJEVINI V ČAST DOMOVINI z Milošem Mikernom (Občina Velike Lašče) NEDELJA, 9. APRIL, OB 20.00 Levstikov dom, Velike Lašče PONOVITEV GLEDALIŠKE IGRE Zaigraj še enkrat, Sam, tokrat zares (KUD Primož Trubar Velike Lašče -Gledeja) NEDELJA, 9. APRIL, OB 10.00 pred župnijsko cerkvijo, Velike Lašče POSTAVITEV VELIKONOČNE BUTARE (KTŠD Krpan) TOREK, 11. APRIL, IN SREDA, 12. APRIL, OB 9.00 Levstikov dom, Velike Lašče MEDOBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN (JSKD, OI Ljubljana-okolica) PRIREDITVE OB TEDNU KNJIGE Od 17. do 23. aprila (program glej na strani 26) ČETRTEK, 20. APRIL, OB 14.45 Turjak KRPANOV KROS (OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče) ČETRTEK, 27. APRIL, OB 8.00 Rašica-Kurešček POHOD RAŠICA-KUREŠČEK (TŠD Rašca ) SOBOTA, 29. APRIL, 0B 10.00 okolica gradu Turjak, Turjak 3D SLOVENSKI POKAL (LK Turjak) TOREK, 9. MAJ, OB 19.00 Trubarjeva domačija, Rašica ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE VIKTORJA LUSKOVCA Slovenija, moja domovina (zavod Parnas) Trobla glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 Letnik 12, številka 2, 16. marec 2006 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1420 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Sonja Ahec, Marko Gradišar, Marjan Kastelic, Sonja Ratej Pirkovič, Franci Rigler, Anton Zakrajšek Odgovorna urednica: Lidija Čop Uredniški odbor: Majda Kovačič Cimperman, Marija Lušin, Veronika Vasič, Boris Zore Lektoriranje: Majda Samsa Oblikovanje: Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče Tisk: Kamitex, d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1 1315 Velike Lašče. Tel: (01) 7810-370 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Naslednja številka Troble izide 25. maja. Prispevke oddajte najkasneje do 11. maja. SOBOTA, 13. MAJ, OB 16.00 igrišče OŠ Primoža Trubarja, Velike Lašče OBČINSKO PRVENSTVO TROJK V KOŠARKI (TVD Partizan Velike Lašče) SOBOTA, 13. MAJ Selo pri Predgozdu, Mačkovec VSESLOVENSKO SREČANJE POHODNIKOV NA KRIŽIŠČU EVROPSKIH POTI E7 IN E6 (Zavod za gozdove, KE Velike Lašče) PONEDELJEK, 15. MAJ, OB 16.00 Levstikov dom, Velike Lašče IGRE ZA DRUŽINSKE POPOLDNEVE (ZRU) SOBOTA, 20. MAJ Rute POHOD OB RIMSKIH ZAPORAH (Društvo Claustra alpium iuliarum) Drage občanke, SPOŠTOVANI OBČANi Prva dva meseca letošnjega leta sta za nami. Zaznamovala ju je predvsem ostra zima, saj toliko snega že dolgo ni zapadlo v naših krajih. To se bo vsekakor poznalo v proračunu naše občine, saj smo za potrebe zimske službe že do sedaj porabili za 100% več sredstev od planiranih. Tako je že jasno, da bomo morali kakšno od planiranih investicij izpeljati v prihodnosti. V prejšnji številki Troble ste lahko prebrali, katere investicije naj bi izvedli v letošnjem letu iz občinskega proračuna. Tokrat pa bi želel malo predstaviti načrte nekaterih drugih investitorjev, ki naj bi letos gradili v naši občini. POSTA SLOVENIJE Pošta Slovenije ima v letošnjem letu v planu zgraditi nov, sodoben objekt, ki bo zadoščal vsem zakonskim zahtevam in standardom njihovega poslovanja. Izvedba te investicije, ki je bila planirana že lani, se je premaknila v letošnje leto, ker se je zataknilo pri pridobitvi gradbenega dovoljenja (en mejaš ni dal soglasja). Lokacija nove pošte je predvidena na delu parkirišča ob Zdravstveni postaji. Zaradi te gradnje bomo izgubili samo pet parkirišč, ki pa jih bomo uredili v bližini in s tem demantiram govorice, ki so se pojavile v javnosti, da bomo uničili celotno parkirišče. Ta lokacija nove pošte je bila sprejeta že v prejšnjem mandatu (20. seja OS, 12. december 2001, točka 7) z veliko večino takratnih občinskih svetnikov (deset ZA, eden PROTI, eden je na seji manjkal). Lahko povem, da nam je grozila izguba pošte v Velikih Laščah, ker njihovi trenutni prostori niso primerni za delovanje. Iskali smo različne lokacije, tako zemljišča, kot tudi že postavljene objekte, katere bi Pošta Slovenije odkupila in jih preuredila za svoje potrebe. Skupaj s predstavniki pošte smo evidentirali dva primerna objekta, vendar lastnik le teh ni bil pripravljen za njihovo odprodajo. Tako nam ni preostalo drugega, kot Pošti Slovenije ponuditi del občinskega zemljišča, ki so ga kasneje tudi odkupili. S postavitvijo poštne stavbe na novi lokaciji, bomo vsaj delno tudi prometno razbremenili center Velikih Lašč. Zaradi objektivnosti informacij v zvezi s postopki iskanja lokacije in kje so vzroki, da se še ni začelo z gradnjo nove poštne stavbe, smo za komentar zaprosili direktorja Pošte Slovenije, PE Ljubljana, Evgena Zadnika, ki si ga lahko preberete na občinskih straneh Troble. V osvežitev spomina, kako so glasovali takratni občinski svetniki (kot predstavniki političnih strank zastopanih v takratnem občinskem svetu) prav tako objavljamo del zapisnika tiste seje, saj so nekateri lokalni politiki očitno pozabili, kako so takrat glasovali njihovi svetniki. Ob tej priložnosti bi želel povedati še naslednje. Glede na slabo rentabilnost poštne izpostave v Robu so želeli to izpostavo ukiniti (kot v Ortneku) oziroma njeno dejavnost zmanjšati na minimum. S trdimi pogajanji z vodstvom Pošte (tudi s pomočjo krajanov Roba, za kar jim gre moja zahvala), smo dosegli, da se je ohranila oziroma še celo izboljšala ponudba tamkajšnje pošte. Ravno tako smo s pogajanji dosegli, da se je izboljšala tudi poštna dostava v nekaterih vaseh (po Kokavah), ki so bile vezane na pošto v Velikih Laščah. Zato moram ob tej priložnosti, za veliko razumevanje naših potreb, pohvaliti zdajšnjega direktorja Pošte Slovenije, PE Ljubljana, g. Evgena Zadnika in njegovega namestnika g. Rihtarja. TELEKOM Po velikih prizadevanjih, da naj Telekom končno začne s posodobitvijo svojega omrežja tudi pri nas, lahko z veseljem ugotavljam, da se je to končno zgodilo. V velikolaški centrali je postavljena najmodernejša naprava za širokopasovni dostop (ADSL) in IP-Ban. Začelo se je že z izgradnjo novega zemeljskega kabelskega omrežja na območju naselij Velike Lašče in Male Lašče. Seveda pri gradnji zemeljskega omrežja prihaja do poškodb zemljišč in tako nekaterim občanom otežuje dostope do njihovih hiš. Pri takih investicijah se temu ne moremo izogniti, zato vse prizadete naprošam za malo potrpljenja in razumevanja. Ko bodo dela končana in se bo istočasno še kaj uredilo v tistih okoljih, bo zadovoljstvo toliko večje. Telekom pripravlja tudi dokumentacijo za izvedbo optične povezave do nove telefonske centrale na Turjaku in njeno vključitev v omrežje že v letu 2007. Nato pa naj bi nadaljevali z izgradnjo omrežja proti Robu in Karlovici. Vrednost investicijskih del v letošnjem letu presega 150 mio SIT. MOBITEL Mobitel bo v letošnjem letu postavil bazno postajo pri Sv. Roku. S tem bo na našem območju izboljšan signal GSM in UMTS. Upam, da bo prevladal razum in da bodo nekateri lastniki parcel okoli omenjene cerkve dovolili posek dreves, da bo signal s te postaje dosegljiv na vse strani. Vrednost te investicije je nekaj deset milijonov tolarjev. Upam, da delite mnenje z mano, da bodo v našem okolju, tudi na račun teh investicij ustvarjeni pogoji za bolj kakovostno življenje. Za to so nemalokrat potrebni izredni napori, mučna pogajanja in usklajevanja. Vesel sem dejstva, da je pri veliko ljudi, ki so pripravljeni pri tem pomagati in s svojimi izkušnjami in nasveti, in ki na kratkoročne težave, ki so spremljajoče pri takih investicijah, gledajo z razumevanjem. V naslednji številki Troble bom predstavil planirane investicije še s področja posodobitve državne ceste G 106, ki poteka čez našo občino (Škofljica-Kočevje) in vas seznanil z vsebino sestanka, ki smo ga župani občin, ki ležijo ob tej cesti, imeli pred kratkim z ministroma za promet ter okolje in prostor. Prav izboljšanje te prometne žile smo župani in dva poslanca z našega območja, izpostavili kot nujno potrebno za izboljšanje življenjskega standarda in razvoja tega območja. Poimenovali smo jo kar 3A razvojna os, predlog podpisali prav v naši občini in poslali na vlado Republike Slovenije. Upamo na pozitiven odgovor! župan Anton Zakrajšek NAČRTOVANJE NOVE POŠTE V VELIKIH LAŠČAH Župan v uvodniku med drugim govori o gradnji nove pošte v Velikih Laščah. Objavljamo tisti del zapisnika seje občinskega sveta, iz katerega je razvidno, da so svetniki soglašali s predvideno lokacijo nove pošte. Iz zapisnika dvajsete redne seje Občinskega sveta Občine VeLike LAšče, ki je biLA v sredo, 12. decembra 2001: "Prisotni člani občinskega sveta: Joško AHEC, Tatjana DEVJAK, Matjaž GRUDEN (od 7. točke naprej), Peter INDIHAR, Anton Slavko JANEŽIČ, Jože JUVANEC, Franc PERHAJ, Franci RIGLER, Igor SEVER, Joško ŠILC, Janez ŠKRABEC. Odsoten: Vinko GRUDEN Ostali prisotni: župan Anton ZAKRAJŠEK, ravnatelj Edi ZGONC, Stanka MUSTAR, Irena INDIHAR, Marko ŽUŽEK, Jerica TOMŠIČ LUŠIN, predstavniki kabelske TV Velike Lašče, Ana VATOVEC -radio Zeleni val. Točka 7. Preselitev pošte v Velikih Laščah na drugo lokacijo. Peter Indihar je vprašal, zakaj se ne nadaljujejo aktivnosti za gradnjo večnamenskega objekta v Velikih Laščah na zelenici pod stanovanjskimi bloki. Narediti bi bilo potrebno nekaj dolgoročnega, žal pa ni občinski svet v tej sestavi nikoli obravnaval te točke. Župan je odgovoril, da je trenutno problem lokacija pošte. Matjaž Gruden je podprl župana, saj bo v prihodnje v centru najbrž dovolj prostora, če se bo klavnica preselila iz Levstikovega doma. Center Lašč je zazidan z neprimerno vsebino. Podpira, da se pri zdravstveni postaji postavi miniaturen objekt pošte. Nujno bi bilo tudi sanirati stavbo suhe robe. Igor Sever je dejal, da vsi stanovalci bloka nasprotujejo gradnji večnamenskega objekta. Tatjana Devjak se je strinjala, da klavnica v center naselja res ne sodi. Potrebno bi bilo pa resno razmisliti, kaj naj bi bilo v tem prostoru, ko klavnice ne bo več. Župan je razložil, da ni problem samo v vprašljivi nosilnosti objekta klavnice (za razširitev knjižnice nad klavnico), temveč tudi v dejstvu, da to ni občinska lastnina. Direktor pošte si je ogledal vse lokacije in bil zadovoljen samo z lokacijo pri zdravstveni postaji. Matjaž Gruden je dejal, da v desetih letih glede klavnice ni bilo nič narejenega. Župan je razložil, da je investitor objekta Pošta Slovenije, občina zagotovi parcelo, lahko se pa domenijo s Pošto, da bo Občina dala soglasje k projektu. Z desetimi glasovi za in enim proti (Peter Indihar) je bil sprejet sklep, da Občina Velike Lašče odstopi Pošti Slovenije del parcele št. 499/1 k.o. Velike Lašče za gradnjo novega poštnega poslopja." POŠTA SLOVENIJE -Kratek kronološki pregled aktivnosti, ki se nanašajo na izgradnjo nove poštne enote v Velikih Laščah Prvi pogovori in seznanitev Občine Velike Lašče s strani Pošte o neprimernosti in utesnjenosti obstoječih poslovnih prostorov na Levstikovem trgu 1 ter o možnostih primernejše lokacije segajo v obdobje konca devetdesetih let. V takratnem obdobju so bile aktivnosti vezane na iskanje primerne lokacije, vendar v tistem času iskanje primernih poslovnih prostorov ni obrodilo sadov (bilo je opravljenih več ogledov objektov v neposredni bližini stavbe Občine, ravno tako v bližnji okolici, npr. poslovni prostori klavnice idr.). Po letu 2001 smo ponovno preverili vse morebitne opcije za nakup novih poslovnih prostorov. Dogovori in iskanje primerne lokacije so potekali vse do leta 2003, vendar neuspešno, kljub velikim naporom župana občine in predstavnikov Pošte - v tem obdobju so bili organizirani sestanki z morebitnimi prodajalci, vendar so bili vsi dogovori neuspešni. Naj omenim samo nekaj primerov: s Kmetijsko zadrugo Velike Lašče, konkretno z g. Levstikom o morebitni prodaji poslovnih prostorov, v katerih je tedaj še obratovala klavnica, o odkupu zemljišča za izgradnjo prizidka k objektu Lesne, ki se nahaja v bližini zdravstvenega doma, oziroma k odprodaji dela tega objekta idr.). Na podlagi nezainteresiranosti potencialnih prodajalcev smo župana občine zaprosili za pomoč v iskanju možnosti odkupa primernega zemljišča, da bi lahko pričeli z izgradnjo novih poslovnih prostorov. S sklepom 20. redne seje Občinskega sveta Občine Velike Lašče je bilo določeno, da se Pošti odproda zemljišče v izmeri 283 m2 za novo poštno enoto. Odprodaja zemljišča je bila realizirana s podpisom kupoprodajne pogodbe z dne 11. 2. 2004. Omenjeno zemljišče je bilo kupljeno na podlagi cenitve sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke Ludvika Martinčiča, ki je zemljišče ocenil z prodajno ceno 2.280.000,00 SIT. Po podpisu omenjene kupoprodajne pogodbe je Pošta takoj pristopila k pridobivanju potrebne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja. V tem času so bila pridobljena vsa soglasja, vendar pa se je tik pred izdajo gradbenega dovoljenja zapletlo, in sicer: - Kmetijska zadruga Velike Lašče je pogojevala izdajo soglasja za izgradnjo s tem, da Občina Velike Lašče zagotovi odkup zemljišča in ureditev krožnega prometa za njihov objekt. Pošta je bila prisiljena spremeniti projektno dokumentacijo tako, da so bili odmiki objekta od sosednje parcele v skladu z ZGO-1 in posebne izdaje soglasja ni bilo potrebno pridobiti, - Kmetijska zadruga Velike Lašče je, že po opravljenem odkupu zemljišča s strani Pošte in izdelani projektni dokumentaciji, predlagala naj Pošta opravi nakup objekta, kjer je poslovala klavnica, in si tam uredi poslovne prostore. Predlog Kmetijske zadruge za Pošto ni sprejemljiv iz slednjih razlogov: * investicijska sredstva so odobrena za gradnjo novega poštnega objekta, * pošta je v projekt že vložila izdatna sredstva (približno 5 mio SIT), * kakršnekoli spremembe investicije bi v prihodnje ogrozilo izvedbo le-te. Upamo, da bomo kljub zapletom uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo novih poslovnih prostorov za pošto. V kolikor pa nam projekta ne bi uspelo izvesti v doglednem času - zaradi že omenjenih problemov in pritiskov Kmetijske zadruge, ki je sicer podala soglasje za ustanovitev služnostne poti za vodovodno omrežje (notarsko overjena služnostna pogodba, potrjena s strani direktorja omenjene zadruge, g. Levstika), pa moram poudariti, da bi aktivnosti za izgradnjo nove pošte premaknila v prihodnost. Ob koncu naj navedem, da nam brez župana občine, brez soglasja občinskega sveta in naklonjenosti celotne lokalne skupnosti ne bi uspelo projekta pripeljati tako daleč. Največja zahvala velja županu občine, ki nam je bil vseskozi pripravljen priskočiti na pomoč. Evgen ZADNIK, dipl. org. - menedžer direktor poslovne enote Ljubljana Ministrstvo za delo, družino in SOCIALNE ZADEVE PODELILO KONCESIJE ZA storitev institucionalnega varstva Občane obveščamo, da bodo delavci Davčnega urada Ljubljana, Izpostave Ljubljana-Vič Rudnik, tudi letos v Velikih Laščah pobirali NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 2005 V ČETRTEK, 16. MARCA 2006, od 14. do 17. ure v sejni sobi Občine Velike Lašče. Vrtec dobil uporabno dovoljenje tudi ZA uporabo zunanje ureditve V februarju je bila v zvezi z izgradnjo vrtca realizirana zadnja faza, in sicer tehnični pregled ureditve zunanje okolice vrtca. Komisija je ugotovila, da so vse površine primerno urejene in s tem izpolnjeni pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja, ki smo ga prejeli 1. marca 2006. Občinska uprava Nova pridobitev za amatersko KNJIŽNICO v Robu Amaterska knjižnica v Robu bo v tednu knjige bogatejša za dodani prostor, ki bo tudi na novo opremljen. Upamo, da bo to nova vzpodbuda bralcem iz robarskega okoliša, predvsem mladim, ki bodo imeli sedaj več možnosti za izbiranje željenega knjižnega gradiva. Otvoritev bo v tednu knjige, 19. aprila 2006. Občinska uprava Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je konec januarja 2006 zaključilo postopek za podelitev koncesij za 300 novih mest v domovih za starejše občane. Med kandidati za pridobitev koncesije je bila tudi Občina Velike Lašče - podjetje Lave, d.o.o., ki ga je občina ustanovila skupaj z Vegradom, d.d., iz Velenja z namenom, da je lahko kandidirala na razpis za podelitev koncesije. Na razpis se je prijavilo 19 ponudnikov, od katerih je bilo 11 vlog kot nepopolnih zavrženih, 8 popolnih vlog, med njimi tudi naša, pa je strokovna komisija v nadaljnjem postopku obravnavala in točkovala. Izmed prijavljenih kandidatov bodo koncesijo dobili štirje novi domovi -Radenci za 120 mest, za 60 mest pa Srednja vas v Bohinju, Ljubljana (Trnovo) in Celje. Prednost naj bi imela gradnja v tistih upravnih enotah, kjer doma še ni. Več točk je bilo možno doseči z gradnjo manjšega doma, eno od meril je bila tudi cena oskrbe, kjer lahko nižjo ceno dosežeš le z domom, ki ima večje število mest. V tako začaranem krogu meril in točkovanja je bila naša kandidatura žal zavrnjena. Izpadla je tudi Ribnica, čeprav v tej upravni enoti doma še ni, dobila pa bo še en dom Ljubljana. Zaradi podeljenih koncesij je bilo v zadnjem času v medijih povedanega Vsem staršem pripada ob rojstvu otroka finančna pomoč v znesku 40.000 Sit in knjiga o negi, zdravju ali prehrani otroka. Vlogi za dodelitev sredstev, ki jo dobijo pri patronažni sestri, na občini ali na spletni strani, je potrebno priložiti izpisek iz rojstne matične knjige. Občinska uprava veliko, zlasti o predvideni gradnji v Trnovem. V eni od TV-oddaj je zagovornik gradnje v Trnovem menil, da imajo vendar meščani pravico ostati v svojem okolju, zakaj bi se morali na stara leta, če bodo rabili oskrbo v domu, seliti nekam drugam. Sprašujemo se, mar nimajo te pravice tudi naši občani, ki so prav tako pustili za seboj štirideset let delovne dobe, ko gre za ostarele kmete, pa je v večini primerov ta še bistveno daljša. Prizadevanja za gradnjo doma s strani občine so se začela v letu 2003, ko smo se tudi mi preko Troble poslužili raziskave javnega mnenja in ugotovili, da so potrebe po domski oskrbi v občini velike, da so čakalne dobe, predvsem pa oddaljenost, kamor odhajajo naši občani na jesen življenja, nesprejemljive. Na poziv za gradnjo doma smo se prijavili že v letu 2004 in izmed prijavljenih 65 občin s popolno vlogo takrat prišli na 18. mesto. Zaenkrat je delo s kupi izpolnjenih papirjev na tem področju ustavljeno, ni pa zaključeno. Potrebe namreč obstajajo, volja s strani občine tudi, hkrati pa tudi upanje, da bo skrb za varstvo starejših postala res skrb, ne pa le obširno poglavje raznih strategij na področju socialnega varstva. Veronika Vasič Občinska uprava Tale malček pa je že letnik 2006 Novorojenčki v občini Velike Lašče Leto Število Deklice Dečki Okoliš novorojenčkov Velike Lašče Rob Turjak 2004 35 12 23 26 5 4 2005 41 24 17 29 6 6 OBČINA Velike Lašče - sofinanciranje prireditev društev v letu 2006 PRIREDITEV datum ORGANIZATOR LOKACIJA JANUAR 3. abonmajska predstava 13. Januar Občina Velike Lašče Levstikov dom Fotografska razstava Metoda Marolta 13. januar Zavod Pa mas Trubarjeva domačija S.Cenetov memorial (namizni len is) januar TVD Partizan Velike Lašče telovadnica OŠ FEBRUAR Prireditev ob kulturnem prazniku 3. februar KUD Primož Trubar Velike Lašče Levstikov dom Na Trubarje vini v čast domovini 3. februar Občina Velike Lašče Trubarjeva domačija Koncert ob kulturnem prazniku* 6. februar Glasbena šola Ribnica Glasb-šola Vel, Lašče 50-letnic a smrti Marija Kogoja 11. februar KUD Marij Kogoj Dom krajanov Turjak Naidihojca (7. srečanje g led. skupin) 16., 17. februar Zavod Parnas Levstikov dom KUD Primož Trubar Velike Lašče 9. zobOlrebčarska prireditev 17. februar OS Primoža Trubarja Velike Lašče oŠ 4. abonmajska predstava 24, februar Občina Velike Lašče Levstikov dom MAREC Tarok - občinsko prvenstvo 3. marec KTSD Krpan Gostilna pri Kropcu Komaj do srednjih vej (premiera gledal. igre) 4. marec KUD Rob Kulturni dom Rob Občinsko prvenstvo v veleslalomu 4. marec TVD Partizan Velike Lašče Stari vrh Odprto prvenstvo v smučarskih skokih 5. marec KT&D Krpan Dvorska vas 5. abonmajska predstava 10. marec Občina Velike Lašče Levstikov dom Gregorjevo - s čolnički po Rašici 12. marec Zavod za razvijanje ustvarjalnosti Trubarjeva domačija Ponovitev Gledejine gledališke igre Zlati kelih 17. marec KUD Primož Trubar Velike Lašče Levstikov dom Turizmu pomaga lastna glava 21. marec OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Levstikov dom Svetovni dan poezije 21. marec Knjižnica Velike Lašče Levstikov dom Premiera Glede jine gledal, igre Zaigraj še enkrat... 22. marec KUD Primož Trubar Velike Lašče Levstikov dom Materinski dan* 23- marec Glasbena šola Ribnica Glasb.šola Vel Lašče Ujemi vse vode (fotografska razstava G. Grešaka) 23, marec Zavod Parnas Trubarjeva domačija Pri redile v ob materinskem dnevu 24. marec KUD Rob Kulturni dom Rob APR J L Materinski dan 2. april DPŽ Velike Lašče Levstikov dom Obisk Andreja Rozmana ■ Roze 3. april OŠ Primož Trubar Velike Lašče OS PT Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu 6. april TVD Partizan Velike Lašče telovadnica OŠ PT Na Trubarjevim v čast domovini 7. april Občina Velike Lašče Občina Velike Lašče Ponovitev Gledejine gled. igre Zaigraj Se enkrat... 9. april KUD Primož Trubar Velike Lašče Levstikov dom Velikonočna butara 9. april KTSD Krpan Vel. Slevica-Vel. Lašče Medobmočno srečanje gled.skupin 11.r12. april J SKD, OI Ljubljana okolica Levstikov dom TEDEN KNJIGE (17.-23. april) Knjiga velikanka 17.,13.apri| Zavod za razvijanje ustvarjalnosti Levstikov dom Otvoritev knjižnice v Robu 19.april Občina Velike LaSče + Kud Rob Kulturni dom Rob Krpanov kros 20. april OS Primoža Trubarja Velike Lašče Turjak 'Podarimo knjigo 21. april Knjižnica Velike Lašče + OS PT DVZ Ponikve 6. abonmajska predstava 21. april Občina Velike Lašče Levstikov dom Ustvarjalne delavnice ob razstavi Od prvih zapisov ... 22. april Zavod Parnas Trubarjeva domačija Pohod Rašica-Kurešček 27 april TSD RaSea Kurešček-Rašica 3D slovenski pokal 29 april LK Turjak Turjak PRIREDITEV datum ORGANIZATOR LOKACIJA MAJ Slovenija, moja domovina (fotografska razstava) 9. maj Zavod Parna s Trubarjeva domačija Občinsko prvenstvo trojk v košarki 13. maj TVD Partizan Velike Lašče igrišče OŠ PT Vseslovensko srečanje pohodn¡kov 13. maj Zavod za gozdove Mačkovec Igre za družinske popoldneve 15, mai Zavod za razvijanje ustvarjalnosti Levstikov dom Pohod ob rimskih zaporah 20 maj Claustra alpium iuliarum Rute Srečanje likovnih umetnikov Trubarjevi kraji maj SPC PT - podružnica Rašica Trubarjeva domačija 6. dobrodelni koncert' 26. maj Županov sklad Levstikov dom Pohod po furmanski poti 27. maj KTŽD Krpan + OS PT VeLLašče-Lužarji Dan sonca 28. maj Zavod za razvijanje ustvarjalnosti Trubarjeva domačija Nastop folklornih skupin 28. maj DPZ Velike Lašče Levstikov dom Pohod v Rute maj Konjerejsko društvo Velike Lašče Predgozd JUNIJ OBČINSKI PRAZNIK Na Trubarjevi ni v čast domovini 2. junij Občina Velike Lašče Trubarjeva domačija □an nogometa 3, junij NK Velike Lašče igrišče OŠ PT 14. pohod po Velikoiaški kullurni poli 4. junij PD Velike Lašče Velike Lašče-Rašica Srečanje občinskih pevskih zborov fl. junij KUD Marij Kogoj grad Turjak Slavno st. akademija + koncert Slovenskega okteta 9. junij Občina Veiike Lašče grad Turjak Razstava ročnih del 10. junij Društvo upokoj&ncev društveni prostori Trški dan 10. junij Zavod Parnas + društva trg v Velikih Laščah 10-letnica delovanja konjerejskega društva 10. junij Konjerejsko društvo Velike Lašče Velike Lašče Izbirno teko vanje za najmočnejšega Slovenca 10. junij Bojan Vidmar Velike Lašče družabno srečanje - veselica 10- junij Konjerejsko društvo Velike Lašče Velike Lašče Zaključni koncert' 12. junij Glasbena šola Ribnica Glasb, šola Vel. Lašče Zaključna prireditev ob koncu šolskega leta 23. junij OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Počastitev dneva državnosti 23, junij Občina Vsi.Lašče Velike Lašče PGD Velike Lašče TURJAŠKI DNEVI (2 3 .-2 5. j unij) 50-letnica KUD Marij Kogoj 24. junij KUD Marij Kogoj Dom krajanov Turjak Pohod pO Turjaški turistični poti 24. junij TD Turjak Turjak Viteška poroka 24, junij T D Turjak grad Turjak Odbojka na mivki - odprto občinsko prvenstvo Z5. junij ŠMD Turjak Sc Turjak Gledališče te poišče 26.