Leto m. ▼ Oelji, dnš 2S. marca, L 1893. Štev. 9. DOMOVINA Isk^a Ift. in ift. dan vsakega meseca. — Dopisi naj ae isv.lijo p.*lljati ursdni&tvu in »icer frankiran > Bokopiai ne vračaj'. 7. t iassvato m plačuje vsakokrat po IU kr. od garmoml-vrste. Vsljs u celo leto 2 gld, aa pol leta 1 gld. aa četrt leta :■>> kr Sarotaia* naj se p>M)ja: Cprs»nUl»o ..Domovine v Celji Južnofttajerska hranilnica. ()d nekdaj je naša narodna stranka skrbela •ta ae je delalo tudi na grmpodarakem polju I torba za alovenščino v šolah in uradih bila bi brezvspeSna. ako bi postili, da bi Slovenci gospodarski propadali. Zato so se narodnjaki trudili porsodi, da so ae snovale kmetijske podružnice, sadjarska društva, hmeljamke in lesne zadruge. Zaradi tega amo tudi po mogočnosti ustonavljali posojilnic^, ki dandanes te razpolagajo z velikimi avotami. Jed no pa amo zamudili: ustonavljati slovenske hranilnice. Od Slovencev ustanovljena , Kranjska hranilnica* je te pred več desetletji prešla v nemške roke in zdaj je ona največja trdnjava nemštva na Kranjskem Na Štajerskem pa Se dolgo ni bilo mej Slovenci nobene hranilnice. Se le I. 188». uatanovili so celjski rodoljubi .JutnoStajersko hranilnico' s poroštvom okrajnih zastopov južnoštajerskih Kakor hitro pa je bila ustanovljena hranilnica, pokazalo se je. da je je bilo živo treba. Njen promet je najboljši dokaz za to. Pri občnem zboru dne IS. t. m. poročal je dr. L. Filipič obširneje o njem in is tega po- Hranilnih vlog vlotilo je v leto 1892. na novo 62» strank in na te obstoječe hranine vloge do lotilo 171» strank v 4»i7 vlogah Vlotilo je povsem 79!* strank . . 5t*22»»4 gl. 77 kr. Število vložnikov <799 I 1892.) presega ono prejšnjega leta za Vzdignilo je vloge popolno ma 174 strank in deloma 246 strank v 092 vsotah skupaj . .. 4UM76 gl. II kr Vlotilo se je tedaj več kakor vzdignilo . . . 18».«»» gl. »4 kr. Po por.čilu za L 181*1. so znatele nove vloge . 393.239 vloge v leto 1892. pa 592.284 j ter presegajo one V letu 1892. innla je .JutnošUjerska hranilnica', odštevši gotovine pričet kom leta po 12.689 gl. 01 kr. in koncem leta po 31.915 gl. 37 kr. 199x46 V letu 1891 je vzdignilo | 19* »trank.....211 122 4 v L 1892. pa 245 strank . 400870 . in je razločka za . . . IVI MS gl. Stanje vseh hranilnih vlog koncu L 1891. jo bilo . 729.140 . kapitalisovane obresti ao • gl 20 kr. . 7^ gl 51 kr SI«, kr. skupnih prejemkov . in akupnih izdstkov . . torej denarnega prometa . kateri onega leta 1891 s svoto....... presega za...... 904.14« gl. 28 kr. 884.82» . 52 . 1,788 960 gl. *» kr 1,005902 . 93 . 723.003 gl. 87 kr. Prirastek hranilnilh vlog i-ta I8»l leta |H»2. pa nadkriljuje«orej'aonega/a ' Prošenj za posojila vlotilo js 378 strank za pcm» jilo v vsoti . . proti I 1891 425 strank za torej leta 1*9* več za Dovolilo sr je v 63 sejah ravnateljstva od zneska 47277« gl MO kr. po sojil za..... leta 1891 pa v 30 sejah ravnateljstva ... več kakor prejšnje L za ' Od vsote K i53«iO gl. izpla čalo ae js v teku I. 1892. na zemljišča 2K4 strankam 4 občinam na menice 3 strankam skupaj I. semestru 15.017 gl. 85', kr. I 10.090 . 06 . skupaj 31 907 gl. Skupno stanje hranilnih vlog leta 1892. ... 960656 . proti onemu koncu I. 1891. 729 140 priraslo je L 1892 vlog za 221 Al »i gl 55> 5 kr. m«« . «41, , 22151«. . 55', . 1«520 gl 71 kr 472 770 gl «0 kr "4P.7 . 74 . Iui*:hci gl ««. kr Posojila na zemljišča in hiše znašajo koncem leta fMfl...... proti onim koncem I 1891 torej prirastka za ... " Posojila dana občinam znašajo koncem leta 1"«W2 proti onim koncem 1.18»1. torej prirastka kon< em ~ leta 1892 za ... . Posojila na menice znašala so koncem leta 1*91. . 3UV30O gl. - kr. 2»i8l« . 74 . 1*543 gl •»« kr 196.022 gl. 17 kr. 7.iSlO . — , _535 - strankam 2»4,V»7 gl. 17 kr. 814511 gl. 56 kr. 640.1*04 . 80 . 173.546 gl. 75 kr. 24 052 gl. 28 kr. 15520 . 