-30. junij Zavod za razvijanje ustvarjalnosti Levstikov dom JULIJ Medena tržnica 15. julij Čebelarsko društvo Velike Lašče Veiike Lašče Lokostrelstvo -odprto občinsko prvenstvo LK Turjak Turjak Dan gospodinj 30. julij DP Z Velike Lašče Vsiike Lašče AVGUST Ni predvidenih prireditev LOKACIJA H PRIREDITEV datum ORGANIZATOR SEPTEMBER Občinsko prvenstvo v balinanju 2. september TVD Partizan Vetlke Lašče Rob S kolesom po občini 10. september KTŠD Krpan Dvorska vas-po občini Krpanov dan {igre med krajevnimi odbori) 10. september KTŠD Krpan Dvorska vas Praznik suhega sadja na Gradežu 16. september DOD Gradež Svečana otvoritev Doma veteranov £3. september OZWS Velike Lašče Krvava Peč Pohod na stičišče ¿tirih občin 23, september Claustra alpium iuliarum Krvava Peč-lška Raščani za Raščane 24, september T&D Rašca Rašica OKTOBER Rajaine igre (teden otroka) 4. oktober Zavod za razvijanje ustvarjalnosti Levstikov dom + Retje 20-LE T NIC A TRUBARJEVE DOMAČIJE Razstava Trubarjevi kraji 6. oktober SPD PT - podruž.RaAica Trubarjeva oomačija Na Trubar je vini v čast domovini 6. oktober Občina Velike Lašče Trubarjeva domačija Ob 20-lelnici Trubarjevi ne 7, oktober KUD Primož Trubar Velike Lašče Trubarjeva domačija razsteva, arhiv ,„ 7, oktober Zavod Parna s Trubarjeva domačija razno OŠ Primož Trubar Velike Lašče Trubarjeva domačija Tarok - turnir za državno prvenstvo 21. oktober KTŠD Krpan OS PT 9. razstava del likovnih samofastnikov 20. oktober JSKD, Ol Ljubljana okolica Turjak - Dom krajanov Kostanjev pohod in piknik 26. oktober TD Turjak Turja k-Š kamevec-g rad Lan party (ob svetovnam dnevu intemeta) 29. okiober Zavod za razvijanje ustvarjalnosti Levstikov dom Dan reformacije 31, oktober SPD PT - podružnica Rašica Trubarjeva domačija NOVEMBER Razstava malih živali 11. in 12. nov. DGPMŽ Velike Lašče Kočevje Medobčinsko tekmovanje dvojic v namiznem tenisu 21. november TVD Partizan Velike Lašče telovadnica OS Šolsko prvenstvo v namiznem tenisu 26. november TVD Partizan Velike Lašče telovadnica OŠ Premiera Javorškove gledališke igre november KUD Primož Trubar Velike Lašče Levstikov dem Arhitekturna dediščina Gradeža (predavanje) november Zavod Parna s Levstikov dom DECEMBER Slovenski gradovi {fotografska razstava) 1. december Zavod Pamas Trubarjeva domačija Na Trubarje vini v čast domovini 1. december Občina Velike Laiče Trubarjeva domačija 13, srečanje harmonikarjev 2. december JSKD, Ol Ljubljana okolica Turjak - dom krajanov Božično-novoletni koncert 14. december KUD Marij Kogoj Dom krajanov Lokostrelstvo - božični turnir 16. december LK Turjak Turjak Otroška novoletna delavnica 16, december KTŠD Krpan Kropeč ali MatičJtovi Marmeladni dan december DPŽ Velike Lašče Levstikov trg Žive jaslice 24. december TD Turjak grad Turjak Tepožkanje 26. december DOD Gradež Božično-novoletni koncert 26, december Občina Velike Lašče Levstikov dom Blagoslovitev konj 26. december Konjerejsko društvo Velike Lašče Gasil .dom Vel. Lašče Koncert moškega kvarteta KUD Primož Trubar Velike Lašče Levstikov dom Predstava baletne sekcija KUD Primož Trubar Velike Lašče Levstikov dom Božični koncert Veiikolaška vokalna skupina veiikolaška cerkev * Pflreditve, ki niso sofinancirane iz občinskega proračuna (v pregiedniu so navedena :e zaradi lažjega uskiajevanja datumov) SOFiNANCirANje programov druŠTev in orgAniZACij v Letu 2006 ŠPORT NK Velike Lašče (nogometna šola - mladi, zimska nogometna šola, občinska liga v malem nogometu, udeležba na turnirjih) LK Turjak (udeležba na državnih turnirjih) TVD Partizan Velike Lašče (namizno-teniška šola - otroci, medobčinska liga v namiznem tenisu, ljubljanska liga v namiznem tenisu - odrasli, tekmovanja otrok v namiznem tenisu) Planinsko društvo Velike Lašče (planinski krožek - razredna stopnja, planinski krožek - predmetna stopnja, pohodi) KTŠD Krpan (udeležba na državnih turnirjih) OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče (Zlati sonček, Krpan, plavanje - vrtec, plavanje - 2. razred, korektivna gimnastika, razni prevozi) HUMANITARNOST Karitas Velike Lašče (pomoč starejšim) Karitas Rob (pomoč starejšim) KO Turjak (obdaritev otrok) Anin sklad (delovanje) Mali vitez (delovanje) Društvo paraplegikov (delovanje) Društvo za boj proti raku (delovanje) Klub Zarja Ribnica (delovanje) Društvo slepih in slabovidnih (delovanje) KULTURA KUD Primož Trubar Velike Lašče (MoPZ - kvartet, baletna sekcija, video sekcija, Gledeja) Društvo kulturni most Lutzelfluh - Velike Lašče (tečaj nemškega jezika, srečanje s predstavniki Švicarskega kluba, obisk prireditev, priprava obiska v letu 2007, ureditev arhiva) Zavod Parnas (ustvarjalne delavnice za otroke) Velikolaška vokalna skupina, Kulturno društvo (snemanje CD-jev) ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA Občina Velike Lašče obvešča občane, da bo Javno podjetje SNAGA, d.o.o., začelo z odvozom kosovnih odpadkov po naslednjem vrstnem redu: TURjAK 17. 3. 2006 ROB 20. 3. 2006 VELIKE LAŠČE 21. 3. 2006 Sortirani kosovni material se mora odložiti do 6. ure zjutraj na pločnik ob cesti. Morebitne reklamacije sporočite po telefonu 477-96-40 ali 477-96-67 vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Občinska uprava RAZNA DRUŠTVA DPŽ Velike Lašče (sodelovanje na občinskih prireditvah, ljudski plesi, strokovne ekskurzije, strokovna predavanja in tečaji, razni prevozi) DPM Velike Lašče (smučanje, kviz Mladi in kmetijstvo, kmečke igre, strokovna ekskurzija, plesne vaje, športne igre) Društvo gojiteljev malih pasemskih živali (strokovna ekskurzija, strokovna predavanja) Čebelarsko društvo Velike Lašče (sodelovanje na občinskem prazniku, strokovna predavanja in seminarji, tečaj za čebelarje začetnike, poletni čebelarski tabor, strokovna ekskurzija) Konjerejsko društvo Velike Lašče (sodelovanje na občinskih prireditvah, strokovna ekskurzija, izobraževanje) Govedorejsko društvo Velike Lašče (obisk sejma v Gornji Radgoni, srokovna ekskurzija) TURIZEM Claustra alpium iuliarum (strokovne ekskurzije, strokovna predavanja) TD Turjak (Ureditev TTP, strokovna ekskurzija) Društvo za ohranjanje dediščine (tečaj nemškega jezika, projekt Gradež, delavnice, strokovna ekskurzija) TŠD Rašca (strokovna ekskurzija) DRUGE ORGANIZACIJE Društvo upokojencev Velike Lašče (občni zbor, balinanje, streljanje, obiski na/v domovih, izleti) OZVVS Velike Lašče (postavitev spominskih obeležij, veteranske športne igre, strokovna ekskurzija) Zarja spominov Velike Lašče (komemoracije, vzdrževanje spomenikov) Slovenska nova zaveza (komemoracije, vzdrževanje spomenikov) Skavtski steg Škocjan - Turjak 1 (razno) OPRAVIČILO V prejšnji številki Troble je bil v novički o pridobitvi doktorskega naziva napačno napisan priimek dr. Tineta Grebenca. Za napako se opravičujemo, dr. GREBENCU pa še enkrat čestitamo ob pridobljenem doktoratu. Uredništvo ČISTILNA AKCIJA OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJE V okviru svetovnega dneva Zemlje, 22. aprila, predlagamo, da se skupaj lotimo spomladanske čistilne akcije. Krajevne odbore in društva vabimo, da v soboto, 22. aprila 2006, organizirajo akcije vsak na svojem območju. Na občini bodo na razpolago vrečke za zbrane odpadke. Če bo potreben dodaten odvoz odpadkov, nas o tem obvestite. Občinska uprava Protokol porok na turjaškem gradu (leto 2006) SPLOŠNI NAPOTKI Ženin in nevesta na predpisanem obrazcu za odobritev poroke izven uradnih prostorov, ki ga je definirala Upravna enota (dobita ga na Občini Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče, tel. 017810370) zaprosita za poroko na turjaškem gradu. Od Občine pridobita pisno soglasje za odobritev poroke na turjaškem gradu. Občini sta dolžna poravnati tudi določeni znesek, ki vsebuje stroške organizacije poroke na gradu. Ženin in nevesta se s pisnim soglasjem Občine Velike Lašče zglasita na Upravni enoti v Ljubljani (Adamič Lundrovo nabrežje 2, tel. 01 3063011), kjer dobita časovni termin poroke in poravnata stroške, ki so določeni s strani UE (poročevalec, matičar, takse ...). Poroka se lahko rezervira največ tri mesece in najmanj 45 dni pred željenim datumom poroke. ČASOVNI TERMINI POROČNE SOBOTE NA TURJAKU V LETU 2006 Časovni termini porok na turjaškem gradu, ki jih določi upravni referent v Ljubljani, so vsako prvo in tretjo soboto v mesecu dopoldne (do 13. ure), vsako drugo in četrto soboto v mesecu pa popoldne (od 15. ure dalje). Prva poroka bo izjemoma v soboto, 29. 4. 2006, ob 16. uri. prva in tretja druga in četrta sobota v mesecu sobota v mesecu 6. maj 13. maj 20. maj 27. maj 3. junij 10. junij 17. junij 24. junij (samo ob 15. uri) viteška poroka T julij 8. julij 15. julij 22. julij 5. avgust 12. avgust 19. avgust 26. avgust 2. september 9. september 16. september 23. september 7. oktober 14. oktober 21. oktober 28. oktober Časovni termini porok na turjaškem gradu, ki jih določi upravni referent v Ljubljani, so naslednji: prva in tretja sobota v mesecu 13.00 12.15 11.30 10.45 druga in četrta sobota v mesecu 15.00 15.45 16.30 17.15 18.00 Občina Velike Lašče vabi na 19. kulturni večer (4. sezona) NA TRUBARJEVINI V ČAST DOMOVINI \l / ¿rti' • 1 1 * « » t mm ki bo v petek, 7. aprila 2006, ob 19. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. Gost večera bo novinar, režiser, pisatelj in humorist MILOŠ MIKELN. Lepo vabljeni! STROŠKI POROKE I. ORGANIZACIJA POROKE, ki vključuje - Redarja (2x) - Hostesi (2x) - Cvetlični aranžma (sveže rože) - Darilo za mladoporočenca - Šampanjec za mladoporočenca in priči - Drugo (čiščenje, priprava dvorane ...) II. VZDRŽEVALNI STROŠKI PROSTOROV SKUPNI STROŠKI POROKE NA GRADU (I.+II.) 30.000 SIT (z DDV) Dežurna lista vodovoda Vodokomunalni sistemi, d.o.o. za čas od 13. 3. do 28. 5. 2006 BELAJ BELAJ BELAJ BELAJ BELAJ BELAJ BELAJ BELAJ BELAJ BELAJ BELAJ MARKO STANE ANTON MARKO STANE ANTON MARKO STANE ANTON MARKO STANE 13. 3. 20. 3. 27. 3. 3. 4. 10. 4. 17. 4. 24. 4. 1. 5. 8. 5. 15. 5. 22. 5. - 19. 3. - 26. 3. - 2. 4. - 9. 4. - 16. 4. - 23. 4. - 30. 4. - 7. 5. ■ 14. 5. - 21. 5. - 28. 5. tel. 051 tel. 051 tel. 051 tel. 051 tel. 051 tel. 051 tel. 051 tel. 051 tel. 051 tel. 051 tel. 051 619 577, 041 619 577, 041 619 577, 041 619 577, 041 619 577, 041 619 577, 041 619 577, 041 619 577, 041 619 577, 041 619 577, 041 619 577, 041 646 473 946 702 951 580 646 473 946 702 951 580 646 473 946 702 951 580 646 473 946 702 Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu V tej številki Troble bi vam rad predstavil dva prispevka. Gre za povzetka analiz, ki jih lahko v celoti najdete na strani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS (www.spv-rs.si). Na tej strani lahko najdete tudi druge analize, napovedi in gradiva številnih akcij, svetovalnice in druge koristne povezave. »UPORABLJAŠ KDAJ MED VOŽNJO MOBILNI TELEFON?« A: »Ja. Pogosto. Saj me policisti niso še nikoli dobili.« B: »Včasih, če se peljem sam, pokličem prijateljico, da mi vožnja prej mine.« C: »Pogosto me kdo pokliče, pa ustavim ob cesti in se zmeniva.« Kako bi pa Vi odgovorili na to vprašanje? Varno sodelovanje v prometu je odvisno od zbranosti voznika, njegovega znanja in motivacije, da upošteva predpise in je strpen in uvideven do drugih udeležencev v prometu. Prav zbranost je eden temeljnih pogojev, saj lahko voznik, ki budno spremlja dogajanje, ukrepa tudi sekundo hitreje kot zamišljen in nezbran voznik. Vozniki med vožnjo počno tisoč stvari, saj se jim zdi, da brez težav obvladujejo vse razmere. Izbirajo najbolj priljubljeno radijsko postajo, nekateri kadijo, na zemljevidu iščejo željeni cilj, nekateri malicajo ali celo berejo časopise. Krepko čez milijon mobilnih telefonov v Sloveniji se je naselilo predvsem za krmila in volane. Toliko nujnih pogovorov prek mobilnih telefonov kot jih imamo v Sloveniji, verjetno ni nikjer na svetu. Le redki so še vozniki, ki uspejo voziti svoj avto, ne da bi reševali pomembna državniška vprašanja, svetovne gospodarske probleme ali velike osebne težave, ki bodo nerešljivi, če bi morali počakati minuto ali dve. Voznikovo pozornost motijo sporočila, ki jih dobiva po telefonu, in samo upravljanje z njim. Predvsem so nevarna sporočila, ki popolnoma preusmerijo voznikovo pozornost s ceste na telefonski pogovor. Mobilni telefon lahko med vožnjo uporabljate le, če imate vgrajen sistem za prostoročno telefoniranje. Še bolje pa je, da v primeru, da želite telefonirati, najprej varno ustavite na parkirnem prostoru ali na varnem mestu ob cesti in v miru opravite pogovor. »ALI MISLIŠ, DA SO MLADI VOZNIKI NEVARNI?« Prepričan sem, da lahko vsak od nas odgovori na to vprašanje. Odgovori bi bili zelo različni, vsak pa bi verjetno lahko navedel tudi kakšen primer, ki bi potrdil njegovo stališče. Poglejmo, kaj pravi o tem strokovna analiza psihologinje Mateje Markl, ki jo lahko v celoti preberete na spletni strani Sveta za preventivo. Mladi med 15. in 24. letom starosti so ena najbolj ogroženih starostnih skupin v prometu, še posebej pa velja to za mlade voznike in potnike med 18. in 24. letom starosti. Od leta 1970 do 2000 je v osebnih avtomobilih v Sloveniji umrlo 3.270 mladih od 15. do 24. leta starosti in bilo 85.429 poškodovanih. Velika večina mrtvih je bila starih od 18 do 24 let. Med njimi je bilo 1455 mrtvih mladih voznikov in 1074 mladih potnikov. Število mrtvih v tej starostni skupini se v zadnjih letih sicer zmanjšuje, vendar so še vedno bistveno bolj ogroženi kot celotna populacija. Pri ogroženosti mladih se moramo zavedati, da se lahko s hitrejšim ekonomskim razvojem Slovenije, ki bo mladim omogočil večjo možnost za lastni avto, stanje še poslabša. Prometne nezgode, v katerih so udeleženi mladi vozniki, pa imajo nekatere značilnosti. Običajno je v prometni nezgodi, v kateri so udeleženi mladi vozniki, več mrtvih in poškodovanih iste starostne skupine. Življenjski stil te starostne skupine je drugačen od ostalih. Mladi skupaj odhajajo na zabave ali potovanja in prisotnost sovrstnikov običajno vpliva na bolj tvegano sodelovanje v prometu (nezavedno in zavestno dokazovanje sposobnosti vozila in spretnosti ter pogum voznika). Če k temu dodamo še pomanjkanje izkušenj in pogosto tehnološko zastarela vozila (cena starih avtomobilov je relativno nizka, uporabna vrednost, če ne upoštevamo varnosti, pa relativno velika), je takšno stanje razumljivo, a zato nič bolj sprejemljivo. Dejavniki, ki vplivajo na pogostejšo udeležbo mladih v prometnih nezgodah: - specifičen življenjski stil (zabava, alkohol, glasna glasba), - vpliv vrstnikov (dokazovanje), - upiranje avtoritetam in družbenim pravilom, - psihološke lastnosti mladostnikov (nezrelost, precenjevanje lastnih sposobnosti, egocentrizem), - pomanjkanje vozniških izkušenj, - starejša in tehnično slabša vozila. Glavna vzroka prometnih nezgod med mladimi sta neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Ukrepe za zmanjšanje števila prometnih nezgod, v katerih so povzročitelji ali udeleženi vozniki med 18. in 24. letom starosti, lahko razdelimo na skupine. Na prometno vzgojne in izobraževalne ukrepe, ki potekajo od začetkov šolanja do priprav in opravljanja izpitov za kolo, kolo z motorjem, A in B kategorijo, na zakonske rešitve, ki določajo za mlade voznike poseben status in izvajanje zakonodaje s sistemom nadzora in kaznovanja. Tukaj so še tehnični ukrepi ter preventivne oglaševalske akcije za mlade voznike, ki skušajo vplivati na njihova stališča, vrednote itd. Delno smo z novim zakonom že začeli reševati problematiko mladih voznikov. Tako za voznike začetnike (dve leti po opravljenem izpitu in vsi vozniki do 18. leta starosti) veljajo nekatere omejitve oziroma strožja določila: - v sistemu kazenskih točk jim preneha veljati vozniško dovoljenje že po doseženih 8 kazenskih točkah (drugi vozniki 18), - za voznike začetnike velja zahteva po popolni treznosti za volanom. S tema določiloma, ki bistveno omejujeta ravnanje voznikov začetnikov, med katerimi je večina mladih, smo skušali doseči, da bi mladi sodelovali v prometu bolj pazljivo in previdno, saj lahko že z dvema do tremi prekrški ostanejo brez vozniškega dovoljenja. Ukrepa sta bila ob sprejemu deležna velike podpore, še zlasti popolna prepoved vožnje pod vplivom alkohola. To je zlasti pomembno, saj alkohol bistveno hitreje vpliva na voznike, ki nimajo oblikovanih navad in vožnja ni avtomatizirana. Vir: www.spv-rs.si SREČNO. Bojan Novak Obisk predsednika dr. Janeza Drnovška v naši občini V petek 24. februarja sem dobil obvestilo, da si želi predsednik republike dr. Janez Drnovšek v nedeljo 26. februarja popoldne ogledati turjaški grad in se srečati z mano. S strani predstavnice za protokol iz predsednikovega kabineta mi je bilo jasno sporočeno, da gre izključno za zaseben, prijateljski obisk, ki naj poteka brez prisotnosti novinarjev. Predlagal sem ji, da bi si predsednik ogledal še nekatere druge znamenitosti naše občine (Trubarjevo domačijo, Veliko Slevico ...). Naknadno so mi sporočili, da se je predsednik odločil ogledati še cerkev na Veliki Slevici in tamkajšnji baročni oltar. Na turjaškem gradu so predsednika sprejeli turjaški vitezi, članice Društva za ohranjanje dediščine pa so ga pričakale z naravnimi dobrotami, katere so mu dale tudi za popotnico domov. Po vodenem ogledu gradu, nad katerega obnovo je bil prijetno presenečen, se je odpeljal na Veliko Slevico. Za kratek čas smo se ustavili na središču vasi. Tam nas je pričakala vsa vaška mladina, predsednik vaškega odbora pa je predsednika Drnovška tudi pozdravil. Vaščani so mu izročili darilo suhe robe, ki jo bo lahko uporabljal pri kuhinjskih opravilih na Zaplani. Tudi nad lepoto oltarja in fresk v cerkvi Marijinega oznanjenja na Veliki Slevici je bil predsednik zelo navdušen, še posebej pa nad lepoto gričevnate velikolaške pokrajine. Ob zaključku obiska sem predsedniku poklonil spominski grb naše občine. Glede na prijazen in topel sprejem, ki ga je bil deležen, je predsednik obljubil, da bo že kmalu prišel na uraden obisk, na katerem bi ga seznanili z občinskimi zadevami oziroma projekti. župan Anton Zakrajšek Predsednik države dr. Janez Drnovšek oBiskAL Veliko SLevico Pustna šaLa, ki je postaLa resničnost Ne, saj to se pa sigurno ne bo zgodilo. Vaščani Velike Slevice smo bili prepričani, da je vse skupaj ena velika pustna šala. Ko je na pustno soboto v vas priromala vest, da nas na pustno nedeljo namerava obiskati sam predsednik države dr. Janez Drnovšek, se je marsikomu na obraz prikradel nasmeh. Ko bi bili vsak dan tako nasmejani. Pa to ne more biti res. Na pragu se je že smejal norčavi pust in vsi smo bili prepričani, da gre za eno veliko potegavščino. V nedeljo pa smo zopet dobili telefonski poziv, da naj se pripravimo na sprejem predsednika države. Nekaj vaščanov se nas je zbralo pod vaško lipo in radovedno smo čakali, kaj bo. Vsako vozilo, ki se je peljalo tisti čas skozi vas, smo prestregli z radovednimi pogledi, kaj le neki se skriva za pločevino. In nato so se kar naenkrat pripeljali trije avtomobili. Najprej župan s svojo družino, potem velik črn terenski avto in nato še limuzina. Avtomobili se ustavijo kar sredi vasi pod lipo in iz svojih vozil stopijo naš velikolaški župan, potem dva strogo resna telesna stražarja in ... Vaščani se spogledamo in onemimo. Po pogledih sodeč si je vsakdo pri sebi rekel, pa saj to ni res. Kdo bi si mislil, pred desetimi stoletji smo v vasi imeli Turke, zdaj pa nas obišče še sam predsednik države. Ja, pa je bilo res. Iz svojega avtomobila nas je prijazno prišel pozdravit predsednik dr. Janez Drnovšek. Župan, nasmejan kot vedno, mu je ponosno razložil, kako pridni smo bili v vasi in kako si prizadevamo ohranjati kulturo naših očetov in v vas ponesti lepoto, ki bi odmevala daleč po deželi kranjski. Vaški mož je v imenu vaščanov dr. Drnovšku izrekel dobrodošlico in mu v spomin podaril skromno darilo. Za spomin smo se z našim gostom zbrani vaščani še fotografirali. Nato smo predsednika pospremili do cerkve, kjer smo mu predstavili zgodovino vse od časa turških vpadov pa do danes. Predsednik države se je navdušen zahvalil županu za gostoljubnost in pa za lep sprejem tako na Turjaku kot na Veliki Slevici. Zapisala Urša Vesel DOBRO JE VEDETI!!! Ker se bliža sezona za razna opravila na poljih in zaradi nepoznavanja nekaterih prometnih predpisov o vožnji s kmetijskimi traktorji po glavni cesti II. reda G2, Škofljica-Kočevje, vas seznanjamo z nekaterimi določili Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji, da bi se izognili nepotrebnim nevšečnostim, ki so jih nekateri vozniki kmetijskih traktorjev na območju občine Velike Lašče že utrpeli zaradi nepoznavanja prometnih predpisov. Odredba o omejitvi promeTa na cestah v Repubuki SLoveniji (Uradni list RS, št. 100-4811/1999, ki je stopil v veljavo dne 25. 12. 1999) 1 . člen S to odredbo se na cestah oziroma odsekih cest v Republiki Sloveniji v času in vremenskih razmerah, določenih s to odredbo, omeji promet: 1. tovornih vozil in skupin vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7.500 kg; 2. traktorjev, motokultivatorjev, delovnih strojev in vprežnih vozil; 3. tovornih vozil in skupin vozil z zaprto nadgradnjo ali ponjavo, zgibnih in dvonadstropnih avtobusov ter bivalnih vozil in bivalnih priklopnikov, razen lahkih tovornih vozil, ki so izvedena na osnovi osebnih avtomobilov. 2. člen Za vozila iz 1. in 2. točke 1. člena te odredbe je prepovedan promet vse leto: - vsako nedeljo, praznik ali dela prost dan od 6. do 22.ure, - v petek pred veliko nočjo od 14. do 22.ure. V času od 15. junija do 5. septembra (turistična sezona) je prepovedan promet za vozila iz prejšnjega odstavka tudi: - vsako soboto od 6. do 13. ure. Za vozila iz 2 . točke 1. člena te odredbe je prepovedan promet tudi vsak dan ponoči. 3. člen Prepoved prometa iz 2. člena velja na naslednjih javnih cestah: Št. ceste Potek G2 - 106 ŠKOFLJICA-RIBNICA-KOČEVJE-MP PETRINA 6. člen Omejitve prometa iz 2. in 3. člena te odredbe ne veljajo za vozila iz 1. točke 1. člena te odredbe, kadar je vožnja potrebna: 1. zaradi reševanja človeških življenj; 2. zaradi preprečitve ali odprave neposredne nevarnosti za ljudi ali njihovo premoženje; 3. zaradi preprečitve ali odprave velike materialne škode ali posledic onesnaženja okolja; 4. zaradi vleke ali dovoza vozila, ki zaradi okvare ne more nadaljevati vožnje in je ustavljeno na vozišču ali je ustavljeno na delu ceste izven vozišča in s tem ovira ali ogroža promet. Vleko ali odvoz lahko v tem primeru opravi le za to dejavnost registrirana fizična ali pravna oseba, vendar le do najbližjega mesta, primernega za izločitev vozila; 5. za reportažna vozila radijskih in televizijskih medijev, če je to v interesu obveščanja javnosti; 6. za dostavo naftnih derivatov na bencinske servise; 7. za prevoz humanitarne pomoči; 8. za prevoz mednarodnih mirovnih sil; 9. za prevoz poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu; 10. za vozila, ki opravljajo cestni prevoz, kombiniran z železniškim ali ladijskim: - do železniškega oziroma trajektnega terminala, če nadaljujejo vožnjo z odprtim vlakom ali trajektom in bi sicer ne prispela pravočasno, kar dokaže voznik z ustrezno dokumentacijo; - od trajektnega ali železniškega terminala do najbližjega mejnega prehoda, če so prispela s trajektom ali odprtim vlakom in če bodo v tujini lahko nadaljevala vožnjo do cilja, kar dokaže voznik z ustrezno dokumentacijo; 11. za vozila, s katerimi se ob spravilu prevažajo hitro pokvarljivi kmetijski in gozdni sadeži oziroma pridelki; 12. za prevoz žita v skladišča ali sušilnice v času žetve; 13. za prevoz enodnevnih piščancev; 14. za prevoz mleka z zbirnih mest v mlekarno; 15. za nujni odvoz živalskih trupel ali odpadkov živalskega izvora, ki ga s pisno odredbo odredi ali opravi Veterinarski zavod Slovenije; 16. za prevoz hitro pokvarljivega blaga s tovornimi vozili -hladilniki; 17. za prevoz svežega rezanega cvetja; 18. za prevoz gradbene mehanizacije ali gradbenega materiala za potrebe gradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki ga je zaradi nujnosti treba opraviti v času prepovedi prometa, kar dokaže voznik s pisnim potrdilom Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS). Določbe 11., 12. in 14. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za promet traktorjev. 11. člen V času prepovedi prometa smejo biti vozila iz 1. in 2 . točke 1. člena te odredbe v cestnem prometu na cestah oziroma odsekih cest, navedenih v 3. členu te odredbe le, če ima prevoznik pisno dovoljenje za prevoz v času prepovedi prometa. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda na podlagi pisne vloge prevoznika Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Vloga mora dospeti na ministrstvo najmanj tri dni pred začetkom prevoza. Vloga mora vsebovati ime oziroma naziv prevoznika, vrsto in registrsko oznako vozila, relacijo, datum in čas prevoza, vrsto in količino tovora ter utemeljen razlog za prevoz v času prepovedi prometa. Voznik mora imeti dovoljenje iz prvega odstavka tega člena pri sebi in ga na zahtevo policista dati v vpogled. Za prevoze iz 6. člena te odredbe dovoljenje iz tega člena ni potrebno. Vir podatkov Uradni list RS, št. 100-4811/1999, kjer se lahko seznanite tudi z ostalimi določbami te odredbe. Članek je pripravil Jože ROZMAN, Vodja policijskega okoliša občine Velike Lašče in član Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Letni progrAm ukrepov za oHrAnjAnje in rAzvoj kmetijstvA v občini VeLike Lašče v Letu 2006 sprejet na 11. seji odBorA za GospodArstvo, kmetijstvo in turizem dne 28. 2. 2006 UKREP program £005 program 2006 vir [V pO: 1 Pospeševanje kmetijstva razni programi regresiranje osemenjevanja krav (4.000 SIT/osemenitev) in kobi! (4500 S IT/ose meritev) 2.200.000.00 2.500.000,00 1101 tretiranje živali na paši proti steklini {100% strošek zdravil enkrat letno) sofinanciranje analize varstva pri delu z oceno tveganja sofinanciranje servisa Škropilnic (50%) 30.000,00 obnova starih sadovnjakov, nakup starih sort na sejancu analiza zemlje (v letu 2006 50% sofinanciranje) 1.000.000,00 1 400.000,00 1101 zavarovanje plemenskih žrebcev in stroški licenciranja stroški tečaja 0 uporabi fitofarmacevtskih sredstev (60%) 30 000.00 sofinanciranje ureditve novih pašnikov (10.000 S iT/ha) 50.000,00 100.000,00 1101 vzdrževanje pašnikov - namesto 2.000 SlT/ha nakup vrtalnega stroja analize mleka na somatske celice (100%) 700-000,00 400.000,00 1101 sofinanciranje nakupa hladilnih naprav (50%) podpora za program prestrukturiranja kmetij - medsebojna menjava zemljišč 300000,00 1101 rizični sklad 1.300.000,00 tbc cepljenje govedi (700 SLTVžival) 690.000,00 1.300.000,00 1101 zdravljenje čebel (do 50% cene zdravil) skupaj - razni programi 6.000.000,00 6.000.000,00 1101 2 Sofinanciranje programov društev in KSS 1,200.000,00 1.180.000,00 1:04 3 Malo agromelioracije (50% strojnih ur), poljske poti 2.500.000,00 2.500.000,00 1106 agromelioracije kmetijskih zemljišč 1.000.000,00 1106 urejanje poljskih poti 1.500.000,00 1106 4 Urejanje vasi 0,00 1,550.000,00 1105 4 Gozdne ceste 3.000.000,00 3.000.000.00 1109 5 Azil za živali 250.000,00 250.000,00 1106 6 Regresiranje obrestne mere za najete kredite (100%) 1.000.000,00 1.000.000,00 1102 7 Drugo 200.000,00 200.000,00 1103 SKUPAJ 14,150,000,00 15.780.000,00 Za sofinanciranje programov na področju kmetijstva v letu 2006 bodo upravičenci lahko kandidirali šele po objavljenih javnih razpisih. Predvidoma bo javni razpis za sofinanciranje osemenjevanja krav in kobil objavljen šele v drugi polovici leta 2006. V skladu z Zakonom o dohodnini je v letu 2006 od subvencij v kmetijstvu potrebno plačati dohodnino od 50% zneska subvencije (v lanskem letu se je dohodnina plačala le od 25 % zneska subvencije), kar v praksi pomeni, da bo upravičencu za sofinanciranje osemenjevanja ene krave od zneska 4.000 SIT bruto, nakazan znesek 3.680 SIT neto. Sofinanciranje osemenjevanja krav, kobil in dodelitev sredstev ob poginu živali se uvrščajo med tiste oblike državnih pomoči, ki jih občine lahko izvajajo samo še v letu 2006. Občinska uprava Škode od divjAdi iN NA divjAdi V skladu z določilom 1. odstavka 56. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04) Lovska družina Velike Lašče obvešča lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov, da je pooblaščena oseba upravljavca lovišča Velike Lašče, ki sprejema prijave škod od divjadi in na divjadi v letu 2006, Franc Zakrajšek, Podžaga 7, 1315 Velike Lašče, tel. 01/78-81-356. Za UO LD Velike Lašče, Nejc Marolt ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE KE VELIKE LAŠČE organizira ter vabi 13. 4. 2006 na enodnevni seminar VzdRŽevANje MoTORNe ŽAge, ki bo v Gasilskem domu v Vel. Laščah. Predvideni začetek seminarja bo ob 9.00, točna ura bo sporočena naknadno. Seminar bodo vodili inštruktorji Srednješolskega lesarskega centra iz Postojne. Vabljeni lastniki gozdov ter ostali uporabniki motornih žag, da svoje znanje obnovite. Le dobro vzdrževana motorna žaga dobro opravlja svoje delo. Plačilo za udeležbo na seminarju bo minimalno. Prosimo, da se prijavite čim prej po tel. 7881 470 (7h-8h) ali pri svojih revirnih gozdarjih. S seboj je potrebno prinesti motorno žago z orodjem za vzdrževanje. Praznovanje pusta v vrtcu V vrtcu Sončni žarek se je v torek, 28. februarja, razlegal razposajen otroški vrišč. V večnamenskem prostoru se je namreč zbralo približno 129 razigranih maškar. Indijanci, zajčki, princese, klovni, razni bojevniki, čarovnice in še veliko drugih pustnih šem so bili željni zabave. Pozdravil jih je klovn Bučko. S skupnimi močmi so priklicali še klovna Miška in pustno rajanje se je pričelo. Bučko in Miško sta skrbela za dobro voljo ter vabila posamezne skupine našemljenih otrok, da se predstavijo svojim vrstnikom. Za pestro, poskočno glasbo, ki je spremljala pustno rajanje, pa je bil odgovoren Matej Hren. Prikupne maškare so ponosno korakale ter nekatere zapele tudi pesmico. Miško in Bučko sta bila navdušena, zato sta maškare obdarila z bonboni. Skromna pozornost, vendar zelo veliko veselje za sladkosnede male maškare. Pustno rajanje se je prepletalo s smešnimi točkami, ki sta jih uprizarjala navihana klovna. Njune norčije so otroke zelo zabavale. Pokazala sta svoje spretnosti pri telovadbi, petju, plesu, čaranju, računanju ter reševanju ugank. Naše pustne zabave se je udeležilo tudi nekaj zunanjih maškar. Ob koncu pustne zabave so vse maškare glasno zavriskale ter se utrujene in žejne vrnile v svoje igralnice. Okrepčale so se s čajem, bonboni in se igrale. Vtisi in doživljaji letošnjega pustovanja v vrtcu naj se posameznemu otroku vtisnejo v lep spomin. Zapisali Jožica Planinšek in Anja O. Mlekuž UTRINKI OTROK IZ SKUPINE RIBIC Klara Zidar: »Bila sem princeska. Maša mi je dala obleko, mami mi je kupila klobuček. Všeč mi je bilo, ko smo plesali. Miško in Bučko sta bila smešna.« Dren Gruden: »Bil sem zvezdni bojevnik. Všeč mi je bilo, ko je klovn Miško vse narobe povedal. Zelo zanimiva maškara mi je bil kurent.« Dominika D.: »Najbolj smešno mi je bilo, ko Miško ni znal računati. Jaz sem bila princeska.« Erik Selan: »Všeč mi je bilo, ko smo korakali na glasbo Naša četica koraka. Všeč mi je bilo tudi, ko sta klovna telovadila. Sta se gugala.« Vpis otrok v vrtec Starše in zakonite zastopnike otrok obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec Sončni žarek za šolsko leto 2006/2007 do 30. 4. 2006. Obrazci za vpis otroka so na voljo v vrtcu (in na spletni strani: www.sončni-žarek.dstudio32.com) in izpolnjene pošljite na naslov OŠ Primoža Trubarja, Vrtec Sončni žarek, Šolska ulica 11, 1315 Velike Lašče. Če bo prošenj več, kot je prostih mest v vrtcu, bo o sprejemu otrok v mesecu maju odločala komisija za sprejem otrok. Za dodatne informacije se lahko oglasite osebno v vrtcu ali pokličete na tel. številko: 031 618-300, 7881-582 ( Stanka Mustar). Smučarski Tečaj Na Trešnici smo izvedli smučarski tečaj za otroke stare od pet do šest let. Kljub temu, da so bili otroci na snegu v najbolj mrzlih zimskih dneh letošnje zime, so uživali in se vsak dan naučili kaj novega. Učenje smučanja je prilagojeno znanju otrok in poteka po metodičnih in pedagoških načelih. Začetniki ponavadi potrebujejo zelo veliko individualne pozornosti in spodbude, vendar pa je njihov napredek ob koncu najbolj opazen. Od iger na smučkah, obvladovanja drsenja, preko plužnih in osnovnih zavojev napredujejo do take mere, da zadnji dan že skoraj vsi presmučajo celotno progo. Ob tem pa so otroci postajali vsak dan tudi samostojnejši in so potrebovali manj pomoči pri oblačenju, obuvanju in pripravi ostale opreme. Poleg smučarskega tečaja je bilo na Trešnici še veliko drugih aktivnosti: od sankanja, tekanja, drsanja po snegu do sprehodov in opazovanja različnih sledi v snegu, ki so otrokom burile domišljijo. Tako smo »sledili« medveda in ga tudi »videli«, Bedanca in druge junake, ki jih otroci poznajo iz pravljic in zgodb. Seveda pa so te aktivnosti možne samo v primeru, da je sneg poteptan. Za to pa je poskrbela Občina Velike Lašče, ki je financirala teptanje terena. Hvala. Stanka Mustar Prešernov teden V tednu Prešernovega praznika smo v skupini Medvedov več poudarka namenili področju jezika -književnosti. Seznanili smo se z našim največjim slovenskim pesnikom dr. Francetom Prešernom. Prebrali smo njegovo pesnitev Povodni mož, ki je na primeren način predstavljena ravno za naše predšolske otroke. Pesem so otroci sprejeli z navdušenjem. Da pa nismo ostali le pri pogovoru o pesnikih in pisateljih, sva otroke spodbudili, da bi se tudi mi spomnili, napisali ter ilustrirali pravljico. Otroci so bili takoj za to. Za boljšo vzpodbudo sva za motivacijo in razmišljanje ponudili plišastega medvedka in rumeno žogo. Pogovorili smo se, kako je pravljica sestavljena - uvod, jedro in zaključek.Otroci so navodila razumeli. Njihova brezmejna domišljija je začela delovati. Ideje so kar deževale. Pravljica je bila, kot bi trenil sestavljena. Naslovili smo jo MEDVEDEK SLADKOSNEDEK NEKOČ JE ŽIVEL MEDVEDEK, KI SO MU REKLI SLADKOSNEDEK. SLADKOSNEDEK JE BIL ZATO, KER JE ZELO RAD JEDEL SLADKE HRUŠKE. MEDVEDEK SLADKOSNEDEK ŽIVI V GOZDU. KO SE JE NEKEGA DNE ODPRAVIL NA SPREHOD, JE V GRMU NAŠEL RUMENO ŽOGO. » O, POGLEJ, POGLEJ, KAKO LEPA ŽOGA. KAR VZEL JO BOM, KER JE TAKO LEPA. IGRAL SE BOM Z NJO.« MEDVEDEK SE JE VSAK DAN IGRAL S SVOJO ŽOGO. KO SE JE NEKEGA DNE IGRAL NA HRIBU, SE JE ŽOGA ZAKOTALILA V POTOČEK, KI JE TEKEL POD HRIBOM. HITRO JE STEKEL ZA NJO, SKOČIL V VODO IN ŽOGO UJEL. OD TAKRAT SE MEDVEDEK NE IGRA VEČ NA HRIBU, SAJ SE BOJI, DA BI MU ŽOGA SPET UŠLA V POTOK. POSTALA STA NAMREČ VELIKA NERAZDRUŽLJIVA PRIJATELJA. Ko smo sestavili besedilo, so se otroci razdelili v skupine. Vsaka skupina je dobila nalogo - narisati posamezne odlomke. Nastalo je kar nekaj lepih risbic, ki smo jih nalepili v knjigo. Vmes smo napisali besedilo. Ne boste verjeli. Ko sem pisala besedilo, so mi ga otroci narekovali brezhibno, kakor je bilo zapisano. Ko so otroci pozneje knjigo ogledovali, so bili nad izdelkom navdušeni. So pa tudi pripovedovali, kako bi pravljica lahko imela drugačno vsebino. Pripravili Martina Krašovec in Breda Mihelič Vabilo V torek, 11. aprila 2006, bo v vrtcu Sončni žarek dan odprtiH vrat. Vse starše, otroke in občane vabimo, da se nam od 9. do 11. ure dopoldne pridružijo pri različnih dejavnostih in igri. Pričakujemo vas in se veselimo srečanja! Stanka Mustar, pom. ravnatelja ZAHVALA VSEM SODELUJOČIM NA 9. ZOBOTREBČARSKI PRIREDITVI na OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Delavci in vodstvo osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so 17. februarja 2006, zelo uspešno sodelovali na zobotrebčarski prireditvi: hvala vsaki zobotrebčarki posebej, spretnim rokodelcem, članicam Društva podeželskih žena, članom Društva upokojencev, članom folklorne skupine Konjerejskega društva in Društva podeželskih žena, mladim plesalcem, harmonikarjem, osnovnošolcem, učiteljem in vzgojiteljem. Hvala županu Antonu Zakrajšku za pozdrav, spodbudne besede ter pokroviteljstvo nad prireditvijo. Ravnatelj Edi Zgonc POVABILO Na prvi pomladni dan, 21. marca 2006, ob 16. uri vabimo vse občane na zanimivo regijsko tekmovanje osnovnošolcev na temo TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA. Prireditev bo potekala na več prizoriščih: najprej si boste v Levstikovem domu lahko ogledali gledališke predstave vsake od osmih sodelujočih šol, razstave bodo na ogled v telovadnici šole, razglasitev rezultatov in zaključek pa bosta potekala v avli OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Da bi naša šola dosegla čim boljšo uvrstitev, nujno potrebujemo podporo domače publike. Veselimo se vašega obiska in srečanja z vami. Ravnatelj Edi Zgonc Prisluhnite mladim, njihovim izvirnim idejam in ustvarjalnosti ter jim s svojim obiskom pokažite, da zmoremo "Združeni k uspehom" narediti še lepši dan. Mentorice šolskega projekta Turizmu pomaga lastna glava SodeLovaNje Med šolama un tKAnje PRiJaTeLJSKiH vezi fl DAN V sports"tiju M h^S itJS Da je lahko strokovnost podlaga za sodelovanje, ponovno z novo generacijo prvošolčkov dokazujeta OŠ Stara Cerkev in OŠ Primoža Trubarja iz Velikih Lašč. Učenci šol so se 27. 2. srečali na Klinčkariadi. Namen druženja ni bil samo pridobivati prijatelje, temveč poseči in realizirati cilje in spoznavati makro-okolje, pridobivati občutek, da so del obdobja in vzpodbujati spoštljiv odnos do naravnega in kulturnega okolja. Spoznavanje se je začelo preko pisma s poslanimi risbami, fotografijo učencem v Velike Lašče. Po prejetem vabilu sovrstnikov iz Lašč so se učenci OŠ Stara Cerkev odpravili na pot. ki smo jim jo potem tudi podarili za razredno knjižnico. Ročne spretnosti so razvijali pri izdelovanju dežnikov; Po poimenski predstavitvi in obdarovanju naših otrok so otroci uživali v pripovedovanju gospe Franje o igri v njeni mladosti. Tako so se otroci nato poigravali s krpico in prikazali veliko mero ustvarjalnosti od poklicev, izdelkov do matematičnega znanja iz likov in se poizkusili v športnih veščinah. Učenci so spoznavali spreminjanje lastnosti teles in materialov od celote (leske) do izdelka (zobotrebca). Ponovno so potrdili znanje o pravilih varnega dela, pripravi in pospravljanju delovnega prostora. Spoznali so pravljico Mali klinček, v zamašek z narejenimi luknjami so zapičili zobotrebce in jih namazali z lepilom. Na tako pripravljen model so nalepili platno v obliki kroga. V spodnji del so zapičili špino za ročaj. Predvsem je bil krasen pogled na druženje otrok ne glede na šolo, spol in sposobnosti. Sodelovanje z različnimi aktivnostmi bomo nadaljevali še v letošnjem šolskem letu s skupnim potepanjem po Deželi Janka in Metke in športnimi aktivnostmi s piknikom. Branka Levstik V petek, 20. 1. 2006, smo se odpravili v Sportsiti v Ljubljano. Ko smo prispeli, smo se razdelili v skupine in se podali na prve rekreacijske dejavnosti. Menjavali smo se vsakih 40 minut. Ukvarjali smo se s kolesarjenjem, igrami na računalniku, skvošem in fitnesom. Najbolj mi je bilo všeč kolesarjenje. Ko smo prepotovali vse postaje, smo se odpravili domov. Matic Mihelič, 6.a SMUČANJE V CERKNEM Bližal se je zimski športni dan, zato je moral vsak učenec izbrati, kam bo odšel. Na voljo je bilo smučanje v Cerknem, pohod na Grmado in fitnes v Ljubljani. Jaz sem si izbral smučanje, ker rad smučam in me smučanje kot šport zelo zanima. Na smučanje je odšlo 45 učencev. Še pred odhodom pa smo imeli kratek sestanek, kjer smo se pogovorili o obnašanju na smučišču, odhodu, prihodu in kako se bomo na smučišču organizirali po skupinah. No, pa je le prišel petek in čas za odhod v Cerkno. Odpravili smo se ob osmih zjutraj. Vmes je bil kratek postanek in nato prihod na smučišče Cerkno. Tam smo se ustrezno pripravili na smuko in odhiteli smučat. Smuka je bila odlična in še vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bilo sončno. Ob enih smo imeli kosilo, po kosilu pa smo spet odšli smučat, saj smo komaj čakali, da spet okusimo strast smučanja. Smučali smo do štirih, potem pa nas je čakal avtobus za odhod domov. Domov oziroma v Velike Lašče smo prispeli ob 19. uri. Smuka je bila za vse odlična, tako za učence kot za učitelje. Mislim, da bi morali večkrat imeti tako dober športni dan, kot je bil ta. MatevžAhčin, 8.b SANKANJE Otroci se radi sankamo, četudi je mrzlo. tam za hišo vpijemo in pojemo lepo: sankamo se, saj tukaj je lepo! Nina Peterlin, 6. b V okviru zobotrebčarske prireditve smo na centralni šoli Primoža Trubarja izvedli tehniški dan v 5.a in 5.b razredu. V povezavi s predmetom družba sva pripravili razredničarki Marjetka Koprivec in Mimica Gačnik srečanje z našo občanko Marijo Košir. Pokazala nam je, kako se iz ličkanja napravi predpražnik. Učenci so z zanimanjem prisluhnili njeni razlagi in opazovali njeno delo. Takole je pripovedovala: »Ličkanja je v današnjih časih bolj malo, saj je vse manj njiv, na katerih bi še rasla koruza. Za predpražnik je potrebno napraviti kakšnih pet metrov kite, spletene iz navlaženega ličkanja. Na spodnji strani pa se nato s posebno malo zakrivljeno šivanko in tanjšo vrvjo sešije kito v obliki predpražnika. Šivati se začne iz sredine.« Zvedeli smo še marsikaj o življenju v starih časih. Predpražnike so delali doma za domačo rabo, pa seveda za prodajo, da so kaj zaslužili. Moral je biti trden in lepo narejen. Da je bilo res zanimivo, pove tudi to, da kmalu nihče več ni sedel na svojem stolu, ampak »prilezel po kolenih« bližje, pomagal držati vedno daljšo kito, zbiral in podajal lepo ličkanje in na koncu so bili vsi v ličkanju. Vsak je poskušal iz njega kaj napraviti. Tako so nastajale manjše kitke, ptiček iz ličkanja, komar, punčka in celo mini predpražnik, sešit po vseh pravilih. Vse to smo potem razstavili v hodniku naše šole. Bilo je res imenitno in gospe Koširjevi se še enkrat zahvaljujemo za obisk in njen trud. Dan smo nadaljevali tako, da smo izdelovali še pletene košarice iz vrbovih vej in vrvi, pa tudi manjše podstavke iz vrvi. Leseni del sta pripravili Majda Griz in Mimica Gačnik, ostalo pa so prinesli učenci. Dan smo zaključili zelo uspešno in želimo si še takih dni. Zapisali Mimica Gačnik in Marjetka Koprivec ISKRENO ČESTITAM MARTINU LOVŠINU, učencu 9. razreda, za osvojeno zlato priznanje na državnem tekmovanju iz angleščine BOJANU ZIDARJU, učencu 9. razreda, za osvojeno srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz angleščine KATJI GRADIŠAR, učeniki 9. razreda, za doseženo srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz nemščine Župan Anton Zakrajšek KULTURNI PRAZNIK V torek, 7. 2. 2006, smo se učenci vseh razredov zbrali v avli šole. Imeli smo proslavo, posvečeno slovenskemu kulturnemu prazniku. Na začetku je mladinski pevski zbor zapel slovensko himno, nato pa je Nastja Polzelnik prebrala spis o Prešernu. Nastopil je vsak razred in se dobro odrezal. Petra, Nina in jaz smo nastopili pod zaporedno številko 10. Recitirali smo štiri pesmi. Naša mentorica pa je Marija Lušin. Program je povezovala učiteljica Katarina Polzelnik, videoprojekcijo pa sta vodili Marija Lušin in Ljubica Galun. Za konec pa sta gospe Špela Spetič in Vanja zaigrali v duetu na harmoniko in prečno flavto. Mislim, da smo lepo počastili spomin na našega največjega pesnika. Matic Mihelič, 6.a Za doseženo zlato priznanje na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Dolenjske ISKRENO ČESTITAM kitaristkama MARTINI KOŠIR in PAVLI LUŠIN. Veliko uspeha vama želim tudi na državnem tekmovanju. Župan Anton Zakrajšek 16. REGIJSKI OTROŠKI PARLAMENT 20. 1. 2006 je na OŠ Primoža Trubarja potekal 16. regijski otroški parlament. Udeležili so se ga predstavniki trinajstih šol ljubljanske regije in njihovi mentorji: Vodice, Dobrova - Polhov Gradec, Medvode, Horjul, Škofljica, Ig, Grosuplje, Ljubljana, Borovnica, Komenda, Kamnik, Brezovica in Velike Lašče. Posebni gostje so bili: Duša Grubački Andjelov, Anita Ogulin, Simona Mušič in Irena Budič Pavlič. V čast nam je bilo, da je vse udeležence pozdravil tudi župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek. Srečanje so vodili učenci naše šole: Martina Košir, Silvester Jakša, Tjaša Tomc, Amadeja Košir in Veronika Podlogar. Sklep otroškega parlamenta je bil, da se je potrebno o tabujih odprto in jasno pogovarjati. Na vprašanje, ki so ga zastavili Antonu Zakrajšku: "Kaj boste naredili, da bo manj tabujev?" je jasno in brez strahu odgovoril, da se je moral tudi sam spopasti z velikim tabujem sodobne družbe, ki ga je uspešno premagal. Sprva je imel velik problem o tem spregovoriti, vendar je prišel do istega zaključka: o tabujih in strahovih je potrebno govoriti, šele tedaj se lahko začne reševanje in zdravljenje. Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi regijskega otroškega parlamenta, še posebej županu, ki si je za mlade parlamentarce vzel čas. Mentorica Renata Lesar Hržič Mnenja učencev O ZASEBNOSTI Ni huda tabu tema! Tako so namreč dejali člani moje skupine. Je nekaj, kar je last samo ene osebe, samo njeno. Spremlja nas vse življenje. Vsak človek bi moral spoštovati zasebnost drugega. Danes je vedno več vtikanja v zasebnost. Menim, da zato, ker je med ljudmi premalo komunikacije, pogovora. Če staršem prijatelji rečejo: "Ali se ti ne zdi tvoj otrok nekam drugačen kot ponavadi?" Se starši zamislijo in morda na skrivaj preverijo svojega otroka in s tem kršijo njegovo zasebnost. Včasih je tako vtikanje v zasebnost 'upravičeno', če lahko preprečijo kajenje, pitje alkohola, drogo ... Do kršenja zasebnosti pride tudi zaradi vpliva drugih ljudi. Vtikanje v zasebnost bi lahko preprečili tako, da bi se vsak nad seboj zamislil in spoznal, da ne sme drugim početi tistega, kar sam ne bi želel, da storijo njemu. Sogovorniki so dejali, da bi preprečili kršenje zasebnosti tako, da bi prenehali pisati dnevnik, zakodirali mobitel in računalnik. Naša skupina se mi je zdela zelo zanimiva, tudi sama sem se veliko naučila. Najprej smo se predstavili in se začeli v krogu pogovarjati o zasebnosti. Pogovor sem vodila tako, da je vsak prišel do besede in povedal svoje mnenje. Po pogovoru smo izdelali še plakat. Pisala je Urša, ostali pa smo dajali ideje, kako naj izgleda zapis. Delo v skupini mi je bilo zelo všeč in rada bi se ga udeležila tudi naslednje leto. Amadeja Košir, 7. r. O PREPOVEDANIH STVAREH Srečanje je potekalo načrtovano, v petih delovnih skupinah ter šesti, v kateri so poročali mentorji posameznih šol. Vsaka skupina je imela svojega voditelja, parlamentarca gostiteljske šole. Skupine so štele po osem članov. Učenci so bili v skupine izbrani naključno, in sicer z barvnimi kartončki, ki so bili prepoznavni znak vsake skupine. Bistvo skupinskega dela je bilo, da so učenci v manjši skupini lažje prišli do besede in opisovali primere, za katere je potrebno več časa. Naša skupina je imela temo ODVISNOSTI. Ko sem goste popeljal v učilnico, smo se razporedili v krog in začeli sproščeno diskusijo brez prisotnosti mentorjev. Pripravljeno sem imel tudi sekundarno rešitev, in sicer, če učencem tema o odvisnosti ne bi 'ležala', bi enostavno zamenjal pogovor s temami o tabujih, ki bi jih zanimale. Naša tema pa nas je vse zelo motivirala in 'plan B' ni prišel v poštev. Z odgovori na vprašanje: "Ali bi lahko povedali nekaj o odvisnostih na vaši šoli?", sem bil izjemno zadovoljen, saj sem dobil izčrpne odgovore in veliko informacij. Uporabil sem jih pri zapisovanju ugotovitev in sklepov naše skupine. Parlamentarci so bili sproščeni, veliko so povedali, tudi mene je trema minila in pogovor je gladko stekel. Vsakemu sem skušal zastaviti vprašanje in tako razdeliti pogovor na vse učence. Izvedba je uspela in na koncu smo bili vsi veseli in dobre volje, saj smo imeli eno izkušnjo več. Srečni smo bili, ker smo izmenjali mnenja in skrivnosti, ki sicer niso za širšo javnost. Medtem ko so gostje uživali ob zasluženi malici, smo parlamentarci naše šole zapisali ugotovitve in sklepe 16. regijskega otroškega parlamenta ter zbrali predloge tem za 17. otroški parlament. Predstavili smo jih zbranim parlamentarcem, mentorjem in gostom. Na koncu smo razdelili darila, ki smo jih pripravili (prispevala sta jih naša šola in ZPM Ljubljana), in se poslovili od učencev obiskovalcev. Lepo smo se jim zahvalili za sodelovanje in jim zaželeli prijeten dan še naprej. Po tem smo si tudi domačini, bilo nas je pet, zaslužili počitek in malico, s katero smo napolnili lačne želodčke. Domov smo odšli veselih glav, za nami je bil velik dogodek! Silvester Jakša, 8. r. O OTROŠKEM PARLAMENTU 16. otroški regijski parlament je bil zanimiv. Spoznala sem veliko novih deklet, s katerimi smo še vedno v stikih. Sprva sem imela tremo, kako bo vse izpadlo, ali se bodo parlamentarci hoteli pogovarjati, se bodo v redu počutili ... Na začetku sta se odprli le dve dekleti, potem pa so se razgovorili vsi. Večkrat smo zašli od teme, o kateri naj bi se pogovarjali: NASILJE IN MEDIJI. Kasneje so postali vsi zelo zgovorni. Bolj smo 'čvekali', hitreje nam je minil čas. Kar naenkrat smo morali zaključiti. Sledili sta diskusija in malica. Obiskovalcem smo pred odhodom izročili darila. Z novimi znanci sem si izmenjala telefonske številke in e-naslove. Bilo je dobro. Tjaša Tomc, 7. r. ZIMSKA ŠOLA V NARAVI CERKNO 2006 Tako kot lansko leto smo tudi letos izvedli zimsko šolo v naravi, ki predstavlja izredno učinkovito vzgojno-izobraževalno obliko dela, saj pri ukvarjanju z zimskimi športi enakovredno poudarja gibalne, zdravstvene, socialne in okoljske vidike. V petek, 27. 1. 2006, smo se odpeljali proti Cerknemu, naše priprave na smučanje pa so se začele že kar nekaj dni prej. Učenci in njihovi starši so morali priskrbeti smučarsko opremo, učitelji pa smo pripravili program smučanja, učence smo razdelili v homogene skupine in poskrbeli za vso organizacijo. Osrednja aktivnost zimske šole v naravi je smučanje, zato smo že prvi dan spoznavali smučišče, se prilagajali smučarski opremi in premagovali strah. Učenci so vsak dan pridobivali praktične izkušnje pri smučanju, izkušnje pri uporabi žičnic in smučišč ter smučarskih pravil. Smučanje pa ima tudi zdravstvene učinke, saj se gibamo cel dan na svežem zraku. S smučanjem smo prekinili dvakrat: ob 11. uri, ko smo se pogreli ob čaju in malici, ter ob 13. uri, ko je bil čas kosila. Po smučanju smo plavali in tako sprostili utrujene mišice, poleg tega pa smo opravili še preizkus plavanja in ugotovili, da so vsi učenci plavalci. Vsak večer smo imeli čas za spoznavanje cerkljanskih zanimivosti. Tako smo si na primer ogledali cerkljanske VSTOPITE NA SMUČARSKI VLAK laufarje, ki gotovo sodijo med bolj znane pustne maske na Slovenskem. Ravnatelj pa nas je popeljal po Cerknem in nam na zelo poučen in zanimiv način predstavil njegove znamenitosti. Zadnji večer smo imeli ples in to v pravem disko klubu. Za popestritev smo ta večer izbrali najboljšo plesalko in plesalca. Ker so se učenci za zadnji večer posebno lepo pripravili, smo izbrali tudi najbolj izvirno frizuro. Vrhunec zimske šole v naravi je bil zadnji dan, saj smo izvedli pravo slalomsko tekmo. Prav vsi učenci so se med vratci dobro znašli in izpeljali obe vožnji. Šola v naravi nudi tudi obilo socialnih izkušenj. Učence navaja na razumevanje težav drugih, na strpnost in sprejemanje različnosti, na medsebojno pomoč, upoštevanje vrstnikov in odraslih ter ne nazadnje na samostojnost. Kot športni pedagog bi se rada zahvalila staršem, ki so svojim otrokom omogočili da so se udeležili zimske šole v naravi, prav tako pa bi se zahvalila zunanjima sodelavcema Vitu Zgoncu in Andražu Kolarju, ki sta s svojimi idejami in dobro voljo popestrila zimsko šolo v naravi. Nataša Turšič, prof. šp. vzg. NA SMUČIŠČU JE LEPO V četrtek zjutraj smo skupaj z ravnateljem, učiteljico Natašo in Vitom odšli v Cerkno. Peljali smo se mimo Idrije, Hrušice in Logatca. Ko smo prišli v hotel Cerkno, smo vzeli pancarje, čelado, očala, rokavice in smučke. Avtobus nas je odpeljal na deset kilometrov oddaljen Črni vrh. Razdelili smo se v štiri skupine po deset učencev in se postavili v vrsto. Vsak se je postavil k svojemu učitelju, da je vozil za njim. Ob enajstih smo odšli na čaj in slaščico, ob enih pa smo imeli kosilo. Ko je ura odbila štiri, smo smučke in pancarje odnesli v shrambo, nato pa se vkrcali na avtobus, ki nas je peljal nazaj v hotel. Vsak dan smo imeli od petih do šestih plavanje, zadnji dan pa preverjanje. To šolo v naravi si bom za vedno zapomnil. Matic Mihelič, 6.a V četrtek, 27. 1. 