60 , 8.525 gl. 78 kr. 1.860 gl. — kr. LISTEK. Deset milijonov. Novsla, spisal Mavroa Jokai Poslovenil D H. (Dalje) Mornarji ao bili ailno navdušeni ugledavši tolikanj nenavadne fepote na otoku šajgan in so v enomer Robertsona naganjali. naj jih vendar pelje na <>'ahai'ti, da si nakupijo sužnjev in poiščejo žen. Robertson šel jo sam z njimi Dva dni in dve noči so se brez prenehanja /atavali in so zavživali. kar se je le komu poljubilo. Denarja je dal vsakemu toliko, kolikor ga je kdo zahteval. V drugi noči je bila večina vže |>o|iolnoma pijana. Nekteri so bili tako nadelani, da jih noge niso več noaile. drugi so ne na Vse strani opotekali. Tretji so se le N-daj inogli držati kviško, ako so jih na obeh s'ran<-h opiral Štirje bili l«i v.- bili prepričani. da bi se jih Robertson čim preje tem ra;e /nebil. zato so |«a ve Ino štiri i/, svoj.- sred- izvolili. ki ni*" smeli nikdar ne kapljice piti Dogovorili so s« , bili. da Ae bi »udi vsi vpijanili. t«r bi jih R<>- j hertson in dru).a dva pustolovca hoteli ondi po- , postiti, se morajo določeni Stiije potegniti in če treba vse tri glavarje kar postreliti. Robertson je dobro vedel, da ga ti štirje motje stražijo in so zarad tega vedno trezni. Druzega dne zvečer prihitel je v eni sapi Roliertson v gostilno, kjer so popijali mornarji. Kar jih je bilo le Se količkaj pri pameti, jih je zbral okoli sebe in jim povedal, da so izdani. Jeden tovarišev jih je m« n-poln«. če bi ga čakali na otoku. I* urno toraj nazaj na ladijo. prav nič s- ni treba oliotavljati. sicer liode po njih. Se preden bo solnce izšlo, motajo biti že na širnem morji izven Inke Štirje stražniki so Robert ««a nezaupljivo pogledovali in eden i/me-i njih je že celo za pas segel p-> samokres, pri kterem je napel petelina .In kam pa s temi le pijanimi muhami, če se ume vprašati?" pravi jeden čuvajev in Robertsona črno pogleda. bi bil Kuhertaon rekel >la tisti kdor ne mor- z njimi, naj ostane na otoka, bil bi ga pirat takoj vst redil. Ker J«- bil pa ve|eva jezika gosp niar. pravi .To se ve da naših prijateljev ne sinemo zapustiti v nevarnosti, če prav je iz.lajale«- nwl njimi. lli. kar je nas še treznih, znosimo jih po dva in dva v čoln. kjer se bodo že strezovali. Kedar bodo vsi ondi. naj jih prešteje kdorkoli, da bomo vedeli, ali imamo vse ali ne". .Saj je vendar le zvest tovariš, ta Robertson". mislil je sam pri sebi črnogledi stražnik. Tudi drugi stražniki so obžalovali, da so Robertsona obsodili tako hudo. videč. kako. da sam pijane mornarje nosi v čoln in ko so bili te vsi ondi. taiste prešteva, če niso noln-nega pozabili. HlaJni zrak na vodi je zdramil še deset :nornaijev za toliko. >la so pobrali svoje kosti in splezali na ladijo. Vsi drugi pa so obležali v čolnu, ktt-rega so pripregli na ladijo. Zjutraj, ko ne bo nobenega dela. znosili jih bodo pa tovariši gori: sedaj pa je imel vsak polne roke posla in je delal za tri. Krmar bil je popolnoma opojen, namesto njega vstopil se je Roliertson h krmilu, ter je tako tri dela opravljal Bil je kapitan, krmar in prvi brodar vse ob enem. pri vsem tem je pa krmaril z največjo natančnostjo, dano ga vsi občulovali. še pre-len je {.otekla ura. bila so vže jadra razpeta, in dvignjene »idre. I*el» je bilo d< »gnano, mornarji pa vsi silno vtrujeni. Tega trenutka je Robertson ravno pričakoval. <1a jih je vprašal, če bi ne botli Se /nositi pijancev na ladijo. .Kaj vraga še? že se>laj smo vtrujeni /a smrt in ai |-«l milim l'-jgom ničem ne želimo. proti tem koncem I. 18t'2. _l»>" . tedaj letos manj za 1 '«'0 gT - kr. Skupna vsota posojil koncem leta I 892. znaša . 8»» 02.1 gl. 88 kr. proti oni koncem I. 181*1. 858 341 . 30 . torej letos več za . . 1801*2 gl. .'>3 kr. Na obrestih od posojil se je sprejelo leta 18«»2. 35.197 gl. 72 kr. in na zamudnih obrestih 518 . 29 , skupaj . 35.71 ■» gl 01 kr. proti onim leta 1891. . . 25884 gl 9ti kr. torej več za..... 10.081 gl <»5 kr. Rezervni zaklad znašal je za prvo polovico 1. 