2006, smo se zjutraj odpravili v Cerkno. Ko smo prispeli na cilj, so nas razdelili v štiri skupine po znanju smučanja. Ob večerih smo se zabavali pred televizijo ali pa odšli v mesto. V času EP v rokometu smo si ogledali tekmo med Slovenijo in Poljsko, v nedeljo smo si z zanimanjem ogledali Emo. Zadnji večer smo so ogledali mesto Cerkno, družino laufarjev in na koncu je sledila zabava. Na zabavi smo imeli tekmovanje v najlepši frizuri in najboljšem plesu. Najlepši frizuri sta imela Anja Juvanec in David Šavli. S plesom sta nas očarala Patricija Potisk in Matic Mohorič. Na koncu so se nam pridružili še učenci iz osnovne šole Poljane. Na dan odhoda iz Cerkenga smo tekmovali v hitrostnem smučanju. Vsaka skupina je tekmovala posebej. Učenci iz tretje in četrte skupine smo prevozili še najbolj strmo progo na smučišču Cerkno (Lom 4). Po končanem smučanju smo odšli po prtljago in se odpeljali proti Velikim Laščam, kjer so nas že nestrpno čakali starši. Skupaj smo odšli v avlo šole, kjer so nam podelili priznanja in medalje. V Cerknem mi je bilo zelo lepo. Janja Cimperman, 6.a Tudi mi smo šli letos v Cerkno in od tam odnesli prečudovit spomin. Ko smo prišli v Cerkno, smo pred hotelom odložili potovalke in odšli smučat. Razdeljeni smo bili v štiri skupine; nekateri so bili boljši smučarji, nekateri pa slabši; smučali smo do 15.30. Ko smo prišli v hotel, smo se preoblekli v kopalke in odšli plavat v hotelski bazen. Po »utrudljivem« kopanju smo imeli večerjo. Ta je bila zelo okusna in gotovo smo se vsi počutili kot kralji! Potem smo odšli spat. Naslednji dan je bil enak, samo da smo se seveda več smučali in plavali. V nedeljo smo zelo veliko vadili za smučarsko tekmo, v plavanju so nas preverili, kako plavamo, zvečer pa smo gledali Emo, nad katero nismo bili navdušeni. Zvečer smo šli spat in z navdušenjem pričakovali nov dan. Naslednji dan so učitelji, kolikor so mogli, govorili, kako naj na tekmi smučamo. Ampak večer! Ta je bil popoln. Najprej smo izbrali najboljši frizuri. Zmagala sta David Šavli in Anja Juvanec. Potem smo izbrali tudi najboljšo plesalko. In plesalca: Patricijo Potisk Kraševec in Matica Mohoriča. Potem smo se še pozno v noč zabavali, plesali in se seveda tudi smejali. Naslednji dan smo živčno odsmučali tekmo, nato pa smo smučali po svoje z učitelji. Uvrstitve so bile dobre ali pa slabe. Vseeno je bil za vse nas to teden, ki ga zlepa ne pozabiš. Za vse to se lahko zahvalimo Vitu, Andražu, Nataši in seveda tudi ravnatelju. Petra Kogoj, 6.a V torek je bil zadnji dan naše zimske šole v naravi. Imeli smo tekmovanje. Po zajtrku smo se oblekli v kombinezone in šli na avtobus. Peljal nas je iz hotela do smučišča. Vzeli smo smuči in si obuli smučarske čevlje. Z vlečnico in našim vaditeljem smo se odpeljali do vrha smučišča. Malo smo povadili, potem pa se je že začelo tekmovanje. Začela je prva skupina, potem druga in nato mi. Nastopil sem kot četrti in sem se zelo trudil, ker sem hotel biti med najboljšimi. Sledila je četrta skupina. Po končanem tekmovanju smo bili učenci vodiči in smo se peljali po progah, kjer smo se prej učili. Popili smo topel čaj in pojedli kosilo. Kmalu smo odšli na avtobus, ki nas je odpeljal domov v Velike Lašče. Na avtobusu me je bolel trebuh, zato sem se presedel na sprednji sedež. Da me boli trebuh, pa sem popolnoma pozabil, ko sem v šoli dobil bronasto medaljo naše skupine. Klemen Duščak, 6.b V SOLI MALO DRUGAČE Zadnji dan pred zimskimi počitnicami smo na podružnični šoli Turjak organizirali tehniški dan. V našo družbo smo povabili gospo Dragico Zakrajšek. Dragica se je vabilu radostno odzvala ter nam popestrila dan s prikazom izdelovanja zobotrebcev. Nekateri učenci so se s tovrstno dejavnostjo srečali že lansko leto, za nekatere pa je bila to prva izkušnja. Vsi so imeli možnost samostojno izdelati lastne zobotrebce. Gospa Dragica je vsem z veseljem pomagala pri izdelavi ter jim vlivala pogum tudi s pohvalo. Dan je bil pester, kreativen in učencem zanimiv. Dragici se zahvaljujemo za obisk. Po počitnicah pa smo se predstavili v pustnih oblačilih in po Turjaku odganjali zimo. Sosedje in prebivalci Turjaka so nas radostno pospremili, poslušali naše petje ter nas obdarili s sladkarijami, pijačo in denarjem. Vsem iskrena hvala. V pustnih šemah vas bomo obiskali tudi prihodnje leto. Petra, PŠ Turjak Novičke iz 3. rAzredA Mesec februar je bil kratek, a za tretješolce obogaten z različnimi dejavnostmi, ki so se začele ob slovenskem kulturnem prazniku. Spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna so učenci 3.a obeležili z zapisom svoje prve pravljice. Izkazali so se kot pravi pisatelji, ilustratorji in še knjigovezi. Svojo pravljico so napisali v majhne knjižice, narisali slike in pod vodstvom Stanke Hren izdelali platnice in dodali vse, kar mora imeti prava knjiga. Mali učenjaki so na svoje knjižice zelo ponosni. POTEPUHI NEKOČ JE ŽIVEL ZAJČEK, KI MU JE BILO IME FREDI IN NI RAD HODIL V ŠOLO. MED POUKOM SE JE IGRAL IN VČASIH CELO ZASPAL, ZATO JE BIL VEČKRAT BREZ NALOGE. BIL JE SLAB UČENEC. VSI SOŠOLCI SO SE MU SMEJALI IN NOBEDEN GA NI MARAL. ZAJČEK JE BIL ZELO RAZOČARAN, ZATO JE ŠEL PO SVETU. NA POTI JE SREČAL MUCO. TUDI ONA JE BILA ŽALOSTNA. SREČALA STA PSA. TUDI ON JE BIL ŽALOSTEN, KER GA JE GOSPODAR POGNAL OD DOMA. ZAJČEK, KUŽA IN MUCA SO SKUPAJ NADALJEVALI POT. PRIŠLI SO DO PRISTANIŠČA. NA STARI RIBIŠKI LADJI SO ZAGLEDALI MAJHNEGA TIGRČKA. » KDO SI PA TI? OD KOD PRIHAJAŠ?« » PRIHAJAM IZ AFRIKE. SEM TIGRČEK MAKS.« » KAKO JE V AFRIKI?« » LEPO. TAM RASEJO PALME, BANANE IN JE ZELO VROČE.« » TUDI MI BI ŠLI V AFRIKO. NAS VZAMEŠ S SEBOJ ?« » SEVEDA. VTIHOTAPITE SE NA LADJO.« SKRITI POD PALUBO SO PRIPLULI V AFRIKO. TIGRČEK JIM JE RAZKAZAL POKRAJINO. NJEGOVI PRIJATELJI SO UGOTOVILI, DA JE V AFRIKI ZELO VROČE. ODLOČILI SO SE, DA SE BODO VRNILI DOMOV, K SVOJIM PRIJATELJEM. MAKSU SO POMAHALI V SLOVO. Neja Indihar 3.a Zadnji predpočitniški dan pa smo učenci 3.a in 3.b posvetili razvijanju ročnih spretnosti. Na obisk smo povabili gospo Marijo Zlobko, gospo Olgo Petrič in nekdanjega učitelja na naši šoli Alojza Severja. Skupaj z gosti smo preživeli zelo ustvarjalno dopoldne. Pod vodstvom omenjenih gostov smo ustvarjali lesene vozičke, nizali ogrlice iz lesenih kroglic, oblikovali ladjice iz orehovih lupin, naredili čarovnice iz kuhalnic in spoznavali, kako se izdelujejo zobotrebci. Kljub temu, da so otroci prvič držali v rokah krivčke, so bili nekateri zobotrebci že prav lepega videza. Z razstavo smo obogatili razstavo na šolskem hodniku in so si jo lahko ogledali vsi, ki so obiskali našo tradicionalno zobotrebčarsko prireditev. Nekateri smo si popestrili še pustno soboto in se udeležili pustnega karnevala na Igu, vsi pa zarajali na pustnem plesu na pustni torek v šolski telovadnici. Kljub velikemu številu maškar in plesu kurentov pa iz naših krajev še nismo uspeli pregnati zime. Zapisala Jožica Mavsar Nosan Foto Simona Bavdek in Ljubica Galun Srečanje staršev in učencev V sredo, 25. 1., so imeli učenci 3.b razreda in njihovi starši srečanje. Prvi del smo preživeli v naši učilnici Mavrici, kjer so otroci pokazali svojim staršem, da imamo že skoraj prave pevce, harmonikarje in igralce. Da pa so dobri športniki ne samo otroci, ampak tudi njihovi starši, so dokazali v našem drugem delu srečanja v telovadnici, kjer sta se pomerili dve mešani ekipi staršev in otrok v igri med dvema ognjema. Starši so dokazali, da so pri igri lahko velik zgled otrokom, saj so igro vzeli resno, se borili in športno prenesli poraz in zmago. Pravzaprav o zmagovalcih in poražencih nismo niti govorili, saj je bil rezultat skoraj izenačen. So pa otroci še vse naslednje dni govorili o svojih starših z velikim ponosom. Naj kot razredničarka dodam: »Starši in otroci, hvala za lepo popoldne.« Razredničarka Simona Bavdek POROČILO Z 2. REDNE SEJE SVETA SOLE OSNOVNE ŠOLE PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE Člani Sveta šole OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče smo se 2. marca 2006 sestali na 2. redni seji v šolskem letu 2005/06. Obravnavali in sprejeli smo poročilo inventurne komisije o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev za leto 2005. Iz poročila je razvidno, da v letu 2005 ni prišlo do večjih in bistvenih sprememb v primerjavi s preteklim šolskim letom, ko se je vrtec Sončni žarek selil v nove prostore. Znova smo ugotovili, da se vlečejo terjatve do fizičnih oseb že nekaj let zaporedoma. Izkazalo se je, da nekateri starši oziroma zakoniti zastopniki otrok ne poravnavajo redno svojih obveznosti za malice, učbeniški sklad, ekskurzije, šolo v naravi. Šola je zato v letu 2005 odvetnici posredovala v izterjavo dve terjatvi do fizičnih oseb. Postopka še nista zaključena. Ostale dolžnike so opozorili s pisnim opominom. Obravnavali in sprejeli smo tudi letno poročilo za leto 2005, ki je sestavljeno iz računovodskega poročila in poslovnega poročila. Računovodsko poročilo je zelo precizno predstavila računovodja šole, Irena Indihar. Iz računovodskega poročila je razvidno, da je rezultat poslovanja OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče pozitiven. Opozorila je tudi na številne računovodske podrobnosti, ki jih je potrebno upoštevati in spoštovati pri poslovanju šole in vrtca glede na vire prihodkov. Poslovno poročilo je predstavil ravnatelj šole, Edi Zgonc. Seznanil nas je tudi s tekočim dogajanjem na šoli in z aktivnostmi, ki jih načrtujejo v mesecu marcu in aprilu. Novost, ki jo poskusno uvaja šola, so plesi za učence predmetne stopnje, ker se je izkazalo, da učenci to obliko druženja potrebujejo. PUST PRIHAJA Pust se je dovolj približal, da že jutri se oblečemo v maske. Hodimo po hišah in nabiramo dobrote, denarja polne žepe. Tako bo tudi pust minil in vsako leto je tako. Zdaj je počil lonec in pesmice je konec. Nina Peterlin, 6. b Poslovno poročilo vrtca, aktualne dogodke in problematiko vrtca pa je predstavila vodja vrtca, Stanka Mustar. Opozorila je na težave glede normativov, ki veljajo pri oblikovanju skupin v zgodnjih jutranjih urah in v popoldanskem času, saj nekateri starši vsakodnevno zaupajo v varstvo svoje otroke več kot devet ur dnevno, kar naj bi bila zgornja meja. Pojavlja se tudi problem neupoštevanja poslovnega časa v popoldanskem času, saj nekateri starši pogosto prihajajo po svoje otroke že po zapiralnem času vrtca. Te zamude so občasno tudi uro ali celo več. S strani vrtca je bila v letu 2005 že izvedena anketa o podaljšanem poslovnem času vrtca. Analiza ankete je pokazala, da podaljšan poslovni čas potrebuje le šest staršev. Glede na to, da vrtec obiskuje več kot sto otrok, se na podlagi te analize poslovni čas vrtca ni spreminjal. Svet šole je sprejel dogovor, da se starše, ki ne spoštujejo poslovnega časa, in starše otrok, ki so v vrtcu tudi do 11 ur, povabi na razgovor. Skupno naj sprejmejo dogovore in postavijo pravila, ki bodo sprejemljiva za obe strani. Na naslednji seji sveta šole pa bomo pregledali realizacijo sprejetih dogovorov in poiskali nove možnosti, v kolikor bi se težave nadaljevale. Spregovorili smo tudi o plavalnem tečaju za otroke vrtca in učence drugega razreda devetletke. Vsi člani sveta šole smo se strinjali, da tudi v letošnjem letu tečaj poteka v Ljubljani, pri istem ponudniku kot v preteklem šolskem letu, saj je bila lanskoletna izvedba tečaja izpeljana strokovno in skladno z normativi. Otroci, starši in učitelji so bili z izpeljavo tečaja zelo zadovoljni. Ob zaključku srečanja smo si ogledali še učilnico za pouk biologije in kemije, kjer je najnovejša pridobitev šole, to je interaktivna tabla, ki omogoča najsodobnejši pristop pri poučevanju in je novost na slovenskih šolah. Smo med prvimi sedmimi šolami v Sloveniji , ki imamo ta izjemen učni pripomoček. Učenci so nad novim načinom posredovanja znanja zelo navdušeni, prav tako učitelj, ki prvi poizkuša nove pristope poučevanja z interaktivno tablo, Zahvala za to pridobitev gre v prvi vrsti prav gotovo ravnatelju šole, Ediju Zgoncu. Za svet šole Majda Kovačič Cimperman Starejši učenci OŠ Primoža trubarja sodelovali na tekmovanju Pionirski festival in osvojili 24.-32. mesto v državi Tekmovanje Pionirski festival letos praznuje štiridesetletnico. Organizirano je hierarhično, od občinskih, preko medobčinskih in področnih tekmovanj do državnih četrtfinalnih, polfinalnih in finalnih turnirjev. V hladnih novembrskih dneh (21. in 23. 11. 2005) je na OŠ Škofljica potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za starejše učence. V konkurenci petih šol (poleg naše še OŠ Dobrova, Brezovica, Preserje in Škofljica) so učenci naše šole osvojili 1. mesto in se uvrstili na področno prvenstvo, ki je bilo 16. decembra v Kočevju. Tam smo se poleg učencev domače šole (Ob Rinži) pomerili še z vrstniki iz OŠ Louisa Adamiča iz Grosuplja, ki veljajo za ene izmed favoritov za državni naslov. Ena zmaga in en poraz sta bila dovolj za drugo mesto in uvrstitev na četrtfinalno tekmovanje, na katerem sodeluje 32 najboljših slovenskih osnovnih šol. Četrtfinalno tekmovanje je bilo 30. 1. 2006 na OŠ Grm Novo mesto. Pot naših učencev se je na tem tekmovanju tudi končala, saj so izgubili tekmi z OŠ Savsko naselje in OŠ Grm Novo mesto. Tako smo osvojili 24. do 32. mesto. V ekipi so bili: Bojan Zidar (kapetan), Martin Lovšin, Blaž Juvanec, Mitja Gradišar, Andrej Kaplan, Urban Ahčin, David Petrič, Gregor Strle, Jernej Indihar, Matevž Ahčin, Nejc Zalar, Mark Lipovec in Matic Mihelič. Trener ekipe je Matjaž Lovšin. Bojan Novak ANJA JUVANEC 16. V DRŽAVI V SKOKIH Z MALE PROŽNE PONJAVE 26. 1. 2006 je bilo v Izoli državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave za učence in učenke. Iz naše šole se je na tekmovanje uvrstila Anja Juvanec, ki je v kategoriji mlajših učenk osvojila zelo dobro 16. mesto. Bojan Novak Ob slovenskem kulturnem prazniku Kritični pogovori - prijateljski pomenki KUD Primož Trubar Velike Lašče se je 3. februarja, kakor že več let zapovrstjo, spomnil obletnice smrti velikega Slovenca, ki je slovenskemu pesništvu utrl pot slave in jo poslej z visoko dvignjeno plamenico razsvetljeval vsakomur, ki je hotel po njej kreniti. Spomin na Prešerna vsako leto oživi v besedi in sliki; vsi, ki jim je skupna ljubezen do lepe, umerjene besede, se temu spominu priklonijo - ne, ker bi jim bilo treba, temveč zato, ker tako hočejo. Vsepovsod se razlegajo besede narodnega ponosa, besede neuslišane ljubezni, besede romantične zazrtosti v HLniiik h Sifiiarjrvih ckl ppcditavljjiiHi Mihti AnAoliek Rok Bori t rti k Jmttz Grojttt Matjaž (iruden Jana Merjasec Pavli/ Gregor Pobežin A mi Rigtrr Jože Stdrie Emit Žagar glub* Siim Lifoivf izaifitl Vhtfi/ pk* ŠpeLi Vfgttj Matej Maojetiet knrfiMirjfi|-i Katarina Vitamini pmjrnm pjppuvfclj Majda Samsa relinLiiu c Lipi M ¿ttj Hren. Borim Petnih, ¡Viko Sams,i. Andraž SfdffSit', Anie Smrti' preteklost in vznemirjenega pričakovanja prihodnosti: v brstenju teh besed zaživijo gledališki odri, šolske telovadnice, učilnice in kabineti, celo ulice postanejo govorniški odri. Tudi na odru Levstikovega doma so zaživele besede, vendar ne Prešernove. Ob 170. obletnici Stritarjevega rojstva se je namreč Majdi Samsa utrnila misel, da bi se k Pesniku zazrli z besedami, v katerih se vsakdo lahko najde in prepozna prav toliko, kot se prepozna v Prešernovih pesmih. Stritarjeva razmišljanja, napaberko-vana iz njegovih različnih del, so bila zbrana pod skupnim naslovom Kritični pogovori. Preprostost, s katero so ti kritični pogovori na odru našli svoj prostor in samodejno zaživeli, je bila pravzaprav osupljiva - morda ne toliko za morebitnega gledalca, kot je bila za protagonista pogovorov. Prav kakor ulice, ki vsepovsod po Sloveniji odmevajo od Prešernovih pesmi, postanejo gledališke scene, je oder v Velikih Laščah sam, povsem neopazno in nevsiljivo postal findesieclovski salon, še preden se je na njem znašlo kar koli, kar bi v podobi spominjalo na konec stoletja. Na odru je rasel organizem - organizem besed, pogledov in gest, organizem razmišljanj, ki so se v govorcu nujno naselila in ga prevzela, da se je v njih prepoznal in jih vzel za svoja. Da so nazadnje tudi postala - njegova. TEDEN KNJIGE (17.-23. APRIL) Ponedeljek, 17. april in torek, 18. april KNJIGA VELIKANKA Zavod za razvijanje ustvarjalnosti vabi mlade ustvarjalke in ustvarjalce, da se nam v tednu knjige pridružite pri nastajanju NOVE KNJIGE VELIKANKE. Čakata nas dva dni ustvarjanja s peresi in čopiči s pisateljico Ano Porenta. V ponedeljek, 17. 4. 2006, z začetkom ob 17. uri si bomo knjigo izmislili, v torek, 18. 4. 2006, ob 17. uri pa bomo knjigo ilustrirali. Knjiga bo nato do jeseni na ogled v Knjižnici Velike Lašče. Sreda, 19. april Občina Velike Lašče vabi na ODPRTJE PRENOVLJENIH PROSTOROV AMATERSKE KNJIŽNICE V ROBU Kulturni program bo pripravil KUD Rob. Petek, 21. april PODARIMO KNJIGO Ob zaključku akcije PODARIMO KNJIGO bo Knjižnica Prežihov Voranc, Enota Velike Lašče skupaj z učenci OŠ Primoža Trubarja obiskala oskrbovance Prizme Ponikve in jim podarila nekaj knjig. Petek, 21. aprila, ob 19.30 6. ABONMAJSKA PREDSTAVA V Levstikovem domu v Velikih Laščah Sobota, 22. april, ob 10. uri USTVARJALNE DELAVNICE Teden, posvečen knjigam bomo zaključili na Trubarjevi domačiji. Ob 10.00 bo zavod Parnas pripravil USTVARJALNE DELAVNICE ob razstavi Od prvih zapisov do miniaturne knjige. Mar ni to umetnosti smisel in namen? Da v nekom nekaj sproži, pa čeprav zgolj neznatno čustvo, droben utrinek, ob katerem se zazre v preteklost? Ob tem se namreč zagotovo mora zamisliti tudi o sedanjosti in najti kak namig o prihodnosti. Mar ni to najdragocenejša izkušnja umetnosti? Gregor Pobežin SkLadAteLj MArij Kogoj (1895 - 1956) Marij Kogoj se je rodil 20. 9. 1895 v Trstu. Oče mu je kmalu umrl, mati pa ni mogla preživljati družine z večjim številom otrok, zato je mali Marij preživljal otroštvo pri sorodnikih v Kanalu ob Soči. V osnovni šoli je njegovo veliko glasbeno nadarjenost odkrila njegova učiteljica. Ko je zaključil osnovno šolo, so mu omogočili šolanje na gimnaziji v Gorici, vendar pa te šole ni končal. Želel se je posvetiti glasbi, ki ga je povsem prevzela. Zato se je brez denarnih sredstev odpravil študirat na Dunaj na tamkajšnjo glasbeno akademijo. Da se je med študijem lahko preživljal, je moral opravljati težaška dela. Napočil je čas prve svetovne vojne, z njo pa tudi čas velikih stisk in negotovosti tako za skladatelja kot tudi za ves slovenski narod. Primorski kraji, od koder je izhajal Marij Kogoj, so bili odtrgani od domovine in tamkajšnji fašizem je nečloveško preganjal zavedne Slovence in uničeval vse, kar je bilo slovenskega. To pa je občutil tudi naš skladatelj Marij Kogoj, ko se je preselil v Gorico. Ob koncu prve svetovne vojne je Marij prišel v Ljubljano. Preživljal se je s pisanjem kritik v tedanje časnike, in z njimi se je mnogim tudi zameril. Končno je dobil službo v ljubljanski operi kot korepetitor in dirigent. Tam pa je bila pevka v opernem zboru naša krajanka Marija Podlogar. Zagorela je ljubezen in leta 1919 sta se poročila, rodili so se jima trije otroci. Marija Podlogar je bila doma z Gradeža, imeli so tudi majhno domačijo, na katero je vse od tega leta rad zahajal Marij Kogoj in v neokrnjeni naravi zagotovo dobival navdih za nadaljnje ustvarjanje. V hišo na Gradež je pripeljal tudi klavir, saj je v tem času mnogo komponiral. Objavil je nekaj samospevov, zborovskih in mladinskih skladb. Mnoge svetovno priznane skladbe je ustvaril prav v tem okolju. Med njimi je tudi njegova opera Črne maske, ki jo takrat niso znali, niso zmogli ali pa jo niso hoteli postaviti na oder. Verjetno je zato skladatelj začel duševno pešati. Starejši prebivalci naših vasi se skladatelja Marija Kogoja še dobro spominjajo, saj so ga pred dobrimi petdesetimi leti pogosto srečevali, kajti v te kraje je prihajal več kot tri desetletja. Očitno je bil skladatelj Marij Kogoj med tukajšnjimi ljudmi priljubljen, spoštovali so ga tudi otroci, saj se je umetnik z njimi tudi žogal in se hodil z njimi kopat v bližnji potok Rašica. Vse njegove skladbe so zahtevna glasbena dela, a ko jih spoznaš in osvojiš, začutiš v njih prepričljiv izraz, ki te vsega prevzame. Kogojeva življenjska pot je bila težka, trnjeva. Bedno otroštvo sirote, nezavidljive glasbene razmere in neprilagodljivost okolju so storili svoje, zato je skladatelj Marij Kogoj kmalu po letu 1930 duševno omagal. Umrl pa je 25. 2. 1956 v Ljubljani. Bil je po krivici skoraj pozabljen. Zadnja leta pa so se za njegovo življenje in njegova dela začeli zanimati nekateri mlajši skladatelji. Prvi, ki je temeljito pregledal skladateljevo glasbeno zapuščino ter iz nje večinoma prvič posredoval javnosti 90 Kogojevih skladb, je skladatelj Jakob Jež, vsem dobro znan, ki že več let živi in ustvarja na Gradežu. V trajen spomin in ohranitev skladateljevega imena je takratna tukajšnja mladina že 13. 5. 1956 ustanovila kulturno društvo in ga poimenovala KUD MARIJ KOGOJ. Franci Pečnik KUD Marij Kogoj KUD iz Turjaka ponosno nosi imE po Mariju Kogoju V maju 1956 je nekaj predstavnikov takratne mladine obiskalo sinove Marija Kogoja, ki so jih vprašali, če lahko za KUD uporabijo ime njihovega očeta. Ker so dobili dovoljenje bližnjih, so že 13. maja 1956 poimenovali KUD po skladatelju Mariju Kogoju. Še sami se morda niso zavedali, da bo društvo s tem imenom edino v Sloveniji in tudi v zamejstvu. Prav letos slavi KUD Marij Kogoj 50. obletnico delovanja in upravičeno trdimo, da skladatelja upravičujemo in ohranjamo pri življenju. V marsičem prav naše društvo pooseblja lik Marija Kogoja in njegovo trnovo življenjsko pot. Vztrajno in požrtvovalno tako skupaj potujemo k cilju. Smo ponosni in obljubljamo, da bomo s takšnim delom vztrajali naprej. Na skladatelja Marija Kogoja smo se večkrat spomnili in mu namenili več kulturnih prireditev. Tako smo že v juniju 1990 posvetili spomin nanj s kar petimi kulturnimi prireditvami in nadaljevali v juniju 1991 s štirimi prireditvami. Za eno od teh prireditev smo v zloženkah celo napisali njegov verz z njegovo sliko in zabeležili 35. obletnico njegove smrti. Prav tako smo se v Domu krajanov spomnili 40. obletnice smrti Marija Kogoja in 40. obletnice ustanovitve društva. Franci Pečnik KUD Marij Kogoj SpomiNi na prireditve v Letu 1990 ŽPZ KUD MArij Kogoj MPZ VeLike LAšče V Letu 1991 smo se spomNiLi 35. oBLetNice Kogojeve smrti TurjAški HArmoNikAr Alojz CeNtA MePZ Horjul SpomiN NA MARijA Kogoja ob 50. oBLetNiCi smrti V letošnjem tako imenovanem Kogojevem letu smo 11. februarja posvetili spominski večer ob 50. obletnici smrti Marija Kogoja. V kulturnem programu so nastopali kot vedno učenci OŠ Primoža Trubarja iz podružnične šole Turjak, Velikolaška vokalna skupina pod vodstvom Martine Kovačič, violinistka Lara Petrič, recitatorka Tjaša Jeglič ter profesor skladatelj Jakob Jež, ki je do potankosti orisal Kogojevo življenjsko pot. Program sta prvič dovolj vešče povezovala Klemen Jeglič in Jure Gašper. To je bila le uvodna prireditev v Kogojevem letu 2006, sledili pa ji bosti še dve. Naslednja je načrtovana 24. junija v okviru Turjaških dnevov, ko bomo praznovali 50. rojstni dan KUD Marij Kogoj. Zavedamo se bogastva preteklosti, zato je naša dolžnost, da nenehno obujamo spomine in na ta način gradimo svetlejšo prihodnost. Franci Pečnik, KUD Marij Kogoj ob 40. oBLetNiCi Kogojeve smrti LetA 1996 ZAkoNCA BrezAvšček Moški oktet KUD MARij Kogoj_ Moški oktet KUD MArij Kogoj Vi Petnajst let Velikolaške vokalne skupine (1990-2005) Septembra je minilo petnajst let, ko smo dekleta, ki smo nekaj let prepevala sama, v svojo družbo povabila fante in od takrat nastopamo v mešani zasedbi pod imenom Velikolaška vokalna skupina. Sprva smo bili predvsem poročni zborček, saj smo prepevali ob usodnih odločitvah mnogih parov, kasneje pa sodelovali na otvoritvah razstav, revijah in drugih prireditvah doma in drugje po Sloveniji. Dvakrat smo gostili pevce iz pobratenega Lutzhelfluha, avgusta 2004 pa smo jih tudi sami obiskali v Švici. Ko vokalci, kot sami sebe imenujemo, brskamo po pevskih spominih, ne moremo mimo večerov podoknic, Dalmatinskih večerov pri Kuklju, božičnega koncerta v Kliničnem centru, koncerta v Dolšinatovi jami in letnih koncertov z zanimivimi gosti. Pred nastopi smo vedno držali pesti, da bi se prehlajeni sopranistki vrnile čiste višine, da bi tenorji pravočasno zaključili nogometno tekmo, bas prišel s terenskih vaj in altistkini otroci pridno zaspali. Nasmejemo pa se ob spominih na najrazličnejše dogodivščine po nastopih in vajah, ki smo jih običajno zaključili v kakšni domači gostilni. Petnajstletnico smo praznovali s koncertom v Viteški dvorani na prenovljenem turjaškem gradu v soboto, 10. decembra. Program sta z Jesihovo poezijo povezovala Katarina Polzelnik in Rok Borštnik. Gostili smo obetavni študentki ljubljanske Akademije za glasbo, kitaristki Andrejo Tušar in Meto Skok, na klavirju pa nas je spremljala Eva Zakrajšek, ki obiskuje 7. letnik klavirja v Glasbeni šoli Ribnica, oddelku Velike Lašče, pri profesorici Izabeli Vlašič. Naše delovanje finančno podpira Občina Velike Lašče, pri izvedbi koncerta in pogostitvi pa so nam pomagali tudi: * Gostilna Pri Kuklju, Velike Lašče * Okrepčevalnica in picerija Rok,Velike Lašče * Mercator Kmetijska zadrugaVelike Lašče * KUD Primož Trubar Velike Lašče (ozvočenje) * Ema Perhaj (okrasitev dvorane) * Špela Andolšek (oblikovanje zloženke) Pevci se vsem naštetim najlepše zahvaljujemo. Martina Kovačič Literarno srečanje Obstoj kulture dokazujemo s tem, da jo predstavljamo, se udeležujemo dogodkov in tudi sami pri sebi skrbimo za kulturno eksistencionalnost kot tako. Več ko bo takih in podobnih srečanj in dogodkov ter bolj ko bomo sami pri sebi uresničevali kulturno življenje, bolj bo kultura živela. Načinov, kako kulturo predstavljati in predstaviti, je več; eden izmed njih je preko poezije. Tak dogodek se je zgodil včetrtek, 2. 2. 2006, ob 19. uri, v dvorani ŠD Mokrec na Igu. Literarno srečanje mladih literatov iz okolice Ljubljane je bilo v počastitev kulturnega praznika, kjer so se pretežno s poezijo predstavili Irena Trček (Ig), Sonja Pirman (Škofljica), Miha Indihar (Velike Lašče), Barbara Jurič (Beričevo), ki je bila lani finalistka literarnega festivala Urška, Alenka Jeraj (Ig), manjkal pa je Jurij Marussig (Medvode), ki se mu je na poti pripetila prometna nezgoda, k sreči brez težjih posledic. Ja, tudi kultura ima svoje pasti. Nastopajoči smo se zbrali slabo uro pred prireditvijo se dogovorili o formalnostih in sistemu predstavitve. Kot se za začetek spodobi, nam je prijazna voditeljica Tatjana Avsec namenila nekaj uvodnih besed, nato pa je začela s prebiranjem svoje poezije domačinka, Irena Trček. Na voljo je imel vsak okoli sedem minut. V tem času smo poskušali čim bolj predstaviti svoja dela in čim bolj navdušiti sicer maloštevilno občinstvo. Med posameznimi udeleženci je z glasbenimi vložki na klaviaturah poskrbel mladi Tadej Sever, s čimer je dosegel dobrodošlo popestritev, saj bi bilo le golo prebiranje poezije preveč monotono in dolgočasno. Srečanje je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ljubljana z okolico, v sodelovanju z občino Ig in društvom Frana Govekarja. Taki in podobni dogodki so koristni ne le za nas literate, ki se na ta način poskušamo čim bolj uveljaviti in doseči korak naprej na naši poti raziskovanja, pač pa tudi za kraj, ki organizira podobna srečanja, saj tako (po)skrbijo, da kultura (v tem primeru literatura) v njihovem kraju živi in se omenja. Žal pa ne gre prezreti dejstva, da je zanimanje ljudi izredno šibko, saj na podobnih srečanjih, ki se jih redno udeležujem, zelo redko opazim gledalce ali poslušalce, ki pridejo na nastop kot obiskovalci in ne kot udeleženci. Mislim, da je popularizacija kulture na tem področju v tem času največji problem. Na srečo obstajajo ljudje in društva, ki se trudijo, da kulturno izražanje ne zamre, in le njim se imamo zahvaliti, da se vrstijo že omenjeni dogodki. Miha Indihar NAjdihojcA, pALček nAš, je kljub svojim sedmim letom še vedno z eno nogo v vrtcu in z drugo v šoli. Malo je igralec in malo lutkar. Ohranja pestrost programa, tako da ne le igralci, ampak tudi gledalci vseh otroških generacij pridejo na svoj račun. Nov koncept, po katerem organizatorica srečanja Metka Starič razporeja predstave, je prijazen do gledalcev in tudi igralcev - v enem bloku si lahko ogledajo po tri predstave, nato se gledalci zamenjajo, igralci, ki so že nastopali, pa imajo priložnost videti vrstnike z drugih krajev in šol, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo. Zelo pomembno je, da si sodelujoči igralci ogledajo čim več predstav, vsaj tisti dan, ko nastopajo. Igralci radi prihajajo na Najdihojco, ker je to festival, na katerem gre za srečanje in za ogledovanje in prikazovanje otroških predstav brez tekmovalnega vzdušja. Prek gledališča začutijo povezanost z vrstniki od drugod, saj počnejo podobne reči. Skupine imajo sicer manj časa, da bi navezale globlje stike ali izmenjavale mnenja, izkušnje. Za to bi najbrž potrebovali več časa in tudi vodenja. Med daljšim odmorom je metuljčica Renata zabavala tiste mlade igralce, ki so to želeli, a večina jih je obsedela v dvorani in se pomenkovala, predvsem znotraj igralske skupine. Mentorice in mentorji, ki že več let obiskujemo Najdihojco, radi na hitro pokramljamo o tem in onem, vedno pa smo že vnaprej radovedni, kaj so pripravili ostali. Če želimo, lahko pokramljamo tudi z dramaturgom Dejanom. Njegova prisotnost med gledalci ne pomeni ocenjevanja in selekcije. Med odmori namreč obzirno, s toplino in svežimi idejami ponudi svoj strokovni vpogled. Ta pogosto pomeni potrditev, podporo, pa tudi spodbudo in izziv, da bi mentorji z mladimi igralci stopili še korak naprej s prikazano predstavo. Naj bo še veliko otroškega smeha in vrišča na velikolaškem odru, ki ga vsako leto prinese Najdihojca. Ana Porenta je dvodnevno srečanje otroških gledaliških skupin, ki je letos potekalo sedmič zapored. Oder Levstikovega doma so mladi igralci iz šol, vrtcev in kulturnih društev zasedli 16. in 17. februarja. Nastopilo je 14 otroških skupin iz Velikih Lašč, Sodražice, Stične, Krke, Ribnice, Kočevja, Ljubljane in Preserja. Predstave so si ogledali otroci iz vrtca in osnovne šole Primoža Trubarja ter nekaj naključnih obiskovalcev. Organizatorjema, zavodu Parnas in KUD-u Primož Trubar, je tudi letos kot glavni pokrovitelj priskočila na pomoč Občina Velike Lašče, za pomoč pri pogostitvi mladih igralcev pa se zahvaljujemo Gostilni pri Kuklju. Da so gledalci in igralci spoznali tudi nekaj skrivnosti gledališča, je med posameznimi predstavami poskrbela animatorka Renata Vidic, z mentorji pa se je o odigranih predstavah pogovarjal študent dramaturgije Dejan Spasič. Pri Najdihojci smo letos sodelovali Matej, Anže, Irena, Gregor in Metka, Niko in Stanka pa sta vse predstave zabeležila s kamero. Nasvidenje prihodnje leto! Metka Starič Najbolj mi je bil všeč Zlati kelih, ker sem poznal igralce in ker je bilo napeto. Nejc Najbolj mi je bila všeč predstava Matilda, ker je bila ravnateljica zelo smešna. Brina Najbolj mi je bila všeč Matilda, pri kateri je bila ravnateljica zelo dobro opremljena. Urban Meni so bile vse predstave dobre, najbolj pa Zlati kelih, ker sem poznal igralce, pa še dobra je bila. Erik Najboljši predstavi sta bili Zlati kelih in Matilda, ker sta bili napeti. Tine Želim si, da bi tudi jaz kdaj nastopala na Najdihojci. Lara Najdihojca mi je bila všeč, ker sem spoznala veliko novih zgodb. Najbolj mi je bila všeč igra Zlati kelih. Tanja (vsi učenci4. razreda) Ob dnevih Najdihojce smo se naužili kulture kar v domačem kraju pa še s plačilom ni bilo težav, saj je bil vstop brezplačen. Z učenci 4. razreda smo si ogledali predstave, ki so bile primerne njihovi starosti. Po prvem dnevu so učenci spraševali: »Bomo šli jutri tudi? Za tako malo časa?« ipd. Navdušenje in interes do obiskovanja predstav so pokazali tudi s primernim obnašanjem v dvorani ter z aktivnim sodelovanjem z animatorko, ki je med premori zabavala dvorano. Z njo je vsa dvorana prepevala: Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši, na Najdihojco rada grem, vsako leto rajši. Želim si, da bi omenjeno pesmico še dolgo prepevali, saj je Najdihojca čudovito mesto kulture, kjer nekateri pokažejo, kaj znajo, drugi pa predstavljeno sprejmejo in hkrati oblikujejo pozitiven odnos do igralcev, gledališča in kulturnega življenja nasploh. Janja Samsa Tudi ob prireditvah, koT je Najdihojca, ugotovimo, kako hitro se leto obrne naokrog. Kot že nekajkrat sem tudi tokrat z največjim veseljem sodelovala na prireditvi. Ime Najdihojca mi je blizu, saj je tak naslov imela nekoč moja skupina drugošolčkov, s katero smo s senčnimi lutkami nastopili na festivalu v Slovenj Gradcu, kasneje pa smo se pridružili skupinam, ki so začele nastopati v Levstikovem domu. Prav toliko kot veselja prinese tako delo tudi skrbi, truda, vztrajnosti, pozornosti, razmišljanja, koncentracije otrok in mentorjev. Poiskati pravo idejo, pravo besedilo, glasbo, napisati kaj sam, to je tudi velik izziv. Ko je konec predstave, sledita analiza dela in kritika. Ampak otroci me niso še nikoli razočarali. Prav obratno, očarali so me s svojo zagnanostjo in veseljem do dela. Vedno so pripravljeni najti kakšno oblačilo, dodatek za sceno, povedo svoje ideje in če se le da, jih rada upoštevam. Gledalci velikokrat sploh ne opazijo, da bi moralo biti kaj drugače. Posebej za letošnji razred bi rada povedala to, da so bili izjemni tudi zaradi tega, ker niso nastopali samo določeni izbrani učenci, ampak večina. Če drugega ne, so pomagali znositi vso opremo. Zato se jim še enkrat zahvaljujem za vse, kar so storili. Drugo poglavje je urnik in primeren prostor za vaje. Tudi tukaj smo se trudili, saj ima vsak učenec še druge obveznosti in učenje. Avla v šoli je zasedena, letos smo si vsaj en dan lahko privoščili vajo kar v Levsikovem domu, kar je bilo idealno. Tako gladko pa seveda ne bi šlo brez pomoči Skrivnostno seme - MLAjši dramski krožek OŠ SodrAžica PepeLKA - 5.B OŠ VeLike Lašče naše spremljevalke Majde Griz na vseh nivojih dela (priprava scene, predlogi in ideje, material in čas). To je tudi dokaz, kaj pomeni timsko delo. Tokrat smo nastopili edini iz šole, za nas je bil to tudi tretji kulturni dan in bolj kulturno ga sploh ne bi mogli preživeti. Pred nastopom in po njem smo si ogledali še predstave drugih skupin. Med drugimi smo si ogledali prisrčno predstavo našega vrtca, zaključili pa z ogledom Matilde, ki jo je predstavila skupina iz Sodražice. Ura je bila že skoraj dvanajst, pa so učenci sedeli tiho kot miške in napeto spremljali igro na odru. Lahko bi se tudi zdolgočaseno presedali, saj smo sedeli čisto zadaj, ker je bila dvorana polna. Učenci so bili zelo zadovoljni s celotnim dnevom, kar pa ne morem reči za marsikatero predstavo, ki smo si jo ogledali v Ljubljani. Za tisoč tolarjev smo v decembru gledali predstavo, ki ni trajala več kot pol ure. Ko so spustili zastor, smo hvaležno zaploskali v pričakovanju nadaljevanja. In ker se ni nič dogajalo, smo se začeli spogledovati, nato pa so nam povedali, da je predstave konec. S tem želim povedati, kako je za naše otroke in naš kraj pomembna taka prireditev, kot je Najdihojca in da si lahko tudi tukaj ogledamo kvalitetne predstave z bogatimi in domiselnimi scenami, ki so še kako pomembne za majhne otroške glavice. Za konec želim vsem skupinam še veliko uspešnih in zanimivih predstav, čestitam vsem nastopajočim in mentorjem pa seveda tudi Metki Starič in njenim sodelavcem za izvrstno izpeljano Najdihojco. Marjetka Koprivec, mentorica PredSTavLjajTe si, da vaše otroke v šolo v naravi (na smučanje) odpeljeta učitelj ali učiteljica, ki še nikoli nista stala na smučeh, ki ne poznata ne tehnike, niti se ne spoznata na smučarsko opremo. Ali pa da vaše otroke matematike uči nekdo, ki ne zna niti poštevanke. Sicer gledališče za večino ni tako usodna znanost kot smučanje ali matematika, pa vendar lahko njegovo (s)poznavanje zelo koristi. Zakaj!? Že situacija, ko moramo stati pred množico ljudi, govoriti, se premikati - vse to sproščeno in spontano - pomeni problem za večino ljudi. Kako na odru izraziti nesrečno ljubezen, človeško brezbrižnost, neizmerno veselje?! Poskusite!! Veliko pameti je potrebno v današnjih časih, ko se vse da izraziti v evrih, delnicah, da se kdorkoli odloči za gledališče. Za to, da človek izrazi to, kar JE, ne to, kar IMA, je poleg tega potreben pogum, se vam ne zdi? Na odru vse odpade, v gledališču je človek sam sebi zrcalo in svoj instrument. Telo, glas, gibanje, čustva so glavna orodja, ki jih mora vsakdo, ki se želi kakovostno ukvarjati z gledališčem, obvladati. Ali ne velja podobno tudi za življenje? Pri nas pa je, kar se tiče gledališča, situacija takšna, da se učitelji skupaj z učenci prebijajo skozi osnove poštevanke. Vendar pa jim gre, glede na videno, zelo dobro. Še dobro, da lahko kje pokažejo, kaj delajo, da je tu Najdihojca!! V Velikih Laščah se v dveh dneh zgodi eden najbolj intenzivnih otroških gledaliških festivalov. Na hodnikih vlada vrvež, predstave se vrstijo, skupine prihajajo, odhajajo, potekajo zadnje priprave in dogovori, igralci se po raznih sobah maskirajo, jedo krofe, se oblačijo v kostume, prenašajo dele scene sem in tja. Vse to dokazuje, da gledališče po slovenskih šolah še ni popolnoma izumrlo. Videli smo različne načine ukvarjanja z gledališčem, od plesa, petja, dialogov do lutk in senčnega gledališča. Nekatere zgodbe so bile resnične, druge izmišljene, tretje spet pravljične, poetične, poučne. Tako učitelji kot učenci so pokazali veliko želje, zagnanosti in talenta. Nekaterim je že, drugim pa še bo uspelo, da postanejo pravi poznavalci gledališča. V razmerah, ko je večina gledališke aktivnosti po šolah odvisna od iniciative posameznikov, je takšen festival, kot je Najdihojca, še toliko bolj potreben. Da se pokažejo, se srečajo, spoznajo, se primerjajo, da mentorji morda sedejo in izmenjajo mnenja, izkušnje in poglede na gledališko vzgojo pri nas. Dejan Spasič Pogovor z Bertom Pribcem Slovenske spravne motnje Gost 18. večera Na Trubarjevini v čast domovini je bil Bert Pribac, mož, ki ga je nemila usoda pregnala v daljno Avstralijo, kjer se je poleg uspešnega poklicnega življenja ukvarjal tudi z literaturo. Bert Pribac kljub težkemu življenju ohranja optimizem in nekaj smo ga bili deležni tudi poslušalci. Prireditev je posvečena spominu na Primoža Trubarja, s katerim vas marsikaj povezuje. Med drugim sta oba delovala v izgnanstvu. Seveda. Trubar je bil izgnan in je moral bežati. On je bil res velik človek, bil je zelo pogumen. Ko človek pogleda z današnje perspektive, se čudi, od kod je dobil ta pogum, to navdušenje. Kot veren človek mislim, da ga je gnala božja sila. Bil je pošten do svojih ljudi in vidi se, da jim je hotel dobro, hotel je, da Slovenci postanejo kulturni, da se izobrazijo, in za to se je žrtvoval. Tudi jaz sem moral bežati, ker so me lovili. Nekajkrat so me hoteli fizično uničiti. Beli in rdeči. Tako da vem, kaj je preživel Trubar. Samo ne predstavljam si, da bi jaz bežal po takšnih hladnih deželah (Nemčiji) kot on. Jaz sem bežal na toplo, ampak na začetku prav skozi Nemčijo. (smeh) Povezuje vaju še nekaj: oba sta bila v svoji novi domovini priznana in spoštovana. Seveda je bil Trubar bolj kot jaz. Jaz sem bil priznan, kolikor sem uspel v svojem poklicu. Če pošteno opravljaš svoje delo, narediš kar je prav po svoji vesti, skušaš biti dober do vseh ljudi, dosleden in načelen, potem uspeh ni nekaj nepričakovanega. V Avstraliji, kjer sem delal v zveznem ministrstvu za zdravje, sem vodil do dvainpetdeset ljudi. V šestnajstih letih me ni nihče vprašal, katere vere sem, tudi jaz tega nisem spraševal nikogar. To je stanje družbe, kjer te nihče ne sili, da se opredeljuješ v teh zadevah. Delati moraš svoje delo, za to si plačan in ne za politiziranje. Kar pa smo se pogovarjali zunaj službe, je bila seveda zasebna zadeva. V tamkajšnji družbi veljajo določena pravila. Angleži imajo že dvesto let civilizirane zgodovine, veste, da so prej tudi oni pobijali, tudi Francozi so v novejši zgodovini postali zelo šarmantni, prej pa so tudi oni sekali glave. Mi smo to počeli dvesto let za njimi. Kljub usodi, ki vam ni bila vedno naklonjena, v vaših delih ni čutiti velikih zamer ... Zakaj bi jim zameril, preveč je bivših rdečih in belih, tudi sami so večinoma težko živeli. Večina ljudi tukaj je zelo težko živela in večina ljudi je bila poštenih. Ko gledam nazaj na svoje kolege na univerzi, pomislim: Saj so bili pošteni fantje. Spominjam se prijatelja, ki sem ga srečal po dolgih letih. Rekel sem mu: »Tebi ne bom dal roke, ker sem ti nekaj zaupal, naslednji dan pa sem bil zaradi tega poklican na Udbo.« Pa je rekel: »Saj nisi bil samo ti v stiski, tudi meni so grozili, da mi bodo vzeli štipendijo.« Kaj naj bi naredil v takšni situaciji? Dal sem mu roko! Saj tudi v socializmu ni bilo vse narobe. Jaz sem po duši krščanski socialist. Nekoč so me na Radiu Ljubljana vprašali, kaj sem, kateri politični opciji pripadam. Odgovoril sem: »Pripadam liberalno krščansko socialistični, če jo imate.« Pa so rekli, da je ni. No, jaz tudi ne bom ustanavljal takšne stranke! Sem prestar za to. Tudi v Avstraliji vam med Slovenci verjetno ni bilo najlažje. Do nas so včasih segle vesti o razcepljenosti in nasprotji med izseljenci. Bili smo razdeljeni, vendar se nismo pobijali! Čeprav so na začetku oboji tudi meni grozili s smrtjo, se med Slovenci ni dogajalo kdovekaj, med Hrvati pa so bili pretepi in poboji skoraj vsak teden. Slovenci smo živeli zmerno. V Avstraliji je bilo veliko izseljencev s Krasa, iz Primorske in Prekmurja, ki med vojno niso bili politično angažirani. Naša emigracija je bila ekonomska, to so bili delavci, kmetje in vse, kar so hoteli, je bilo prepevanje slovenskih pesmi, biti v dobri družbi in se imeti lepo v domačem okolju. Tudi večina tamkajšnjih slovenskih duhovnikov je znala pametno uporabljati svoj vpliv. Svoje politične interese so pokorili sožitju emigracije, kar je bila tudi uradna avstralska in cerkvena politika. Vsi smo se dobivali na piknikih. S patrom Bazilijem sva se skupaj udeležila spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu, skupaj sva poromala tja, prej pa sva bila 40 let tako rekoč na okopih. Kadarkoli sva se videla, sva si kaj »vrgla pod nos«. On meni partizane, jaz njemu domobrance. Kljub nasprotjem sva vedno komunicirala na civiliziran način. Potem pa ste se iz daljne Avstralije vrnili v Slovenijo. Kako ste takrat videli spremenjeno Slovenijo? Zame je bilo čudovito, ko se je v devetdesetih letih začela slovenska pomlad, bil sem navdušen. Lahko sem govoril, kar sem hotel, ljudi niso več zapirali, lahko so potovali, ljudje so bili sproščeni in viden je bil ekonomski uspeh. Še dandanes je Slovenija v Evropi skoraj na vrhu. Moramo si priznati, da so socialisti kar dobro vodili to domovino, še Gorbačov je rekel, da če bi Rusijo vodili tako, sistem pri njih ne bi propadel. Tako gledam jaz na to. Škoda, da se zdaj še vedno zanika tudi dobre socialistične pridobitve. Vi ste pesnik in mogoče stvari vidite lepše ... Mogoče res, vendar je treba videti lepo. Saj ni vse črno in krvavo. En brat je bil partizan, drugi je bil pri fašistih. Oba sta bila dobra človeka in vedno trdim, da je bila večina ljudi dobrih na obeh straneh razprtije. Kot mi je brat pravil, so šli partizani s srcem v boj proti okupatorju, kajti okupator je prišel nepovabljen in je pobijal naše ljudi ter požigal vasi. To sem videl. Tudi name so streljali. Treba je razumeti takratno stanje duha, ki je bilo precej prisotno po celi Sloveniji. Resnično smo bili v nekakšni razprtiji, ki je nismo hoteli sami - vsilili so nam jo tujci. V svojem nastopu ste povedali, da ste v Avstraliji pesmi pisali v angleškem jeziku. Kako gre Slovencu pisanje pesmi v tujem jeziku? Kar dobro, po kakih desetih letih bivanja in po avstralski maturi ter knjižničarski šoli. (smeh) Prišel sem do takšnega nivoja, da so me vabili na literarne večere, nastopal sem na radiu, pesmi so mi objavljali v revijah. Potem pa sem doživel nekaj pravih karambolov, se naposled spet oženil in nisem imel več časa. Kako pa sedaj, ko ste spet doma, v Sloveniji, gledate na stanje slovenskega jezika? Kakšno se vam zdi stanje slovenskega jezika med mladimi? Imam dva fanta, eden hodi v gimnazijo, drugi v osnovno šolo. Mislim, da mladi uporabljajo preveč tujk, glasba je vsa ameriška, angleška ... To me boli. Ampak jaz sem starinski človek, ki so mu všeč narodne pesmi, njim pa je všeč vse kaj drugega. Motijo me trgovine z napisi v tujem jeziku, motijo me radijske in televizijske reklame, kot da sem nekje v Avstraliji ali Angliji. Nimamo svoje hrbtenice. Imamo lepe slovenske besede, ki bi jih lahko uporabljali, za vsak izraz bi lahko izbrali slovensko besedo. Saj ni treba, da na primer za center uporabimo ravno središče, lahko najdemo kak drug izraz kot jedro, sredina ali glavnina ..., zagotovo bi se pri jezikoslovcih našel dober domač izraz. Ali mislite, da obstaja nevarnost, da bo slovenski jezik zaradi našega odnosa izginil? Mislim, da obstaja. Ob tem vprašanju sem zelo pesimističen, ker smo premajhen narod. Poglejte, Srbi nas zmerjajo, da smo bili pod Avstrijo »bečki konjušari«. Bojim se, da bomo postali sčasoma dunajski ali evropski mehaniki in »konobari« ali natakarji. Naša izobrazba gre v uslužnostne dejavnosti. Mesta se že potujčujejo, Slovenci bomo ostali na kmetih in v hribih, pa še tam nam tujci že kupujejo kmetije ... Seveda pa boste pesniki in pisatelji ohranili našo slovensko besedo ... Močno se bomo trudili in se upirali do zadnjega diha. Gospod Bert Pribac zahvaljujem se vam za pogovor in vam želim veliko uspeha v »boju« za naš, slovenski jezik. Pogovarjal se je Jože Starič TUNIZIJA -OsvAjANje z BANdirjem Februar je pravi mesec za razmišljanje o potovalnih podvigih, zato smo v Knjižnico Velike Lašče povabili popotnico in novinarko mag. Andrejo Jernejčič, ki nas je popeljala po Tuniziji. Ob zemljevidih in diapozitivih smo našo pot pričeli v prestolnici Tunizije,Tunisu. Fotografije vsakdanjika na ulicah Tunisa so prikazovale ženske in moške, oblečene v njihova tradicionalna oblačila (več vrst galabej, tradicionalno rdečo kapo, šaš in turban). Posedali so po barih, kadili vodne pipe in razpravljali ob pitju metinega čaja. Pot smo nadaljevali v nekdaj mogočno Kartagino - njeni današnji ostanki so neprimerljivi z nekoč mogočno državo. V Tozeurju smo se ustavili le za hip, da smo si ogledali pletenje košar. Iz mestnega vrvenja smo se preselili v oazo sredi puščave Chebiko, kjer zbujajo pozornost številni kamni in fosili. Nato smo se podali v Tamerzo, kjer smo občudovali razne škorpijone, kače, kuščarje. Z osvajalcem iz naslova potopisnega predavanja smo se končno srečali, ko smo mimo Slanega jezera prispeli v Douz. Tu živijo tudi Berberi, lastniki tradicionalnega instrumenta bandirja -bobna, ki ima na lesenem okviru napeto kameljo kožo. Po tem glasbeno-poučnem predahu smo odpotovali na skrajni jug Tunizije, v Ksar Ghilene, kjer se lahko osvežimo v naravnem bazenu s toplo vodo sredi puščave. Sodobno Tunizijo je zaznamovala tudi zahodna civilizacija. Eden izmed dokazov je hotel v Matmatu v globokih luknjah, v katerih so nekoč živeli Berberi, služil je tudi kot kulisa za snemanje Vojne zvezd. Po ogledu težkega življenja ribičev v Mahdii, smo se podali še na izlet po številnih tunizijskih plažah in si oddahnili šele na eni od njih v Monastirju. Potovanje z Andrejo Jernejčič ni bilo le nemo poslušanje in gledanje diapozitivov. Predavanje je popestrila s številnimi predmeti, ki jih je prinesla s potepanja po Tuniziji. Pomerjali in oblačili smo tudi tunizijska tradicionalna oblačila, v čemer so najbolj uživali osnovnošolci. Andreja je enemu izmed njih okoli glave ovila turban, drugemu šaš in pred seboj smo imeli pravega modrookega, svetlolasega Lawrenca Arabskega iz Lašč. Pili smo tudi Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče vas ob svetovnem dnevu voda vabi na odprtje FotogRAFske RAzstAve GregorjA GrešAkA UJEMI VSE VODE, ki bo v sredo, 23. marca 2006, ob 18. uri v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji. V kulturnem programu sodelujeta pesnica Ana Porenta in glasbena skupina Sto prašičkov poje. Nagovor ob svetovnem dnevu voda je pripravil mag. Marjan Bat, z Agencije RS za okolje, ki bo predstavil pomen ohranjanja reke Rašice in voda nasploh. Lepo vabljeni! Trobla 2/2006 metin čaj in grizljali dateljne. Preživeli smo malo drugačen večer, ki nas je odpeljal daleč stran od mrzle zime. Upamo, da se z Andrejo srečamo na kakšnem potovanju, drugače pa vsaj še na kakšnem potopisnem predavanju. Zahvaljujem se matični knjižnici na Viču, ki nam je finančno omogočila predavanje, in Občini Velike Lašče za možnost uporabe sejne sobe Levstikovega doma. Obiskovalce Knjižnice Prežihov Voranc, enote Velike Lašče in ostale Velikolaščane pa prisrčno vabim na naša naslednja srečanja. Vodja enote Velike Lašče Mihaela Andromako Rihar VABILO! Ob svetovnem dnevu poezije vas Knjižnica Prežihov Voranc - enota Velike Lašče vabi na VEČER POEZIJE. Svoje pesmi bodo brali občani Velikih Lašč, ki nadaljujejo velikolaško tradicijo pisanja. Dobimo se v torek, 21. marca 2006, ob 19. uri v SEJNI SOBI LEVSTIKOVEGA DOMA v Velikih Laščah. Obeta se nam lep in zanimiv večer. PRISRČNO VABLJENI! Spoštovam brALci Knjižnice Velike Lašče in ostali občAni VELikih Lašč! 23. april je svetovni in od leta 1996 tudi slovenski dan knjige, ki ga praznujemo kar ves teden, zato mu pravimo Slovenski dnevi knjige. V Knjižnici Velike Lašče jih bomo obeležili v znamenju vodilne misli PODARIMO KNJIGO. Tudi vi ste vabljeni, da se udeležite omenjene akcije. Knjige, ki jih ne potrebujete, prinesite v knjižnico, mogoče bodo komu prišle prav. V petek, 21. aprila, pa bomo nekaj knjig podarili tudi oskrbovancem Prizme Ponikve. Tako bomo skupaj prispevali k uspehu knjižnega praznika. Vodja Knjižnice Velike Lašče Mihaela Andromako Rihar 34 KNJIŽNE NOVOSTI LEPOSLOVJE ZA ODRASLE BARICCO, Alessandro: Ocean morje SIVEC, Ivan: Brodnikova oporoka balade in romance največjega slovenskega epika DIRIE, Waris: Puščavski otroci ŠNUDERL, Marija: Mavrica v pločevinki resnična zgodba o boju za življenje MATLARY, Janne Haaland: Nenavadna ljubezenska zgodba ISHIGURO, Kazuo: Ko smo bili sirote TOMIZZA, Fulvio: Obiskovalka GALSWORTHY, John: Zadnje poglavje BOHJALIAN Christopher A.: Preden spoznaš prijaznost KURTHY, Ildiko von: Prosta linija ISHIGURO, Kazuo: Ne zapusti me nikdar MATTHEE, Dalene: Fielin otrok PAMUK, Orhan: Bela trdnjava VIEWEGH, Michal: Igra na izločanje SPARKS, Nicholas: Viharna noč SARAMAGO, Jose: Evangelij po Jezusu Kristusu NOTHOMB, Amelie: Metafizika cevi TOKARCZUK, Olga: Pravek in drugi časi GENAZINO, Wilhelm: Dežnik za ta dan KIRBIŠ, Nada: Vsemu navkljub REMEN, Rachel Naomi: Blagoslovi starega očeta NUSSDORFER, Vlasta: Naše deklice z vžigalicami BA, Mariama: Dolgo dolgo pismo HEINICHEN, Veit: Vsakemu svojo smrt SASSON, Jean: Majada, iraška hči BARZ, Paul: Mozart: roman o nemirnem življenju glasbenega genija KOPRIVC, Jak: Generalov let: spomini generala Ivana Dolničarja RUIZ Zafon, Carlos: Senca vetra STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE POSLIKAVA obraza: ustvarjalne ideje za pustne maske: korak za korakom do čudovitih poslikav PODGORNIK, Nevenka: Izbrana pot k otrokom: pomen izbire ravnanj pri ustvarjanju odnosov in vzgoji otrok - prikaz skozi zgodbe PETERNEL, Sonja: Prvih pet minut GUI LIANO, Mireille: Zakaj so pa Francozinje lahko vitke: skrivnosti uživanja ob hrani INGLIS, Brian: Alternativna medicina MEŠKO, Sabrina: Joga s Sabrino: vodnik Knjižnica skozi 67 vaj hatha joge STEWART, Kellina: Pilates: priročnik za učenje pilatesa doma MUMFORD. Susan: Masaža za sprostitev in zdravje SCHMAUDERER, Achim: Vaja za zdravo hrbtenico BABIČINI nasveti za dom: zdravje, nega telesa, gospodinjstvo, kuhinja, vrt FUKUYAMA, Francis: Konec človeštva: posledice revolucije v biotehnologiji FAULHABER, Hans-Dieter: Obvladajmo visok krvni tlak: kako ga pravočasno prepoznamo in zdravimo MCKEITH, Gillian: Si to, kar ješ HAMM, Michael: Idealna dieta: preprosto hujšanje TOLLE, Eckhart: živeti v sedanjem trenutku: temeljni nauki iz knjige Zdaj! v praksi LATKOVIi, Barbara: Bolnik in zdravnik -partnerja v komuniciranju KORSIKA - Mrak, Jadranka: Alergijske bolezni kože pri odraslih DRAGOŠ, Vlasta: Atopijski dermatitis pri otrocih in mladih: alergijske bolezni kože VSE o ročnih delih: pletenje, kvačkanje, vezenje, krojenje in šivanje, tkanje, vozlanje NEUVIRT, Oskar: O gasilcih in gasilstvu malo drugače POTOČNIK, Dragan: Azija med preteklostjo in sedanjostjo LEPOSLOVJE ZA MLADINO MEYER, Kai: Steklena beseda: tretji zvezek JEFFERIES, Cindy: Vzhajajoča zvezda COLEMAN, Michael: Čudakov boj TREIBER, Jutta: Modro jezero je danes zeleno TBBOTSON, Eva: Potovanje do Reke morja PAVER, Michelle: Duhaselec VIDMAR, Janja: Zoo KONCUT, Helena: Prijateljice in usodno srečanje CABOT, Meg: Zaljubljena princeska CANN, Kate: Pozor, globoka voda CANN, Kate: Pozor, samo za plavalce MCKAY, Hilary: Indigo: nova zvezda JEFFERIES, Cindy: Skrita želja STROKOVNA LITERATURA ZA MLADINO PARKER, Steve: Ogrožena narava PARKER, Steve: Onesnaženi planet UTRINKI iz slovenske zgodovine. Od reformacije do leta 1848 UTRINKI iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti \ T V 1 1 • V V • • 1 • V • • Nasa dediščina in običaji Cesarjevi vojaki Odkar obstaja človeštvo, obstajajo tudi vojne. Za vojskovanje pa so potrebni vojaki. Vojaške doktrine različnih držav danes delijo vojake v glavnem na obveznike in plačance, včasih pa so jih razlikovali na prisiljene vojake (to so bili mladeniči in možje v najlepših in najboljših letih), plačane vojake (to so bil v glavnem obupanci, hudodelci in pijanci) ter stanovske vojake (to so bili mladeniči po katerih se je pretakala modra kri in že stanovska pripadnost je zahtevala vojaško veščino). Zelo zanimivi, žalostni, veseli, predvsem pa šaljivi dogodki so se ohranili zapisani v dokumentih, ki se nahajajo v Arhivu Republike Slovenije, v zvezi s pridobivanjem novih vojakov v naših krajih. Zelo lepo in duhovito opisuje novačenje vojakov tudi dobrepoljski ljudski pisatelj Fran Jaklič (1868- 937) v svojih delih. Pričujoči članek govori o delu cesarske naborne komisije v začetku 18. stoletja v ribniškem gospostvu, ki ga je predstavljal ribniški graščak grof Jurij Trillek. Takrat je nemško cesarstvo, katerega sestavni del smo bili tudi Slovenci, vodil cesar Leopold I. Cesar je potreboval vedno nove vojake. Cesarska naborna komisija se je tako najavila v letu 1701 v ribniškem gospostvu. To je bil za grofa in graščino zelo pomemben dan, kajti najvišji gospod cesar bo ocenil plemenitost in radodarnost ribniškega grofa. Vse je moralo potekati po cesarskem protokolu. Bil je velikonočni ponedeljek, dan največjega ribniškega kramarskega in živinskega sejma. Po zadnji maši, ki so se na ta dan brale že od ranega jutra, so trški prostor dodobra napolnila zijala in firbci, ribniški krošnjarji, bloški kontrabantarji, dolenjski kramarji, laški trgovci, hrvaški tovorniki od povsod so bili zbrani na svojih štantih. Sklepale so se kupčije, prodajalci so hvalili blago, kupci zbijali ceno, mešetarji lagali, gostilničarji goljufali ljudi in vino. Na trgu je začela delovati naborna komisija, ki je nabirala vojake za cesarja. Sestavljena je bila iz obersta, stotnika, klicarja, pisarja, bobnarja in vojakov, ki so "pomagali" gospodu oberstu, predvsem pa so pijančevali in lovili ženske. Začel se je obhod po trgu. Bobnar je korakal po glavnem trgu in udarjal na boben tako močno, da je sejmarje, predvsem pa mlade fante, oblil mrzli pot in marsikateri je moral nujno nekam. Bobnarja so spremljali vojaki v rdečih hlačah in belih kamižolah. Dva sta nosila dolge konjeniške sulice, na katerih so bile pripete zastavice v cesarskih barvah. S sulico sta bobnarju brezobzirno delala pot skozi gnečo. Druga dva vojaka sta bila poleg le zato, da sta dražila ženske. Nekatere so bile polnega života, da jim ni nikjer nič manjkalo. Ko se je bobnar ustavil, je vojak vzel iz nedrji papir in množici začel v nemščini razglašati, potem pa je povedal tudi v "krajnščini befel gospoda obersta", ki pravi, "da gnadljivi gospod cesar vodijo vojno s Francozi in nabirajo soldate. Kdor nima grunta ali babe, se mora postaviti pod mero. Melda se pri gospodu oberstu, ki imajo v gradu svoj kvartir. Tam se vpiše in dobi na roko denar". Potem je šel sprevod vojakov naprej in se je čez nekaj časa ponovil "befel gospoda obersta". Vojaki pa so tačas nagovarjali mladeniče, predvsem pa lovili dekleta. Le malokdo se je sam javil v vojsko. Bili pa so redki lahkomiselni mladeniči, ki jih je premamila bleščeča uniforma, pa tudi taki, ki so imeli na vesti hudodelstvo in so se z begom k vojaštvu skrili sodbi, ali taki, ki so se sprli s starši in so se polakomili ponujenega denarja, da so lažje pijančevali. Popoldne se je začel najpomembnejši dogodek, vojaško pregledovanje "pod mero". Vojni oberst - vitez Hallecke,r je zapovedal postaviti mero in klopi za povabljene goste. Vojaki so zabili v zemljo dve sulici, tretjo sulico so položili počez v predpisani višini, vse pa okrasili z cesarskimi zastavicami. Vojaška mera je bila postavljena in pripravljena. Postavili so klopi za povabljence, ki so jih zasedli po cesarskem protokolu: v prvi klopi so bili graščaki s svojimi družinami, cesarski krvavi sodnik z rabljem (mimogrede je cesarski krvavi sodnik na ta dan vodil krvavo rihto ribniški coprnici, rabelj pa mu je pomagal pri njeni usmrtitvi in sežigu na ognjeni grmadi), domača duhovščina in v zadnji klopi pomembni tržani in vaški rihtarji. Na ta dogodek so prišli vsi tržani in vaščani iz okoliških vasi, očetje in matere mladeničev, ki so bili prisiljeni iti pod mero, pa tudi tisti, ki so se sami za denar prodali cesarju. Graščinski biriči so budno pazili, da ni manjkal noben od tistih, ki jih je graščina določila cesarju. Prostovoljce pa so pazili cesarjevi vojaki. Začelo se je pregledovanje. Prišel je oberst - vitez, s stotnikom, klicarjem in pisarjem. Vojaški klicar je poklical vsakega mladeniča. Stotnik ga je pregledal in ga postavil pod mero med sulice. Bobnar je vsakemu udarjal na boben, pisar pa je vse zapisal. Ko je stopil zadnji pod mero je oberst končal z delom in se v cesarjevem imenu zahvalil graščaku, ki je priskrbel "sijajno" blago za cesarjevo vojskovanje. Nove vojake so na povelje postavili v polkrog, za hrbet so jim stopili vojaki in biriči, prednje pa oberst s stotnikom. Gospoda v klopeh je vstala. Prinesli so mizo, nanjo postavili razpelo in sveče za prisego. Nastala je vojaška tišina. Oberst je nagovoril nove vojake, ki bodo sedaj služili najvišjemu gospodu cesarju, zanj opravljali vzvišeno plemenito nalogo. Pred Bogom bodo prisegli brezpogojno zvestobo deželnemu knezu, cesarju Leopoldu, pokorščino svojim predstojnikom in da se bodo vpričo Križanega zavzeli, da ne bodo godrnjali, če ne bodo dobivali plače pravočasno. Dvignili so desnico in za stotnikom ponavljali prisego pred Križanim in ribniškim arhidiakonom. "Vse za cesarja. Sedaj ste cesarjevi, njegovi ste živi in mrtvi, za izdajalce in dezerterje pa imamo vislice," je končal obred nabora oberst. Plemeniti gospodje so se oberstu priklonili in komisijo povabili v grad na gostijo, kjer so jih postregli s svežo divjačino in z vsem, kar so premogle grajske shrambe in kašče. Tudi novi vojaki so dobili dobro hrano in obilo vina, nato so vzeli slovo od svojih ljubljenih in v močno zastraženem spremstvu vojakov odpešačili preko Ortneka in Lašč v ljubljanske cesarske kasarne. Začelo se je peklensko petnajstletno vojaško služenje presvetlemu nemškemu cesarju. Slovarček manj znanih besed nabor, novačenje - zbiranje novih vojakov gospostvo - graščakove nepremičnine (ozemlje) in premičnine oberst - polkovnik protokol - določena uradna pravila kamižola - vojaška bluza befel - povelje, ukaz- (nemška popačenka) meldati - javiti se kvartir - stanovanje rihta - sodba rabelj - sodnikov sodelavec, postavil je grmado iz lesa nanj pa privezal obsojenca in ga zažgal rihtar - župan vaških občin birič - graščakov paznik razpelo - križ arhidiakon - duhovnik, naddekan Manfred Deterding t v 1 1 • v v • • 1 • v • • Nasa dediščina in običaji Gospa Marija Zlobko, domačinka z Male Slevice, ki ima svoje korenine na sosednji Veliki Slevici in v Kališčih na Rutarski planoti, je prava umetnica v mojstrskem oblikovanju izdelkov iz ličkanja. Tudi ostale naravne materiale rada oblikuje, preoblikuje in preizkuša že od malih nog. Kot mlada mamica je največ delala punčke iz cunj za svoje otroke. Ima šest otrok, sina in pet hčera. Zdaj pa s svojimi izdelki iz slame, ličkanja, koruznih storžev, srobota in lesa najraje razveseljuje vnuke, ki pogosto skupaj ustvarjajo. Zadnjih sedem let pod njenimi spretnimi prsti nastajajo izdelki iz ličkanja. Čudoviti angelčki so njena velika ljubezen. Z vsakim, ko je izdelan, se pogovarja na svojstven način, preko oči, besed in telesne mimike. V januarju je prejela priznanje Svetega Očeta za jaslice. Njen najnovejši izdelek je podoba Marije. Navdih zanjo je gospa Marija dobila kar v farni cerkvi. Pogovor z Marijo Zlobko Velikolaška Marija in priznanje Svetega očeta za jaslice Kam segajo vaše prve izkušnje in prvi izdelki iz ličkanja? Kje ste se navdušili za spretno oblikovanje? Pri sedemnajstih letih sem izdelovala predpražnike. To je bilo po vojni. Delo je potekalo tako, da sem jaz pletla kite iz ličkanja, mama pa je šivala. Takrat je bila bolj nuja kot navdušenje. Predpražnike je odkupovala kmetijska zadruga v Velikih Laščah in na Karlovici. Izdelovala pa sem tudi copate in podstavke, ki pa so bili zlasti za domačo uporabo. Zelo rada sem risala in želela sem si študirati, pa za to ni bilo priložnosti. Ste v tistih časih delali tudi izdelke iz drugih materialov? Oče je delal škafe, mama in otroci pa zobotrebce in špine. Les, ki se ni porabil za škafe, predvsem manjši ostanki, je bilo potrebno porabiti in tako smo vedno izdelovali špine. Iz srobota sem delala stepalnike. Sama sem ga nabrala v gozdu. Srobot sem skuhala v velikem loncu, ga olupila, zrezala na trimetrske vrvi in potem sem pletla po modelu, ki mi ga je pripravil brat. Na tej prireditvi je bila nad angelčkom najbolj navdušena Metka Starič. Takoj mi jih je nekaj naročila, da jih bo odnesla na potovanje v tujino in jih tam podarila. Teh pet angelčkov je bilo popolnoma enakih unikatu, izdelani so bili samo iz ličkanja. Potem sem začela razmišljati, kako bi naredila osnovo v celoti, v enem kosu. Spomnila sem se na koruzni storž. Poskusila sem in šlo je. Najprej sem storž obdelala, ga zbrusila in ga vdelala v osnovo. Tako delam še danes. Za roke pa uporabim koruzno steblo. Kmalu zatem ste se lotili izdelovanja jaslic. Kje pa ste dobili navdih zanje? Spodbuda je prišla od moje zdravnice dr. Darinke Grmek Štrukelj, ko mi je rekla, da so za angelčki na vrsti jaslice. Ta misel mi potem ni dala miru. Prala in sušila sem ličkanje ter kombinirala barvne odtenke in približno v enem mesecu so bile jaslice dokončane. Največ dela sem imela z Gašperjem, ker kleči, in sem morala za osnovo uporabiti koruznico. Za Boltežarja pa sem izbrala temnejše ličkanje. Angelčkov takrat še niste izdelovali. Od kod vam ideja zanje? Kdaj ste izdelali prvega? Ob tednu vseživljenjskega učenja v letu 2000 smo na Veliki Slevici pripravljali prireditev Pokažimo, kaj so nekoč delali. Iz ličkanja sem izdelala predpražnik, copate in podstavek. Želela pa sem izdelati še nekaj prav posebnega, nekaj kar bo samo moje in ni izdelal še nihče. Neke noči, ko sem slabše spala, se mi je utrnila misel: Naredi angelčka.. In prav videla sem ga, kako naj izgleda. Takoj zjutraj sem začela z delom. Ideje so kar same privrele na dan. To je bil moj prvi angel. Kako pa so potem nastajali vsi naslednji? So bili popolnoma podobni prvemu? Vaše jaslice smo lahko že občudovali na naslovnici Troble in na razstavi jaslic v Velikih Laščah. Ste jih večkrat razstavljali? Jaslice sem širši javnosti najprej predstavila na razstavi jaslic v Velikih \ T V 1 1 • V V • • 1 • V • • Nasa dediščina in običaji Laščah, ki je bila pripravljena v decembru 2004. Na razstavi so bile do 15. januarja. Takoj zatem so bile razstavljene v Harijah pri Ilirski Bistrici, v cerkvi sv. Štefana. Pripravljalci tamkajšnje razstave so videli sliko v Kmečkem glasu in so me povabili na razstavo. Tam so jih razstavljali kar pol leta. V avgustu so mi jih pripeljali nazaj. V načrtu sem imela tudi potovanje k bratu v Avstralijo in želela sem, da bi jaslice nesla s seboj ter jih tam predstavila svojim rojakom. Zaradi bolezni sem potovanje preložila in jaslice so ostale doma. V oktobru 2005 jih je prišel iskat pater Grčar z Brezij, kjer so na razstavi še danes in bodo tudi v bodoče, saj sem jih podarila Brezjanski Mariji. Prejeli ste plaketo Svetega Očeta, papeža Benedikta XVI. Kako pa so jaslice »prišle« do Svetega Očeta? Pater Grčar je bil tako navdušen nad mojo ustvarjalnostjo in je verjetno preko fotografij z razstave seznanil tudi sveti sedež v Rimu. Prejela sem plaketo papeža Benedikta XVI. z apostolskim blagoslovom za neutrudno oblikovanje angelov in jaslic na Slovenskem. Preko plakete ste prejeli blagoslov Sv. Očeta. Kdaj in kje ste dobili plaketo? Plaketo mi je izročil pater Grčar v nedeljo, 8. januarja 2006, pri popoldanski slovesnosti na Brezjah. Pri tej maši sem sama vsem navzočim prebrala svoj kratek življenjepis, v katerem sem zajela vse moje skromno življenje. Na slovesnosti so me spremljali moji domači, sosedje v narodnih nošah in predstavnica društva podeželskih žena, gospa Mauserjeva. Priznanje za moje oblikovanje jaslic je bilo tudi razlog za družinsko praznovanje, ki smo ga zaključili ob prijetnem druženju. Jaslice ste podarili. Če se prav spomnim, ste pred leti rekli, da bodo ostale pri hiši? Kaj vas je vodilo k odločitvi, da jih podarite? Vodilo mi je bila plaketa Sv. Očeta. S to veselo novico me je seznanil pater Grčar. Po pogovoru z njim ter pripravi na slovesnost podelitve, sem ob pisanju Spoštovani članici Mariji Zlobko iskreno čestitamo ob podelitvi visokega priznanja papeža Benedikta XVI. in ji želimo še veliko lepih izdelkov iz ličkanja. Za Društvo podeželskih žena Jožica Mauser PApeževo pRiznAnje gospe MARiji Zlobko Bila je siva, mrzla nedelja, 8. januarja. Mariji Zlobko pa je bilo prav toplo pri srcu, ko je dobila sporočilo z Brezij, naj se udeleži sv. maše, kjer bo dobila visoko papeževo priznanje. Ker je prav, da se take svečanosti udeležijo tudi sosedje, smo se odločili, da gremo celo v nošah, velikolaški in narodni. Na Brezjah nas je prisrčno sprejel pater Leopold Grčar, nas povabil v cerkev in želel, da sedimo pred oltarjem, da smo naši Mariji stali ob strain ob tako lepem dogodku. Tako smo bili pri lepi maši, med katero je pater Grčar povedal nekaj lepih besed o Mariji Zlobko. Povabil jo je, naj tudi sama prebere svoj kratek življenjepis. Ob koncu svete maše pa ji je izročil prelepo priznanje, na katerem je slika papeža Benedikta XVI., njegov originalni žig in lepo posvetilo. Gospod Grčar je Mariji poklonil tudi krasnega angela iz Portugalske. Res lepo. Naša soseda Marija je doživela tudi velik aplavz prisotnih pri maši. Vsi so občudovali njene lepe jaslice. Naj povem, da smo bili vsi ganjeni in srečni ob podelitvi tako visokega priznanja naši sosedi, ki ji še enkrat vsi čestitamo in ji želimo še veliko zdravja, da bi še dolgo ustvarjala svoje unikatne angelčke in jaslice, ker je te podarila Brezjanski Mariji. Jožica Mauser, Hrastinjaki svojega življenjepisa sklenila, da podarim jaslice Brezjanski Mariji, kjer bodo vseskozi razstavljene. V januarju ste prejeli plaketo. Komaj je mesec naokoli, že ste nas presenetili z novim izdelkom. Kje ste dobili idejo za velikolaško Marijo? Gledala sem jo v cerkvi in sem vedno znova premišljevala: To Marijo pa moram narediti. Že dolgo časa sem mislila na to. V začetku februarja sem se dela lotila. Do devete zobotrebčarske prireditve sem jo želela narediti in vesela sem, da mi je uspelo. Koliko časa in intenzivnega dela je potrebnega, da nastane tako čudovit izdelek? Izdelovala sem jo štiri dni, to je približno dvajset ur dela. Katere materiale ste uporabili? Vsa je iz koruznega ličkanja, tako kot vsi moji predhodni izdelki, osnova pa je koruzni storž. Lasje so nekoliko temnejši. Ličkanje zanje je prav posebno, nekoliko temnejše. Dobila sem ga v Prekmurju. Naglavni sij sem naredila iz drobne zlate žice, dodala pa sem še dvanajst zvezdic. Ste med izdelovanjem svoji prvotni ideji dodali še kaj ? Marijin plašček je doživel nekaj popravkov. Same ideje nisem spreminjala. Ko sem se vrnila od nedeljske maše, sem MARIJI ZLOBKO iskreno čestitam za prejeto priznanje papeža Benedikta XVI. za neutrudno oblikovanje angelov in jaslic na Slovenskem. Župan Anton Zakrajšek x t v 1 1 • v v • • 1 • v • • Nasa dediščina in običaji začutila, da ga je treba narediti nekoliko drugače. Kar težko je bilo odstraniti plasti ličkanja, ki so bile že trdno sprijete, zato sem se med popravljanjem z Marijo pogovarjala in ji razlagala, da naj oprosti, če nisem dovolj nežna. Zagotovo pa je ta plašček pravi. To vem. Lahko pričakujemo, da boste izdelali še kakšno Marijo? Če bom le imela ličkanje in če mi bo dopuščalo zdravje, bo zagotovo nastala še kakšna. Na vsakem izdelku je kak nov detajl ali dodatek. Vsak izdelek je unikat, niti dva nista popolnoma enaka. Sedaj ste po svojih izdelkih že poznani v domači občini in širši okolici. Vam kdo ponudi ličkanje? Ja, sosedovi vedno sami ponudijo ličkanje in me povabijo, da si ga izberem. Tudi sorodniki in znanci mi ga radi priskrbijo. MOJA MATI Kolikokrat, mati si me v plenice povila, in v bolezni tesno me k sebi privila? Ljubezen vso si mi poklonila, na vse težave si pozabila, ko storila sem prve korake. Zdaj roke so tvoje trudne in vele, dobila lase si srebrnobele - kot bi gledal bog me skozi oblake - tvoj obraz ti le krase, iz oči pa iskre sreče, kakor biseri blešče. Franja Kopetzky Kje in kako ga potem shranite? Je potreben še kakšen postopek čiščenja in obdelave, preden ga uporabite? Ličkanje posušim na soncu in potem ga hranim v velikih vrečah, ki morajo biti zračne. Pred uporabo ličkanje operem in ponovno posušim. Tako je ličkanje čisto in bolj svetlo. V pogovoru z vami sem začutila, da s svojim delom radi razveseljujete sebe, svoje domače in druge. Katere prednosti vidite v delu za druge? Navdušena sem nad svojim delom in izdelkom, ki ga naredim. Vsakega angelčka, ki ga izdelam, na svoj način navdihnem. Stisnem ga k sebi in rečem: »Kdorkoli te bo dobil, mu prinesi zdravje, mir v duši in vse dobro.« Kakšni so odzivi ljudi na vaše izdelke, ki jih razstavljate? Zelo, zelo pozitivni. Vsi so zelo navdušeni. Kdor vidi angelčka, se mu kar ne more odreči. Vseskozi imam polno naročil. Le časa mi včasih primanjkuje, saj so želje izrečene tudi od danes do jutri. Tako hitro pa ne gre, saj potrebujem cel dan ali celo dva, da izdelam večjega angelčka. Ste prava mojstrica za vse mogoče izdelke. Izdelate še kdaj kak stepalnik ali pleteno košarico? Še delate zobotrebce? Znova sem se lotila izdelave stepalnika po petdesetih letih. Spletla sem ga pred tremi leti in ga razstavila na Trškem dnevu v Velikih Laščah. Pred leti sem iz ržene slame naredila cekar. Bil je na razstavi v Brežicah. Tam so ga odkupili obiskovalci iz Francije, in to brez moje vednosti. Ko sem prišla ponj, sem dobila kuverto z denarjem. Danes cekarjev ne delam, ker nimam ržene slame. Izdelujem pa zobotrebce in špine. Ravno v zadnjem tednu sem jih izdelala malo več, da jih bom lahko podarila na zobotrebčarski prireditvi. Kje ste se naučili pletenja iz ržene slame? To mi je pokazala neka gospa iz Cerkrelj ob Krki. Gre za posebno tehniko pletenja, kjer potrebuješ pet koncev slame. Debelo slamo je potrebno najprej očistiti, od členka do členka. Debelejšo slamo uporabim za osnovo. Pletenje iz ržene slame izgleda nekako tako, kot bi »štopal« nogavice. Zavod za prostorsko komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Paolo Coelho je zapisal: »Vsakemu človeku je usojeno, da bo našel zaklad. A le tisti, ki posluša svoje srce, bo zaklad tudi v resnici našel.« Ste vi svoj zaklad našli v izdelkih iz ličkanja? Sem. Ta misel je še kako resnična. Velja tudi zame. Kaj pa vaši načrti in ideje za naprej? Jih lahko razkrijete ali so še skrivnost? Pripravljam posebno presenečenje. Upam, da mi bo uspelo do letošnje velike noči. Če ne prej, bom izdelek predstavila na prireditvi ob občinskem prazniku. Idejo že imam, skrivnosti pa še ne izdam. Vesela sem, da ste si vzeli čas in se odzvali povabilu na pogovor. Ponosni smo, da imamo občanko, ki s svojim življenjem, zgledom in delom navdihuje ljudi vseh generacij in predstavlja občino Velike Lašče v Sloveniji in tudi zunaj naših meja. Iskrena hvala. Pogovarjala se je Majda Kovačič Cimperman. Društvena dejavnost 39 Trobla 2/2006 zahteval plačila, ustavila ga nista niti slabo vreme niti slaba udeležba na prvih vajah. Vztrajal je z nami in nas še bolj navdušil za ples. V imenu celotne skupine se mu za njegovo dobro voljo in srčnost lepo zahvaljujem. Sedaj nadaljujemo z našo vaditeljico Natašo Hribar, z novimi pari in novim harmonikarjem. Učimo se prvih korakov novega spleta plesov. Vaje so naporne, a zabavne, veliko se smejemo in se obenem dobro razgibamo. Kljub obilici dela in obveznosti se veselimo vaj pa tudi nastopov. V.V. OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV VELIKOLAŠKE OBČINE EN, DVE, TRI -HOP Tako smo začeli z Velikolaško folklorno skupino pred enim letom. Prve rezultate smo vam prikazali že za občinski praznik. Čeprav smo pristopili z mislijo, da se naučimo enega plesa in končamo, vsi smo namreč zaposleni doma in v službi, smo jeseni z vajami nadaljevali. Imeli smo srečo, saj se je za nas zavzel Stane Kikelj, dolgoletni učitelj plesa. V dvanajstih vajah nas je naučil pravilno plesati polko in valček, za kar je bilo potrebno veliko ponavljanj in discipline. Za svoje delo ni Sobota, 18. februarja letošnjega leta, dan obsijan s soncem. Pod okriljem velikolaške šole, ki nudi gostoljubje že vrsto let, se je v dvorani zbralo 170 dobro razpoloženih upokojencev, da spoznajo uspešno dejavnost svojega društva v lanskem letu in predlagajo še kaj boljšega, novega. Mladostna gospa Sedej je napovedovala dnevni red. Napovedi je popestrila s kako duhovito domislico in recitacijo. Umirjeni, preudarni in lepo govoreči Alojz Rigler, delovni predsednik, zasluži vso pohvalo. Poročilo predsednika Franca Ivanca je bilo jedrnato, jasno, s poudarki na uspešni športni dejavnosti upokojencev tako v streljanju, balinanju kot tudi pri izdelovanju prelepih ročnih del naših upokojenk pod vodstvom gospe Vrh in na izletih, za katere se navdušuje čedalje več upokojencev, saj so zanimivi, koristni in veseli. Prijetna, vesela druženja ob praznikih kot so novo leto, martinovo, materinski dan, dan žena, gregorjevo, so mnogim nepozabna in vlivajo voljo do življenja. Tudi blagajniškoporočilo in poročilo nadzornega odbora sta prikazala uspešnost poslovanja in dela. Občni zbor, kar je bilo še posebno razveseljivo in prijetno za oči in ušesa, so poživljali prisrčni prvošolčki s petjem in plesom pod vodstvom mentoric Verice Lipovec in Katarine Polzelnik. Kvartet Zvon je z odličnimi glasovi popestril vzdušje s štirimi pesmimi. Gospod Štefan iz Turjaka je povedal nekaj šal, ki so izzvale salve smeha. Vse skupaj pa se je končalo z okušanjem slastnih kranjskih klobas, zelja in dobre kapljice, s smehom in veselim razpoloženjem. Vsestransko uspešen je bil upokojenski občni zbor. Seznanil nas je z vsemi dejavnostmi in poslovanjem društva, razveselil naše duše s petjem, plesom in šalami, naša telesa pa z dobro hrano in pijačo. Zato zahvala predsedniku društva, članom odbora, poverjenikom in vsem upokojencem, ki se trudijo za uspeh društva in dobro upokojencev. Marija Šolar - Merjasec Trobla 2/2006 40 Društvena dejavnost Društvo za ohraNjaNje dediščiNe je oceNiLo Svoje LANSko deLo Na februarskem rednem letnem občnem zboru, ki se ga je udeležila dobra polovica vseh članov, smo ocenili delovanje društva za ohranjanje dediščine v letu 2005. Dejavnost društva se je v lanskem letu zelo povečala in razširila. izoBraževaLNa dejavNosT Pomembno se je razširila izobraževalna dejavnost za člane, saj je 15 članov sodelovalo v projektu Na podeželju je priložnost zame, ki ga je vodil Parnas v sodelovanju z nekaterimi društvi, in pridobilo koristne informacije za dopolnilne dejavnosti, 15 članov je obiskovalo tečaj nemškega jezika, ki ga je v sodelovanju z občino organiziralo naše društvo, 15 članov je sodelovalo na delavnici pletenje košar, 3 so sodelovali na izobraževanju o turističnih kmetijah, 10 članov se je praktično usposobilo za razpis za nepovratna evropska sredstva za turizem kot dopolnilno dejavnost na kmetijah oz. obnovljenih domačijah, oddane so bile tri prijave na razpis z izdelanimi poslovnimi načrti in projekti za obnovo starih hiš za turistične namene. Na področju organiziranja izobraževalnih oblik za druge leta 2005 nismo organizirali naravoslovne delavnice o shranjevanju sadja na tradicionalne načine predvsem zaradi pomanjkanja sadja (posušili pa smo sadje velikolaške osnovne šole). Širili pa smo znanje o tem, o pletenju košar in ročnem izdelovanju zobotrebcev na naših promocijskih stojnicah na sejmu Počitnice v Ljubljani, ob občinskem prazniku, ob prireditvah ob ljubljanskih stoletnicah z obiskovalci z vseh kontinentov, na dnevih odprtih vrat na Trubarjevini, dnevih odprtih vrat na gradu Turjak, srečanju turističnih vasi iz Slovenije in zamejstva v Narinu, na velikolaškem prazničnem bazarju, v velikolaški osnovni šoli. Promocijske akcije Svojo dejavnost smo promovirali tudi ob organiziranih obiskih, kot so obisk avtobusa Švicarjev v okviru medobčinskega sodelovanja Velike Lašče-Lutzelfluh, obisk sadjarsko vrtnarskega društva iz Sostra, študentov arhitekture ljubljanske univerze (projekt velikolaški kozolci), študentov mariborske univerze (delovna brigada), osnovnih šol iz Ljubljane, Vidma, vrtca iz Št. Jurija ... Pričeli smo tudi z vodenjem izobraževalno rekreativnih pohodov. Med učinkovite promocijske akcije sodijo tudi izdelava in izdaja zgibanke Sušilnica sadja Gradež v sodelovanju s Parnasom ob sofinanciranju Ministrstva za kulturo, podpora pri delu študentov arhitekture in izdaji brošure Velikolaški kozolci (nosilec Parnas), v kateri je na prvem mestu predstavljen Strletov kozolec na Gradežu, pri izdelavi in izdaji letaka Turjaška Turistična Pot, kjer je sušilnica ena izmed štirih posebej predstavljenih zanimivosti. Sušilnica in delovanje društva sta bila posneta tudi za promocijsko video predstavitev v okviru poti dediščine Od Idrijce do Kolpe, večkrat smo se predstavili na Zelenem valu in osrednjih slovenskih tiskanih medijih. OBNoviTveNa deLa Med obnovitvenimi deli v Sušilnici sadja smo zamenjali stare lese z novimi (stare bodo uporabljene za police v sprejemnem oz. večnamenskem prostoru in v shrambi); največ prostovoljnih ur (vsega prostovoljnega dela je preko 3000 ur), največ poklonjenega materiala in največ z dejavnostjo ustvarjenih ter poklonjenih finančnih sredstev in sredstev iz občinskega proračuna pa smo namenili ustvarjanju sprejemnega prostora s sanitarijami, kletjo in teraso. Odpravili smo problem občasnega zalitja sušilnice z vodo, rešili probleme toplotne in hidroizolacije, nadstreška nad novim vhodom, odtokov in greznice, instalacijskih in notranjih obrtniških del pa še nismo uspeli dokončati zaradi zakasnelih finančnih prilivov pa tudi zaradi vremenskih razmer. Trije člani so pridobili lokacijsko dokumentacijo za obnovitev starih domačij za spremenjeno turistično rabo, eden pa za postavitev poda s kozolcem za muzej stare opreme in izobraževanje o tradicionalni pridelavi in predelavi. Uspešno smo pričeli zbirati nad sedemdeset let staro pohištvo, opremo in orodje. SušeNje sadja Sušenja sadja je bilo v letu 2005 zelo malo - vsega desetkrat smo napolnili sušilni prostor naše sušilne peči na drva, saj sadja lani skoraj ni bilo. Zelo uspešni smo bili pri prireditvah. Praznik suhega sadja na Gradežu, našo osrednjo prireditev, smo sicer morali za osem dni prestaviti zaradi vremena, lahko pa ga ocenimo z najboljšimi ocenami glede kvalitetne priprave in organizacije, množične udeležbe, glede zadovoljstva obiskovalcev, pridobljenih donatorjev, seveda pa tudi glede ustvarjenih finančnih sredstev za ohranjanje dediščine. Uspešno smo izvedli svoj del programa ob Turjaških dnevih 2005 in pohodu po TTP, kar je poleg promocijskih imelo tudi zelo dobre finančne učinke. Uspel je sobotni pustni ples v maskah na Turjaku, ki pa je finančno zagotovil zgolj pokritje stroškov; odstopili pa smo od organizacije miklavževanja zaradi obnovljene tradicije miklavževanja v Škocjanu. Precej nas je silvestrovalo na skupnem društvenem silvestrovanju s KUD Marij Kogoj v tukajšnji dvorani po sistemu; Hrano in pijačo prinesi s seboj; zaključili pa smo tudi prvo leto oživljenega »ofiranja«. Potrudili smo se s programi ob zlati poroki naših članov Jože in Jožeta Goršiča. DrušTveNi iZLeTi Enodnevni društveni izlet k ohranjeni dediščini v SV Sloveniji z možnostjo kopanja v zdravilišču Banovci, na katerega se je podalo več kot en avtobus članov, je bil skromna zahvala za požrtvovalno delo in velike napore. Upam, da nam je bogato delovanje društva pri ustvarjanju temeljev za razvoj turizma v ohranjeni naravni in kulturni dediščini, predvsem pa prijateljevanje ob delu in zabavi največja nagrada. Posebej smo se zahvalili vsem, ki so prispevali finančna in materialna sredstva za obnavljanje kulturne dediščine (v lanskem letu predvsem Sušilnice sadja Gradež), Občini Velike Lašče za sofinanciranje in podporo ter seveda vsem članom za tisoče prostovoljnih ur, ki so jih vložili v programe za ohranitev in promocijo kulturne dediščine. Podporo bomo zelo potrebovali tudi v prihodnje, saj imamo velike načrte. Upamo, da jo bo naše društvo tudi imelo. Želimo, da bi se uresničile besede našega častnega člana in župana občine Velike Lašče Antona Zakrajška, da bo Občina Velike Lašče Društvo za ohranjanje dediščine kot eno najbolj dejavnih društev v občini podprlo z vsemi razpoložljivimi možnostmi. Verjamemo, da so dosedanji donatorji pozitivno ocenili naša prizadevanja in smotrno porabo sredstev, zato pričakujemo njihovo podporo tudi v bodoče in pridružitev novih donatorjev. Boris Zore gldidja KUD Primož Trubar - GLEDEJA vabi na ponovitev irske legende Gregor Grešak ZLATI KELIH Predstavo o kraljevski preizkušnji si lahko ogledate v petek, 17. 3. 2006, v dvorani Levstikovega doma ob 19. uri. Igrajo: kralj Cormac - Pavla Lušin, kraljica Enia - Urška Hren, princ Eli - Martina Zadnik, princesa Alba - Maša Samsa, sluga Jole - Petra Zidar, sluga Dole - Tjaša Hočevar, minister Bin - Blaž Podobnik, Trolebus - Mojca Šilc, Ricinus - Simon Lušin, Kaktus - Nina Žužek, Mannan McLir - Tjaša Tomc, spremstvo in sile Narave - Nuša Japelj, Nina Kršič, Neja Štaba, Demon - Simon Lušin. Dramaturgija Ana Porenta. Luč in zvok Anže Starič. Režija Gregor Gešak. www.gledeja.si glddija KUD Primož Trubar - GLEDEJA vabi na premierno uprizoritev črno bele komedije Woody Allen ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM TOKRAT ZARES ki bo v sredo, 22. 3. 2006, v dvorani Levstikovega doma ob 19. uri. Igrajo Anže Starič Eva Jamnik Urša Zalar Tilen Jeršin Alenka Vasič Sara Samsa Aleš Cimperman Matej Polzelnik Jure Starič Filmski kolaž Anže Starič Asistent režije, glasba, luč Gregor Grešak Priredba in režija Ana Porenta Ponovitev predstave bo v nedeljo, 9. 4. 2006, ob 20. uri. www.gledeja.si Zavod za razvijanje ustvarjalnosti www.zru.si Vabi MLADE USTVARJALKE IN USTVARJALCE, da se nam v tednu knjige PRIDRUŽITE pri nastajanju NOVE KNJIGE VELIKANKE. Čakata nas dva dneva ustvarjanja s peresi in čopiči s pisateljico Ano Porenta. V ponedeljek, 17. 4. 2006 z začetkom ob 17. uri si bomo knjigo izmislili, v torek, 18. 4. 2006, ob 17. uri pa bomo knjigo ilustrirali. Knjiga bo nato do jeseni na ogled v Knjižnici Velike Lašče. Vstop prost. Projekt sofinancira Občina Velike Lašče. www.zru.si www.zru.s1 Zavod za razvijanje ustvarjalnosti ob dnevu družin -v nedeljo, 15. 5. 2006, ob 16. uri -vabi starše in otroke v sejno sobo Levstikovega doma. Zabavali se bomo z IGRAMI ZA DRUŽINSKE POPOLDNEVE. Spoznali bomo vrsto zanimivih, poučnih in ustvarjalnihiger, se jih igrali in jih spravili v skrinjico družinske bližine. Vstop prost. Projekt sofinancira Občina Velike Lašče. www.zru.si PomLAdnE USTVARjALnE URICE ZA oTroKE Otroke od 4. leta dalje vabimo na pomladne ustvarjalne urice, ki jih pripravljamo in vodimo mladi prostovoljci. Letos se bomo malo selili, lahko nas ujamete OB TORKI H, in sicer: 28. marca ob 17. uri v Levstikovem domu v VELIKIH LAŠČAH, 4. aprila ob 17. uri v Levstikovem domu v VELIKIH LAŠČAH, 11. aprila ob 17. uri na Trubarjevi domačiji na RAŠICI. Vstop na delavnice je prost, zaradi lažje organizacije pa prosimo, da otroke predhodno prijavite (GSM 041 900 632 -Tjaša). Program sofinancira Občina Velike Lašče. Vabimo tudi mlade (med 15. in 25. letom), ki bi se nam želeli priključiti kot prostovoljci, da čim prej pokličete Tjašo (GSM 041 900 632). Zavod Parnas OE Mladina Ovitek novega promocijskega filma Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe ZAVOD PO-PPD OD IDRIJCE DO KOLPE Promocijski film Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe V prejšnjem mesecu smo na Zavodu PO-PPD Od Idrijce do Kolpe ob sodelovanju Studia Natura, dokončali 10-minutni promocijski film, ki je namenjen predstavitvi naravne in kulturne dediščine območja med Idrijco in Kolpo. Čudovite prizore iz narave, ustvarjanja ljudskih rok in življenja ljudi, dopolnjuje posebej prirejena glasbena podlaga, polna ljudskega izročila. Krajši 2,5-minutni izsek filma je predstavljen tudi na DVD Slovenija - Odkrijte Slovenijo, ki ga je v prodajne turistične namene izdal Digital studio Slak, d.o.o. Film Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe bo z nami potoval na vse sejme, na voljo bo po predhodnem naročilu tudi za vse zainteresirane. Presihajoče jezero -Zadnji čoln Čudež je Cerkniško jezero. Čudežnost je vedno sprva v nedoumljivosti naravnega pojava, ko ga doumemo, je čudežnost v lepoti. Jezero, ki ga ni in ki je, ki je puščava, travnik, njiva žita in njiva rib, ki je ledeno hladno ogledalo zimskega sonca. Nekaj več kot 53 minut dolgi film, ki so ga pri Videoprodukciji Kregar ustvarjali kar celih sedem let, je v letu 2004 dobil posebno priznanje na 7. festivalu slovenskega filma. Sedem let je premalo, da bi ujeli vse skrivnosti, vendar ravno prav, da je nastala resnična zgodba o jezeru, jezerkah in jezercih, ki smo jo lahko videli na predstavitvi v Cerknici 15. februarja. Ljoba Jenče, ki je pri filmu sodelovala kot svetovalka za ljudsko izročilo, v njem tudi nastopa in poje, je na predstavitvi vodila pogovor z ustvarjalci filma in glavnima nastopajočima mojstroma izdelovanja drevaka in mojstrom izdelovanja jezerskih mrež. Ne le da so v filmu uspeli ujeti lepote Cerkniškega jezera, utrip vode, podzemnega sveta, sušnih obdobij, živalskega in rastlinskega sveta, temveč so uspeli zabeležiti tudi vsakdanjo človekovo dejavnost v tem pomemben prostoru. Poleg ribolova, reševanja rib, košnje trave in mojstrskega izdelovanja jezerskega drevaka so tu še ljudske šege in obredja, otroške igre, ljudsko petje jezerk, poznavanje in uporaba rastlin, gozda in lesa, vraže ... Iz obsežnega gradiva, ki je nastal ob snemanju filma, nameravajo v Videoprodukciji Kregar narediti še dva krajša filma, ki bosta poučne narave. Tako se nam v kratkem obeta film o vodi in kraškem svetu ter malo kasneje še film o človekovi kulturi in ljudskih običajih na jezeru. Razvojni program podeželja 2007-2013 V Ribnici in Cerknici sta 16. in 24. februarja potekali delavnici za strokovne službe iz območja občin Kostel, Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Velike Lašče, Dobrepolje, Bloke, Loška dolina, Cerknica in Logatec z namenom pridobitve prednostnih programov in projektov strokovnih služb, s pomočjo katerih bi lahko za posamezne vsebinske sklope definirali cilje in pripravili število skupnih prednostnih projektov. Zbrane podatke bomo uporabiti za definiranje osnutka Regionalnega razvojnega programa podeželja za območje Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe, ki ga bomo dopolnili s predlogi delavnic, s predstavniki lokalnih okolij, posameznih društev in posameznikov. Delavnice za lokalna okolja, društva, posameznike, bodo potekale konec meseca marca, in sicer: 17. 3. 2006 za območje občin Loška dolina in Bloke ob 17. uri v sejni sobi Občine Loška Dolina; 21. 3. 2006 za območje občin Kostel, Kočevje ob 17. uri v Gostilni Fajfar, Mozelj 1a, Kočevje; 30. 3. 2006 za območje občin Velike Lašče, Dobrepolje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok ob 17. uri v Galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici; 31. 3. 2006 za območje občin Cerknica in Logatec ob 17. uri v Prešernovi dvorani Narodnega doma v Logatcu, Tržaška 44. Na delavnice vljudno vabljeni vsi, ki želite s svojimi projekti sodelovati v razvojnem programu podeželja za obdobje 2007-2013. V primeru da se delavnice za svoje območje ne morete udeležiti v predvidenem terminu, se lahko udeležite katerekoli od ostalih delavnic. Alenka Henigman Zavod PO-PPD Od Idrijce do Kolpe POMLAD Težko, težko smo te čakali, v nas in v tebi upanje iskali, da boš mavrico razpela prek neba in v naročje svoje vzela otroke celega sveta. Jim ljubezen boš vrnila, Ki že davno jih je zapustila Franja Kopetzky KOMISIJA ZA EVROPSKE PEŠPOTI Ustanoviteljice KEUPS: Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije Srečanje pohodnikov po evropskih pešpoteh v letu 2006 V letošnjem letu je minilo dvajset let od postavitve evropske pešpoti E7 v naši državi. Poleg E7 vodi skozi naše kraje še evropska pešpot E6, ki je v preteklem letu štela že trideset let. Poti se križata na Mačkovcu in sta skupaj dolgi skoraj 1000 km. Celotna pot E6 poteka od Roskilda pri Kobenhaunu na Danskem do Kastva nad Reko, rada pa bi segla, po kopnem seveda, do Egejskega morja. Slovenski del E6 drži od mejnega prehoda Radelj do Kastva na Hrvaškem. Po razpadu Jugoslavije so pot preusmerili do Strunjana. E7 sega v Sloveniji od Robiča do Hodoša in poteka ravno v drugi smeri kot E6. Ko je imela še končnico YU, je držala do Sotle, leta 1995 pa so jo podaljšali vse do Mure in naprej na Goričko, tako da je zdaj dolga okoli 600 kilometrov. Enkrat ji bo uspelo, da bo povezala Atlantik in Črno morje. V zahodnem delu ji manjka začetni del na Portugalskem, odsek skozi del Italije, na vzhodu pa nadaljevanje skozi Romunijo in Ukrajino. Obe poti sta označeni z rdeče-rumenimi markacijami. Komisija za evropske pešpoti, ki so jo ustanovili Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev vsako leto organizira srečanje s pohodom. In takšno srečanje bo v letošnjem letu v naši državi na križišču evropskih poti E7 in E6 v Selu pri Predgozdu, Mačkovec, v soboto, 13. maja 2006. Pohodniki iz vse države se bomo zbrali na druženju na Mačkovcu, kamor nas bosta vodili dve poti, krajša, družinska, iz smeri Zgonče pri Logarjih in daljša iz Turjaka. Na začetku poti nas bodo sprejeli domačini, nam razkrili svoje lepote in skupaj s turističnimi, planinskimi in gozdarskimi vodniki popeljali po poteh na veselo druženje na Mačkovec. Ob tem druženju bosta predstavljena nov sodoben vodnik o poti E7 in zloženka o evropskih pešpoteh v naši državi. Skupaj pa bomo vstopili v obnovljen bivak. Tako na začetku poti kot ob poti in na skupnem druženju bomo lahko spoznali veliko zanimivega o naši naravni in kulturni dediščini ter ob pogovoru z domačini vstopili v čare lepote gozdov, običajev in podeželja. Vsi, ki radi zahajate v naravo, ste dobrodošli na druženju, v soboto, 13. maja 2006, na Mačkovcu. Podrobne informacije: Franc Dejak, tel.: 041 657 366, sl. naslov: franci.dejak@volja.net , ali Jože Prah, 041 657 560, e.naslov: prah.joze@volja.net. Foto Janez Konečnik RUTE - poti dediščine Povabilo k sodelovanju Vse, ki se tako ali drugače ukvarjate s fotografijo, vabimo k sodelovanju. S 3-5 fotografijami, ki so vezane na kulturno dediščino Rut, lahko sodelujete v natečaju klasične in digitalne fotografije. Najboljše fotografije bodo vključene v kratek film o dediščini Rut. Avtorji obdržijo moralne avtorske pravice. Sodelujete lahko vsi. Fotografije bo ocenjevala neodvisna komisija, najboljša bo objavljena na eni od naslovnic Troble. Rok za oddajo fotografij je 10. april 2006. Dodatne informacije lahko dobite na GSM 041 833 456 (Metka Starič) ali na spletni strani zavod-parnas.org. Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče Veterinarska postaja Ljubljana, d.o.o. Cesta v Mestni log 51 a objavlja RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2006 ZA OBMOČJE UPRAVNE ENOTE LJUBLJANA - IZPOSTAVA LJUBLJANA VIČ-RUDNIK VABILO NA CEPLJENJE PSOV 22. 4. 2006 SOBOTA 8.00 - Turjak, pri Domu krajanov 9.30 - Rašica, pri Žužku 10.00 - Knej, pri Adamiču 10.30 - Rob, pri trgovini 11.00 - Osredek, na vasi 11.45 - Pečki, pri Ovnu 12.00 - Purkače, na križišču 12.30 - Krvava Peč, pri šoli 14.00 - Rute, pri šoli 14.30 - Lužarji, na vasi 15.00 - Podstrmec, pri Kraševcu 15.30 - Karlovica, pri trgovini 16.00 - Mala Slevica, pri Kropcu 16.30 - Dvorska vas, na vasi 17.00 - Retje, pri mostu 17.30 - Velike Lašče, pri vagi 18.00 - Male Lašče, na vasi 18.30 - Veliki Osolnik, pri šoli Cena cepljenja na terenu znaša 7.800,00 SIT. Če ste psa v letu 2006 že cepili proti steklini, vzemite vabilo kot brezpredmetno. Ob cepljenju OBVEZNO prinesite s seboj knjižico o cepljenju in stalno značko o cepljenju psa zaradi vpisa letošnjega cepljenja in potrditve knjižice. Cepljenje izven navedenega razporeda se opravlja vsak delavnik od 7.30 do 14.00 ure in vsak torek in četrtek od 7.30 do 18.00 ure v ambulanti, Cesta v Mestni log 51a, Ljubljana. Telefon: 420 56 39 in 420 56 40. Cepljenje vseh psov, starejših od štirih mesecev, je po 19. členu Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82-2981/ 94, 21-957/95, 16-843/96 in 101-4815/ 99) OBVEZNO. Nespoštovanje le-tega sodnik za prekrške kaznuje po 137. členu Zakona o veterinarstvu, ki predvideva minimalno kazen za posameznika v znesku 50.000,00 SIT. TEKMA V SMUČARSKIH SKOKIH PRI SV. FRANČIŠKU V soboto, 11. 2. 2006 se je ob 17. uri v Sajevcu, pri Sv. Frančišku pričela nočna tekma v smučarskih skokih na dveh skakalnicah; mali (K 20 m) in veliki (K 40 m). Druga tekma turneje štirih skakalnic je postregla z bistveno večjo udeležbo kot prva, zvezdniškimi imeni, in na koncu s prekrasnim ognjemetom. Tokrat se je tekma začela brez poizkusne serije, kar je novost na tekmah podobnega ranga. Spremembo so z navdušenjem sprejeli predvsem gledalci, gotovo pa so bili s tem zadovoljni tudi skakalci, saj se v večernih urah pod vznožjem skakalnice zelo ohladi. Na vrhu skakalnice je bilo tako kot vedno do sedaj kar precej vroče, saj je potrebno priti do vrha peš, kar ni razvedrilni sprehod. Kakor pa se tekma bliža koncu, tako se zaradi končne razvrstitve tudi na vrhu skakalnice dviguje vrelišče. Gledalcev, ki so aktivno pospremili vsakega skakalca, se je nabralo kar lepo število. Posebno doživetje se je bilo peljati po izteku med gledalci in zadnji del med baklami. Po vsakem skoku smo odšli v ogrevan prostor, namenjen predvsem skakalcem, kjer smo skupaj analizirali posamezne skoke, se nekoliko umirili, nato pa počasi odšli nazaj na vrh za naslednji skok. Prireditev so odprli mladi skakalci na manjši napravi. Bili so prava paša za oči, saj nekateri niso dopolnili niti deset let, skačejo pa že izredno mojstrsko. Najbolj pa veseli dejstvo, da je bilo mladih skakalcev res veliko, posledično to pomeni, da skakalni šport v teh krajih še nekaj časa (k sreči) ne bo zamrl. Na večji napravi pa tokrat ponovno nismo bili le moški predstavniki, ampak nas je s skoki navdušila tudi mlada Vesna iz Krškega. Prišli so tudi nekateri zvezdniki slovenskega skakanja; Gostič in Bilban, ki sta tudi že letela na velikanki v Planici, ter Križaj, ki je celo premagal favorizirana tekmovalca. Med gledalci je bilo opaziti nekatere nekdanje odlične profesionalne skakalce: Mačka, Deterdinga K., ki je bil eden izmed petih sodnikov, Rukšeta, Gruma, Janeža, ... Največji zvezdnik je bil prav gotovo mladi, komaj devetletni Tilen Bartol, ki je tekmoval tako na manjši 20-metrski, kot tudi na večji 40-metrski skakalnici. O njegovem pogumu priča naslednja anekdota: Tilen je tako majhen, da ga je moral štarter na veliki skakalnici dvigniti in nesti na rampo, saj bi sam imel kar precej težav, če bi hotel zlesti tja gor. Tekma se je odvijala brez zapletov in brez nepotrebnega raztegovanja same prireditve, kar se je resnici na ljubo v preteklosti dogajalo. Le po tekmi je bil nekoliko daljši odmor, da smo se tekmovalci preoblekli in izkoristili bone za hrano in pijačo. Nekoliko več časa so potrebovali tudi sodniki, da so preračunali metre in točke ter razvrstili tekmovalce. Nato je prišla težko pričakovana podelitev nagrad najboljšim. Tu se je nekoliko zataknilo, saj je prav ob koncu podelitve za kratek čas zmanjkalo elektrike. Pa še to se je zgodilo na podelitvi in ne na sami tekmi, kar bi bilo lahko zelo nevarno. Sicer se nam je tudi to že dogajalo, recimo lansko sezono v Rakitni. Bloudkova skakalnica pri Sv. Frančišku, znana predvsem po izredno strmem zaletišču, je tako ponudila nov spektakel. Odlična organizacija, topel sprejem tekmovalcev in veličasten ognjemet so nas prepričali, da se gotovo vrnemo ob naslednji podobni priložnosti. Prepričale pa so nas tudi simpatične mažoretke s svojim nastopom v izteku skakalnice. Tako sem se v zgodnjih jutranjih urah poln vtisov in prijetnega doživetja zazibal v trden spanec, z mislimi na naslednje tekme. Miha. Indihar Smučarski skoki za »KRPANOV« pokal 2006 Že lansko leto, po tekmi v smučarskih skokih v Dvorski vasi, je padla ideja o organiziranju tekmovanja v smučarski skokih na štirih skakalnicah, ki stojijo v občinah Loški Potok, Sodražica, Ribnica in Velike Lašče. Namen takega tekmovanja je terminska uskladitev tekem, kjer je že dolgoletna tradicija izvedbe smučarskih skokov, in medsebojno povezovanje smučarskih delavcev te discipline. To tekmovanje naj bi predstavljalo eno največjih zimsko-športnih prireditev v južnem delu Slovenije. Ta ideja se je v letošnjem letu, sicer ne v celoti, tudi uresničila. Župani vseh štirih občin in predsedniki športnih društev ali klubov, ki organizirajo tekme v svojih okoljih, smo 25. januarja 2006 podpisali protokol oziroma sporazum o izvedbi tega tekmovanja, ki smo ga poimenovali Smučarski skoki za »KRPANOV« pokal. Prva tekma je bila izpeljana na 50-metrski skakalnici v Sodražici, druga na 40-metrski skakalnici pri Sv. Frančišku (nočna tekma), tretja pa na 30-metrski skakalnici v Loškem Potoku. Zanimanje za to turnejo skokov štirih skakalnic je bilo zelo veliko, saj se je skokov na prvih treh skakalnicah udeležilo 90 tekmovalcev in ena tekmovalka iz več klubov. Na vseh tekmah se je skakalo v šestih enakih kategorijah. Zaključna tekma bi morala biti prav v naši občini na 40-metrski skakalnici v Dvorski vasi. Na žalost pa nam je tokrat narava obrnila hrbet in kljub velikim naporom nekaterih članov društva in domačih gasilcev v pripravo skakalnice, tekme nismo mogli izpeljati. Še na dan tekme v Dvorski vasi, ko je bilo povsod že vse kopno, brez snega, in ko je bilo očitno, da se tekme ne da izpeljati, smo bili organizatorji deležni veliko klicev tako naših občanov kot tudi od drugod, ali tekma bo. Tudi zanimanje medijev za zaključno tekmo je bilo presenetljivo veliko. Izreden odziv in zanimanje za tekmovanje v smučarskih skokih za »KRPANOV« pokal tako s strani tekmovalcev kot tudi obiskovalcev, je priznanje vsem prizadevnim smučarskim delavcem in obveza, da bi postalo tekmovanje štirih skakalnic tradicionalno. V tolažbo nam je bila vsaj podelitev pokalov in priznanj v seštevku skupne turneje, ki pa je bila pod našo skakalnico in katere utrinke si lahko ogledate na objavljenih slikah. Najlepše se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so nas tudi v teh izrednih razmerah podprli finančno ali z darili za tekmovalce. Bile so podeljene tudi lepe nagrade, saj je poleg praktične nagrade zmagovalec vsake kategorije dobil še 20.000 SIT, prvi trije lepe pokale, prvih šest pa še priznanja. Anton Zakrajšek Uradni rezultati smučarskih skokov za »KRPANOV« pokal 2006 (tri skakalnice): Dečki do 13 let (skakalne in alpske smuči skupaj), tekmovalo 26 skakalcev 1. VERBAJS TOMAŽ, SSK Račna, 2. ŠEME TOMAŽ, SSK Račna, 3. BARTOL TILEN, SSK Ilirija, 4. BAHOVEC MARK, SSK Račna, 5. ŠEME KLEMEN, SSK Račna, 6. LEVSTEK ANŽE, Slemena Mladinci od 14 do 18 let (skakalne smuči), tekmovalo 9 skakalcev 1. PUGELJ DEJAN, SSK Račna, 2. ALEGRO VALTER, ŠD Gora, 3. KORDIŠ JURE, Loški Potok, 4. KOŠMRLJ TOMAŽ, Loški Potok, 5. BRNOT LUKA, SSK Ilirija, 6. KOS PAVEL, Slemena Mladinci od 14 do 18 let (alpske smuči), tekmovalo 13 skakalcev 1. MOHAR ROK, Loški Potok, 2. KNAVS PRIMOŽ, Loški Potok, 3. POTOČNIK DAVID, Jurjevica, 4. POTOČNIK MATEJ, Jurjevica , 5. CVITKOVIČ ROMAN, SSK Griblje, 6. TURK KRISTJAN, Loški Potok Člani od 19 do 35 let (skakalne smuči), tekmovalo 15 skakalcev 1. ŠUŠTARŠIČ DUŠAN, SSK Griblje, 2. TOTTER JAKA, SSK Griblje, 3. RUPARČIČ BOŠTJAN, SK Ribnica, 4. PUTRE ROK, SK Jazbec, 5. KRIŽAJ BLAŽ, Ljubljana, 6. KOZINA JOS, SK Ribnica Člani od 19 do 35 let (alpske smuči), tekmovalo 20 skakalcev 1. STIPANČEVIČ BLAŽ, Borovnica, 2. INDIHAR MIHA, Dvorska vas, 3. TURK JANKO, ŠD Nevtralia, 4. ŽUŽEK ROK, ŠD Velike Poljane, 5. ARKO MILAN, SK Jazbec, 6. METEŽ GAŠPER, SSK Griblje Veterani nad 36 let (skakalne in alpske smuči skupaj), tekmovalo 7 skakalcev 1. KOZIČ MILAN, SK Ribnica, 2. OBLAK JERNEJ, SK Ribnica, 3. DEBELJAK JOŽE, Žlebič 4. ŠILC GORAZD, SK Ribnica, 5. GRŽE JANEZ, Kravja gasa, 6. BARTOL FRENK, Loški Potok Dekleta (skakalne in alpske smuči skupaj), tekmovala 1 skakalka 1. ALEGRO VESNA, ŠD Gora 5. februarja je na Slovaškem potekalo mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju. DARJA ŠKRLJ je osvojila 3. mesto, za kar ji iskreno čestitam. Župan Anton Zakrajšek TVD Partizan Velike Lašče vabi na Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu Datum: četrtek 6. 4. 2006 Kraj: telovadnica OŠ Primoža Trubarja Kategorije: deklice OŠ, dečki OŠ, ženske, moški Začetek tekmovanja: ob 18. uri Prijave: 15 minut pred pričetkom tekmovanja Informacije: tel. 041 515 453 (Igor Sever) VABLJENI! Medobčinsko tekmovanje v namiznem tenisu Odprto medobčinsko tekmovanje v namiznem tenisu za posameznike bo v soboto, 8. 4. 2006 v OŠ Šmarje Sap s pričetkom ob 9. uri. Tekmovanje je namenjeno občanom iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Videm - Dobrepolje in Velike Lašče. Informacije po tel. 041 515 453 (Igor Sever). 6. CENETOV MEMORIAL TVD Partizan Velike Lašče je v soboto, 28. 1. 2006 organiziral tradicionalni odprti turnir v namiznem tenisu za rekreativne igralce - 6. Cenetov memorial. Tokratni turnir je imel prvič tudi mednarodno udeležbo. Poleg igralcev iz skoraj celotne Slovenije se je tekmovanja udeležilo tudi nekaj ljubiteljev bele žogice iz sosednje države Hrvaške. S tem je tekmovanje pridobilo še večjo veljavo med tekmovalci in status enega najbolje obiskanih in organiziranih turnirjev v Sloveniji. Tako po kvaliteti igranja, številu nastopajočih kot tudi sami organizaciji in izvedbi turnirja je postal Cenetov memorial sinonim za kvaliteto tovrstnih tekmovanj. Kar nekaj nastopajočih tekmovalcev je v samem vrhu državne računalniške lestvice za Najboljše med ženskami rekreativce. Tudi starost nastopajočih (najmlajši igralec je imel 11 let, najstarejši igralec pa 68 let) nam pove, da je tekmovanje priljubljeno med tekmovalkami in tekmovalci vseh starosti. Še posebej spodbudno pa je, da se je tekmovanja udeležilo tudi sedem igralk in igralcev iz naše občine. 56 tekmovalk in tekmovalcev se je pomerilo ob šestih Najboljši med dvojicami igralnih mizah, kolikor jih dopušča velikost telovadnice. Seveda moramo k tej številki dodati še nekaj gledalcev in spremljevalcev. Tekmovanje se je tako razvleklo čez cel dan in lahko si samo zamišljamo, kaj bi se zgodilo v primeru še večjega števila nastopajočih. Vsi, organizatorji in nastopajoči, smo bili enotnega mnenja, da Velike Lašče potrebujejo novo telovadnico, saj zdajšnja ne dopušča možnosti organiziranja večjih prireditev. Samo tekmovanje je potekalo v sedmih kategorijah. Vsi tekmovalci so prejeli praktično darilo, malico in pijačo. Najboljši trije v kategoriji so prejeli medalje, prvi pa še posebno nagrado, sodček. Seveda nam izvedba tekmovanja ne bi uspela brez naših zvestih donatorjev. V imenu društva TVD Partizan Velike Lašče se jim iskreno zahvaljujem, še posebej našemu županu Antonu Zakrajšku, ki ima posluh za pomoč pri izvedbi športnih tekmovanj, in glavnemu pokrovitelju tekmovanja Občini Velike Lašče. Naj se zahvalim tudi družini Centa in sorodnikom Janeza Centa - Ceneta, ki so s svojo prisotnostjo popestrili športni dogodek. Donatorji, ki so pripomogli k izvedbi tekmovanja: Gostilna pri Kuklju - Velike Lašče; Zagorc, d.o.o. - Male Lašče; Frizerski salon Centa Ana, s.p. -Mala Slevica; Trgoup, d.o.o. - Velike Lašče; Shiroll, SORODNIKI SO SE ZAHVALILI ORGANIZATORJU d.o.o. - Velike Lašče; Slavček, d.o.o. - Male Lašče; Gostilna Murn - Turjak; Okrepčevalnica in pizzerija Rozamunda - Turjak; Puštab, d.o.o. -Velike Lašče; Okrepčevalnica in pizzerija pri Roku - Velike Lašče; Akustika Pirman Jože, s.p. - Turjak; Pekarna Blatnik - Videm - Dobrepolje; Elektroinštalacije Strnad Marjan s.p. - Videm -Dobrepolje; Izdelava sodčkov, Indihar Stane, s.p. - Retje; Pizzerija Adam - Ponikve; Strojna obdelava lesa, Centa Zvone, s.p. - Turjak; Frizerski salon Kodrček, Sernel Bogdana, s.p. -Rašica; Kmetijska zadruga Velike Lašče; Vodokomunalni sistemi Marko Belaj, s.p. -Žimarice; Trgojan, d.o.o. - Videm - Dobrepolje; Eurotour Zabukovec Vinko, s.p. - Ljubljana; Ostržek, d.o.o. - Ponikve; Šilc Tone, s.p. -Gradišče; Gostilna pri Kropcu - Mala Slevica; Mix, d.o.o. - Ponikve; Trgovina Poni - Velike Lašče; Servis in prodaja računalniške opreme Franc Lipovac, s.p. - Velika Slevica. Rezultati po kategorijah: Ženske - enotna: 1. Dragica Lapajne (Kranj) 2. Saša Sever (Velike Lašče) 3. Ajda Centa (Velike Lašče) Moški do 30 let: 1. Mateja Gerdina (Borovnica) 2. Luka Mlakar (Višnja Gora) 3. Robert Žgavc (Budanje) Moški 30 - 40 let: 1. Primož Gajšek (Dobova) 2. Damir Škerl (Dobova) 3. Marjan Šurca (Sinja Gorica) Moški 40 - 50 let: 1. Rok Kadak (Ljubljana) 2. Franc Strnišnik (Domžale) 3. Edvard Horvat (Kamnik) Moški 50 - 60 let: 1. Marjan Vitanc (Gomilsko) 2. Miro Šemrov (Zalog) 3. Bojan Supanič (Ljubljana) Moški nad 60 let: 1. Dragutin Stankovič (Ljubljana) 2. Krešo Fašaic (Zagreb) 3. Jože Hafner (Ljubljana) Dvojice - enotna kategorija: 1. Primož Gajšek, Damir Škerl (Dobova) 2. Janez Zore, Lojze Zore (Komenda) 3. Bojan Maselj, Franc Strnišnik (Domžale) TVD Partizan Velike Lašče Igor Sever MLAdi NogometAši NK VeLike Lašče uspešNo zAkLjučiLi zimsko sezoNo Mladi nogometaši športnega društva NK Velike Lašče so letošnjo zimsko sezono zaključili zelo uspešno. Tokrat se niso udeležili zimske nogometne lige, so pa sodelovali na številnih turnirjih. Tekmovali so v štirih starostnih skupinah: 8, 10, 12 in 14 let, saj treninge obiskuje kar 50 otrok. Za najstarejšo starostno skupino je bila to sezona nabiranja izkušenj, saj so vsi stari šele 13 let in bodo zato v isti skupini lahko igrali še naslednje leto. Otroke na tekmovanjih, predvsem pa v trenažnem procesu, uspešno vodita oba trenerja, Srečo Rajšel in Igor Štinek. Največ turnirjev smo se to zimo udeležili v Kamniku. Posamezne starostne skupine so zaradi številne udeležbe ekip iz cele Slovenije nastopale ob vikendih na dvodnevnih turnirjih. Tako so osemletniki nastopili zadnji vikend v januarju in dosegli 3. mesto, desetletniki pa so enak uspeh, torej 3. mesto, priborili tretji vikend v februarju. Potrebno je povedati, da je na turnirjih sodelovalo do 32 ekip v vabilo na 10. krpanov kros 20. aprila bo OŠ Primoža Trubarja priredila jubilejni 10. Krpanov kros. Pričakujemo blizu 1000 osnovnošolskih tekačev. Lani smo prvič organizirali tudi tek za starejše. V teku na 1500 (moški) in 1000 metrov (ženske) se nas je bolj ali manj resno pomerilo 20. Pokazati smo hoteli, da je športna aktivnost pomembna v vseh obdobjih življenja. Gotovo se vas, bralcev, veliko ukvarja s športom. Zato vas že zdaj obveščamo, da bomo tek odraslih pripravili tudi letos in sicer okrog 17. ure. Vabimo vas, da se na tek pripravite in se ga tudi udeležite. Tekače čaka tudi žreb nagrad. VABLJENI TEKAČI VSEH STAROSTI! Bojan Novak posamezni starostni skupini. Na turnirju Mladi upi Dolenjske v malem nogometu so 8. februarja v Kočevju nastopile naše ekipe v vseh štirih starostnih skupinah. Najboljši uspeh je dosegla ekipa v skupini do 8 let, ki je osvojila 1. mesto, ekipa v skupini do 12 let pa je osvojila 3. mesto. Sodelovalo je 29 ekip v petih starostnih skupinah. Skupaj smo tako v zimski sezoni osvojili štiri pokale. Tudi nastopi ekip, ki niso osvojile najvišjih mest, so dokazali, da ne zaostajamo za drugimi klubi ne kot ekipe in ne kot posamezniki. Poleg pokalov za ekipne uvrstitve, se namreč lahko veselimo tudi dveh priznanj za najboljšega vratarja, ki jih je med osemletniki na turnirjih v Kamniku in Kočevju prejel Nejc Mramor. Naši mladi nogometaši dokazujejo, da se da s pridnim delom, strokovnim pristopom in dobro organiziranostjo doseči izvrstne rezultate. Prihodnost je zato lahko svetla, saj se vsako leto z boljšo infrastrukturo izboljšujejo tudi pogoji za naše delo. Marko Žužek EkipA U-8 RAd iGRAm Nogomet Projekt tekmovanja najmlajših nogometašev RAD IGRAM NOGOMET poteka v soorganizaciji Nogometne zveze Slovenije, Zavoda za šport Slovenije in podjetja Mediasport, in sicer letos že sedmo leto po vrsti. Tekmovanje je namenjeno nogometašem, mlajšim od 10 in od 8 let. Lansko sezono se je na turnirjih preizkusilo več kot 4000 mladih nogometašev. Letos so k sodelovanju povabili tudi zainteresirane osnovne šole. Po dogovoru med OŠ Primoža Trubarja in NK Velike Lašče smo v vsako kategorijo (U-8, U-10)prijavili po eno ekipo. Tekmovalni sistem je razdeljen v štiri faze. V prvi fazi nogometaši tekmujejo v okviru regionalnih medobčinskih nogometnih zvez (v našem primeru MNZ Ljubljana), v drugi fazi zmagovalci tekmujejo na regionalnih četrtfinalnih turnirjih, v tretji fazi so štirje polfinalni turnirji, zadnjo fazo pa predstavlja finalni turnir štirih najboljših ekip v državi. Tekmovalci v mlajši kategoriji (do 8 let) igrajo nogomet 3:3 na zmanjšanem igrišču (21 x 13 m), tekmovalci v kategoriji do 10 let pa 5:5 na malem nogometnem igrišču. Enega izmed sedmih turnirjev v kategoriji U-8 smo v nedeljo, 15. 1. 2006, gostili na naši osnovni šoli. Turnir smo pripravili v soorganizaciji OŠ in NK Velike Lašče. Na tekmovanju so poleg ekipe OŠ Primoža Trubarja nastopile še ekipe NK Kočevje, NK Bela krajina in NK Portoval Novo mesto. Malčki so z igro navdušili kar številne gledalce. Rezultat pri tekmovanju tako mladih nogometašev seveda ne sme biti v ospredju. Pomembna je predvsem sproščena, poštena igra in sklepanje novih prijateljstev. Vendar mora nekdo tudi zmagati in se uvrstiti v drugo fazo tekmovanja. Na veselje domačih nogometašev in navijačev je prvo mesto osvojila ekipa OŠ Primoža Trubarja. Druga je bila ekipa NK Bela krajina, tretja NK Kočevje in četrta ekipa NK Portoval Novo mesto. Ekipo OŠ Primoža Trubarja so sestavljali Gal Škulj, Žiga Štangar, Ambrož Hren, Kristjan Štaba, Nejc Mramor, Nik Lipovac, Žan Tomšič, Rok Selan in Nik Pintarič, trener je Igor Štinek. Istega dne je v Ribnici nastopila tudi ekipa nogometašev do 10 let, in osvojila 3. mesto. Poleg tekmovalnega smo dosegli tudi organizacijski uspeh, saj je tekmovanje potekalo tekoče, v prijetnem vzdušju in predvsem brez poškodb. Tekmovanje je odprl ravnatelj, Edi Zgonc, spominska priznanja pa je podelil predsednik NK Velike Lašče Marko Žužek. Upajmo, da bo uspeh mlade nogometaše še dodatno spodbudil za trening. Bojan Novak EkipA U-10 Trobla 2/2006 48 Iz poslanske pisarne, politika PogLEd nAZAj in nAPrEj Kar pošteno smo že v novem letu in to je čas, ko se ozremo na prehojeno pot in opravljeno delo, obenem pa si zadamo nove cilje in načrte aktivnosti v tem letu. Državni zbor Republike Slovenije je sodeloval, glede na svoje pristojnosti, z Vlado in skupaj smo opravili mnoge pomembne aktivnosti, zaradi katerih se je življenje državljank in državljanov izboljšalo, Sloveniji pa prineslo prepoznavnost tudi na evropskem zemljevidu. Vlada je v letu 2005 obiskala osem regij, česar ni naredila nobena vlada doslej, in začela z reševanjem problemov regij. To se izkazuje predvsem s sprejemanjem zakonov, ki izboljšujejo pogoje za delovanje podjetij, načrtovanje izgradnje avtocest in državnih cest, ki so bila v zadnjih letih močno zanemarjenam, ter mnoge druge, ki pomenijo skladnejši regionalni razvoj in vlaganje v vse dele Slovenije. Z vzpostavitvijo stabilnega sistema smo konec leta dosegli najnižjo inflacijo v samostojni Sloveniji, s tem pa tudi izpolnili kriterije za prevzem evra. Aprila 2004, mesec dni pred vstopom v EU, je bilo 12-mesečno inflacijsko povprečje Slovenije še 4,8%, novembra 2005 pa je bilo le še 2,5%. S tem je Slovenija dosegla še zadnje konvergenčno merilo za prevzem evra z letu 2007 (poleg nizke stopnje inflacije so konvergenčna merila še: nizka stopnja obrestnih mer, stabilni valutni tečaj, vzdržni položaj javnih financ - javni dolg in proračunski primanjkljaj ter skladnost pravnih redov držav članic). V zadnjih letih se nismo izkazali s črpanjem evropskih sredstev, ki so na voljo za investicije in razvoj. Proti koncu leta 2005 pa se je odstotek črpanja bistveno povečal, kar pomeni, da je bila odločitev pravilna, da se postopki vodijo na enem mestu - na Ministrstvu za lokalno samoupravo. Pomembno za razvoj Slovenije na vseh segmentih je sprejetje dogovora o prihodnji finančni perspektivi EU. Med letoma 2007 in 2013 bo Slovenija v skupno evropsko blagajno vplačala okoli 2,5 milijarde evrov, iz nje pa bo dobila 4,5 milijarde. Največ sredstev, okrog 120 milijard letno, bo država dobila za kohezijo, za kmetijstvo in razvoj pa dodatnih 70 milijard tolarjev. Slovenija bo do izteka perspektive ostala ena regija ne glede na razpravo o delitvi države na več regij. Poraba kohezijskih sredstev bo usmerjena v infrastrukturne projekte. Tako naj bi evropska sredstva omogočila realizacijo projekta tretje razvojne osi Slovenije ter projekte varstva okolja. Več sredstev pomeni eno od možnosti za enakomernejši regionalni razvoj z zagotovitvijo dodatnih sredstev za lokalno samoupravo, za občine. Občine bodo za svoje delo dobile 10 % več, kar pomeni, da bodo imele lastna sredstva, ki so pogoj za kandidiranje na razpisih tako iz državnih kot tudi iz evropskih razvojnih sredstev. Nove možnosti bi morala znati izkoristiti tudi Občina Velike Lašče, saj je bila v desetletjih mnogokrat prikrajšana za osnovne dobrine, ki so bile v mestih samoumevne. Zaradi bližine mesta se povečuje število prebivalcev, ki pričakujejo urejeno okolje, zgrajeno cestno in komunalno infrastrukturo ter objekte za izvajanje zdravstvene, kulturne, športne ter vzgojno-varstvene in izobraževalne dejavnosti. Domači kraj ti mora nuditi prijetno družbeno okolje s športnimi in kulturnimi dogodki, kjer vsak najde kaj zase. To je bilo tudi bistvo vzpostavitve sistema lokalne samouprave. V Državnem zboru je največ prahu dvignil sistem usklajevanja plač v javnem sektorju, s katerim želimo odpraviti anomalije iz preteklosti, predvsem pa zagotoviti razmerja, katerih rezultat bo uspešnejše delo sodnikov, tožilcev, delavcev v javni upravi nasploh. Z novelo se bodo uredile plače direktorjev javnih zavodov, ki so mnogokrat presegale meje razumnega in so bile celo višje od najvišjih predstavnikov države. Urejen sistem v javnem sektorju je osnovni pogoj, da se lahko socialni partnerji pogovarjajo o plačah v gospodarstvu. Dogovora sicer ni mogoče doseči, ker ne moremo imeti dveh neodvisnih sistemov, ki delujeta vsak zase in sta v nesorazmerju. Sprejeti bodo Resolucija o socialnem varstvu, s katero bodo postavljene usmeritve socialne politike v prihodnjih letih, Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč in Zakon o vojnih veteranih, ki je rezultat večmesečnih pogovorov. Obetajo se tudi spremembe v šolstvu, pripravlja se nov zakon o zasebništvu v zdravstvu, katerega cilj je pol javnega in pol zasebnega zdravstva, kot je to urejeno v drugih evropskih državah. Zdrava konkurenca prinaša boljše in kvalitetnejše storitve za državljane. V sklepni fazi so tudi Zakon o visokem šolstvu in Zakon o nazivih pa mnogi zakoni, ki so oteževali delo tožilcev, policije, upravnih delavcev, sodišč ... Leto pred nami bo torej zelo delavno. Povabljeni k sodelovanju! Vabim vas v poslansko pisarno v ponedeljek, 13. marca 2006, in 10. aprila 2006 od 17.30 do 19.00 v prostorih Občine Velike Lašče. Lahko me pokličete po tel.: 01/478-96-13 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Alenka Jeraj 17. ROJSTNI DAN SDS Slovenski demokrati smo 17. februarja praznovali 17. rojstni dan Slovenske demokratske stranke. Šestnajstega februarja 1989 je bila ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije prvi predsednik pa je postal France Tomšič, ki ga je nasledil Jože Pučnik. Stranka je vstopila v koalicijo Demos, ki je zmagala na volitvah leta 1990. Čez tri leta, pa je po združitvi s Slovensko demokratično zvezo,na kongresu postal njen predsednik Janez Janša. Nadaljnja pot rasti in razvoja stranke je bila zelo razgibana, stranka ja spremenila ime v Slovensko demokratsko stranko in je bila kot glavna opozicijska stranka, glasen kritik vladajoče kaolicije in je s prenovljenim programom leta 2004 premagala LDS, naš predsednik Janez Janša pa je dobil mandat za sestavo vlade in postal njen predsednik. Praznovanje se je pričelo s sejo sveta SDS in nadaljevalo s slavnostno akademijo v veliki dvorani Grand Hotela Union v Ljubljani. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade in stranke gospod Janez Janša, ki je poudaril, da bomo ostali stranka zmerne sredine, zavezane načelom trajnostnega razvoja, slovenske kulture, znanja, inovacij in solidarnosti ter da bi SDS utegnila ostati na oblasti vsaj toliko časa kot je bila v opoziciji. Poudaril je tudi pomen sporazuma o partnerstvu za razvoj, ki ga je naslovil na predsednike parlamentarnih strank. Sledila je razglasitev dobitnikov in podelitev zlatih znakov SDS, po bogatem kulturnem programu pa družabno srečanje vseh prisotnih. OO SDS Velike Lašče Zahvale 49 Trqbla 2/2006 ZAHVALA 19. 12. 2005 je nenadoma odšel od nas ŠKULJ ALOJZ, SLAVC, iz ROBA 1934 - 2005 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od njega. Še posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše, za ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala dr. Grmekovi, sestri Mileni, gospodu župniku za sveto mašo in obred, pogrebnemu zavodu Zakrajšek, pevcem in trobentaču za pesmi ob slovesu. Hvala gasilskemu tovarišu in prijatelju Tonetu za poslovilne besede. Hvala vsem gasilcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu s tem izrazili svoje prijateljstvo in spoštovanje. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste bili z nami in ob nas v teh težkih dneh. Vsi njegovi Nemo in tiho si se poslovila ZAHVALA ob smrti mame, babice in prababice PAVLE LUNDER iz Prilesja 14 pri Velikih Laščah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. KRIŠTO, patronažni sestri MARTINI za obiske na domu, g. župniku in pogrebnemu zavodu za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni Glej tista daljna zvezda iz misli mi ne gre, ki je čez dan ne vidim, a vem, da je. \ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše predrage mame, babice in prababice VIDE PURKART iz OSREDKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tovarišu Božu Kovačiču za poslovilne beseda v imenu Društva ZARJA SPOMINOV in Društva upokojencev, prijateljem, sorodnikom, sosedom, znancem, praporščakom, pogrebnemu zavodu Zakrajšek za izraze sožalja in spoštovanja ob njenem slovesu. Iskreno se zahvaljujemo ZD VELIKE LAŠČE dr. GRMEKOVI, patronažni sestri METKI za neizmerni trud, Zdravstveni negovalni enoti, medicinskim sestram, negovalkam DVZ PRIZMA Ponikve, ki so tako lepo skrbeli za našo mamo, jo negovali, krajšali urice s petjem in ji nudili res topel dom. Posebno se zahvaljujemo Milki Strle - MEŽNARJEVI MILKI, iz Osredka, ki ji je na življenjski poti lepšala njen vsakdan in ji v težkih trenutkih nesebično pomagala. Hvala ti Milka. Vsi njeni. RENAULT KLANCAR, d.o.o. Groznikova 11 1000 Ljubljana (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Telefon: 01 /42 72 01 E-mail: klancar@dealer.renault.si pooblaščen servis za vozila Renault menjava in shranjevanje pnevmatik pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... ličarsko kleparska dela nova in rabljena vozila Trqbla 2/2006 50 Reklame, oglasi KINO - VELIKE LAŠČE KINOPROGRAM ZA MAREC IN APRIL 2006 SOBOTA 18. MAR. OB 19.00 AMER. USPEŠNICA - AKCIJSKA KOMEDIJA CMOK CMOK BANG BANG Skrivnostni niz brutalnih umorov v Los Angelesu združi tatiča (Robert Downey Jr.), ki se pretvarja, da je igralec, njegovo prijateljico iz otroštva (Michelle Monaghan), ki si prizadeva, da bi postala slavna, in detektiva (Val Kilmer), ki ga ni sram pogledati onstran strani zakona. Vse skupaj poveže vrtinec velikih skrivnosti, strastnih poljubov in vedno večjega števila trupel. DOLŽINA 103 minute. SOBOTA, 25. MAR. , OB 19.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - AKCIJSKI TRILER MÜNCHEN Olimpijske igre leta 1972 so se zapisale kot ene najbolj tragičnih v zgodovini, saj je skupina osmih arabskih teroristov vdrla v olimpijsko vas in ubila 11 izraelskih športnikov. Steven Spielberg (Vojna svetov, Reševanje vojaka Ryana, Schindlerjev seznam) nas popelje v čas po teh tragičnih dogodkih, ko se skupina izraelskih specialcev pripravlja na obračun s Palestinci, ki naj bi bili na tak ali drugačen način vpleteni v ta poboj. DOLŽINA 100 minut. NEDELJA, 26. MAR. , OB 17.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - DRUŽINSKI ANIMIRANI FILM MALI PIŠČEK Nekega sončnega dne prične Mali Pišček someščane opozarjati na veliko nevarnost, ki jim grozi, kar sproži vsesplošno paniko in kaos. Ko se strah nekoliko poleže, jim Mali Pišček razloži, da je nebo pričelo padati na Zemljo. Seveda mu nihče ne verjame, toda Mali Pišček je odločen, da dokaže svoj prav. Ko se zares pričnejo dogajati čudne stvari, so mali piščanček in njegovi rahlo čudaški prijatelji edini, ki lahko rešijo svet, če bodo le uspeli zbrati dovolj poguma. Film je sinhroniziran v slovenščino. DOLŽINA 81 minut. SOBOTA, 1. APRIL, OB 20.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - SRHLJIVKA KRVAVI HOSTEL Quentin Tarantino nam tokrat v vlogi producenta predstavlja brutalno zgodbo o dveh ameriških mladeničih in njunem prijatelju iz Islandije, ki se podajo na veseljačenje po Evropi. Na Nizozemskem izvejo za kraj na Slovaškem, kjer ne manjka lepih deklet in možnosti za divje zabave. Toda ko prispejo tja, se znajdejo sredi najhujše nočne more, v kateri sami postanejo atrakcija za krvi in umorov željne turiste. DOLŽINA 107 minut. SOBOTA, 8. APRIL, OB 20.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - AKCIJSKI TRILER USODNA PREVARA Poslovnež Charles (Clive Owen - Mesto greha, Bližnji odnosi) se na vlaku zaplete v razmerje s čedno Lucindo (Jennifer Aniston -In prišla je Polly, Vsemogočni Bruce), kar pa postane nevarno, ko ju prične izsiljevati zlobni LaRoche (Vincent Cassel). Charles in Lucinda se kmalu znajdeta v začaranem krogu laži, prevar, izsiljevanja in kriminala, njuno nekdaj brezskrbno življenje pa je le še oddaljen spomin. DOLŽINA 107 minut. SOBOTA, 15. APRIL, OB 20.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - GLASBENI FILM HOJA PO ROBU Režiser James Mangold (Kate in Leopold, Identiteta, Nore in svobodne) nam v biografiji leta 2003 umrlega Johnnyja Casha predstavi življenjsko pot legendarnega pevca, ki je za vedno zaznamoval glasbeni svet in osvojil kar 14 grammyjev. Življenje, polno vzponov in padcev, prvih ljubezni, obdobij zasvojenosti z mamili in soočanja z usodno boleznijo, nam bosta skušala v glavnih vlogah prikazati Joaquin Phoenix (Vas ob gozdu, Gladiator) in Reese Witherspoon (Kot v nebesih, Blondinka s Harvarda). DOLŽINA 139 minut. SOBOTA, 22. APRIL, OB 20.00 VELIKA DRUŽINA VELIKO SMEHA Tom (Steve Martin) in Kate (Bonnie Hunt) se veselita prihajajočih poletnih počitnic, ki jih nameravata skupaj z dvanajstimi otroki preživeti v naravi. Načrte jim pokvari tekmovalni Jimmy (Eugene Levy), ki s svojo prav tako številno družino tabori nedaleč stran. Stare zamere med Tomom in Jimmyjem povzročijo, da sta si obe družini kmalu v laseh, toda tokrat nobena stran ne namerava popustiti! DOLŽINA 94 minut. SOBOTA, 29. APRIL, OB 20.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - AKCIJSKA DRAMA USODNA NESREČA Verižna prometna nesreča na avtocesti v Los Angelesu združi usodo, strahove in predsodke zelo različnih ljudi, zaznamovanih s terorističnimi napadi 11. septembra: temnopoltega detektiva (Don Cheadle) z materjo, ki se predaja mamilom, dveh tatov avtomobilov, ki rada polemizirata o družbi, raztresenega tožilca in njegove histerične žene (Sandra Bullock), rasističnega policista s partnerko, ki vse težje prenaša njegovo obnašanje, uspešnega, toda zaradi barve kože vedno diskriminiranega hollywoodskega režiserja, imigranta z Bližnjega vzhoda, ki si je kupil puško, da bi zavaroval svojo trgovino, mehiškega orodjarja s hčerko, ki ne prenaša orožja in številnih drugih. Film je prejel 6 nominacij za oskarje. DOLŽINA 97 minut. STEKLARSTVO peter hren, s.p. GRADEŽ 14, 1311 TURJAK GSM: 031/356 668 TEL: 01/7881 366 I Brušenje stekla ^ Fazetiranje stekla in ogledal I I I Peskanje stekla ™ Izdelava izolacijskega termopan stekla — Kaljeno steklo ^Tuš kabine (po meri, s tesnili) I I I Ogledala — Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) — Montaža vsega navedenega H Ostale steklarske storitve Reklame, oglasi 51 Trobla 2/2006 Trgovina ROŽ'CA Trubarjeva c.18, Velike Lašče Pomlad že krepko trka na naša vrata, sončni žarki prijazno božajo naša polje in vrtove, okna na naših hišah pa že težko čakajo prelepe cvetice. Mi smo pripravljeni, kaj pa vi! Zato vam v naši trgovini ponujamo že sedaj pestro izbiro - vse vrste semen /vrtnine, rože, čebulnice/ - zemljo za spomladansko presajanje rož v lončkih in zemljo za balkonske rože - rezano cvetje, lončnice, lončke, darilni program - v mesecu marcu in aprilu pa vam bomo ponudili pestro izbiro balkonskega cvetja Pri nas pa lahko naročite tudi vse izdelke iz programa: - žalno floristiko / venci, nagrobni aranžmaji, sveče/ - poročno floristiko /poročni šopki, aranžmaji za avtomobile/ - opremo in dekoracijo poslovnih prostorov za različne priložnosti Ob vašem obisku pri nas vas bomo prijazno sprejeli in vam tudi strokovno svetovali. Zelo bomo veseli vašega obiska. Več informacij po tel. 040 427 220 Frizerski salon pri MARTI Trubarjeva cesta 18, Velike Lašče Zelo smo zadovoljni , da nas vsak dan obiščete v večjem številu. Vse to je dokaz, da smo z našo storitvijo in kvaliteto uspeli pridobiti vaše zaupanje. Zato si bomo tudi v bodoče prizadevali, da se boste brez skrbi prepustili spretnim prstom naše frizerke, ki vam bo po vaši želji svetovala modne trende, oblikovanje pričeske, barvo las. Zato prisrčno vabljeni VSI, mladi in starejši, žene in možje, dekleta in fantje, otroci V kolikor želite, se lahko tudi predhodno naročite po tel. 01/ 7881- 238 Delovni čas frizerskega salona: torek 8. -17. ure od srede do petka 12.- 20. ure sobota 6. - 13. ure Prisrčno vabljeni! Kaj pomeni roža rdeča, kaj pomeni rožmarin? Roža rdeča je ljubezen, rožmarin je za spomin. Narodna Spoštovani ljubitelji cvetja, Pomlad bo prej ali slej prišla in z njo čas, ko bomo spet zasadili korita in gredice. V naši vrtnariji smo pripravili bogato izbiro sadik. Vabimo vas na obisk. Pri nas tudi zasadimo vaša korita in viseče posode. Prosimo vas, da pomite posode prinesete do konca marca, da boste imeli maja že vse v cvetju. Elanda, d.o.o. Plosovo i, 1315 Velike Lašče tel.: 01/ 7881 823 gsm: 041/ 753 031 POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! Avtošola HERBBY organizira tečaj »F« kategorije za bodoče traktoriste, ki bo v PONEDELJEK, 20. marca 2006, ob 16.30 v prostorih osnovne šole v RIBNICI. Do izpita »F« kategorije boste tisti, ki že imate »B« kategorijo, še vedno lahko prišli brez praktičnega dela - brez vožnje traktorja!!! Tečaj bo trajal SAMO dva dni. Vse dodatne informacije na telefonski številki: 031/444-555.