1*91. in prvo ter drugo upravno leto...... ts.061 gl. 72>, kr. čisti dobiček 1.1892..-naša 5457 . -M' ; . Skupaj . 11.51» gl. v4 kr od katerih se izloči kot specijalni rezervni zaklad za kurcne zgube . . 144 . — ker se po J 7. pravil čisti dcbiček ne sme porabiti za kak namen, dokler ne doseže 5', vseh vlog tedaj znaia glavni rezervni fond koncem leta 1 $92 11374 gl !'4 kr. ali 119», od skupne vsote hranilnih vlog. To so vsote, ki bodo po slovenskem svetu zaslovele. Slednjič poroča, da je tudi leta 18!»2. terjala neizprosljiva smrt svojo žrtev izmed udov upravnega odbora. Umrl je v šmarji pri JelSah domoljub. za hranilnico velezasluženi ud upravnega odbora gospod Franc Skaza. veleposestnik, kateremu naj bode v hranilničnem poročilu postavljen trajni častni spomin. Ker je s koncem leta 1892. dotekla po pravilih določena triletna doba poslovanja upravnega odbora .Južnoštajerske hranilnice" in so volili hranilnici ustanovivSi ter sprejemši poroštvo ob ustanovitvi odobreni po štaj. deželnem odbora z dne 18. junija 1889. it. 9892. okraji Gornjigrad. Sevnica. Šmarje pri Jelšah. Šoštanj in Vransko, novo upravništvo in ravnateljstvo, kakor izkazuje sledeči imenik: 1. Gosp. Mihael Vošnjak. državni in deželni poslanec. inženir, hišnik v Celji. 2. Gosp. dr. Ludovik Filipič, odvetnik v Celji. ud okrajnega zastopa celjskega. 3. Gosp. Ivan Vošnjak. posestnik, načelnik okrajnega zastopa v šoštanji. 4 Gosp. Franc Skubic. zdravnik in posestnik v Velenji in 5. Gosp. dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celji — vse volil okrajni zastop šoštanjski. I 6 Gosp. dr. Josip Sernec. odvetnik v Celji. načelnik okrajnega zastopa celjskega, deželni poslanec in načelnik posojilnice v Cejji, 7. Gosp. Milan Hočevar, trgovec v Celji. 8. Gosp. Dragotin Hribar, trgovec in tiskar v Celji. lastnik in izdajatelj lista .Domovina". 9. Gosp. Ivan Anderluh. veleposestnik in načelnik okrajnega zastopa v Šmarji pri Jelšah. 10. Gosp. Franc Podgoršek, veleposestnik v Ponikvi — vse volil okrajni zastop v šmarji pri Jelšah. 11. Gosp. dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celji. deželni poslanec, ud okrajnega zastopa celjskega. 12. Gosp. dr. Friderik Babnik. odvetnik v Celji, 13. Gosp. Franc Veršec. c. kr. notar v Sevnici. 14 Gosp. Vincencij Medic, zdravnik v Sevnici. 15. in gosp. Franc Lenček. veleposestnik na Blanci in načelnik okrajnega zastopa sev-niškega — vse volil okrajni zastop sevniški. Irt. Vič. g. Franc Ogradi, kn.-šk. konzist. svetnik, inf. opat. dekan in mestni župnik v Celji. 17. Gosp. Jurij Detiček. c. kr. notar v Celji, 18. Gosp. Peter Majdič. posesnik umetnih mlinov v spodnji Hudinji. 19. Gosp. Anton Goričar. poštar v Mozirji in načelnik okrajnega zastopa gornjegrajskega. 20. Gosp Anton Turnšek. trgovec v Naza-retu pri Moziiji — vse volil okrajni zastop gornjegrajski 21. Vič. g Franc ZdolSek. župnik v Št Juiji ob Taboru. 22. Gosp. dr. Juro Hrašovec. odvetnik v Celji 23. Vič. g. Anton Balon, duh svet. in župnik v Mozirji. 24. Gosp. Lovre BaS. c. kr. notar v Celju in predsednik notarske zbornice, ud okrajnega zastopa celjskega in predsednikov namestnik celjske pcsojilnice. 25. Gosp. Kaspar šorn. posestnik in župan v Grajski vasi — vse volil okr. zastop vranski. Pri občnem zboru dne 13. t. m. bil je za načelnika upravnega odbora izvoljen državni poslanec gospod Mihael Vošnjak. za njegovega namestnika pa c. kr. notar, gospod Jurij Detiček. V ravnateljstvo so voljeni gg: Mihael Vošnjak dr. Josip Semec. I.ovre BaS. Jurij Detiček. dr. Ludovik Filipič. dr Friderik Babnik. dr. Jos. Vrečko, dr. Juro Hrašovec. dr. Ivan Dečko. Milan Hočevar in Dragotin Hribar. Porok so imena, da bode tudi bodoči odbor posloval tako. kakor dosedanji, ker glavni temelj je do konca in kraja solidna manipulacija hra-nilniškega vodstva Hranilnica ima namreč svoje premoženje naloženo v prvi vrsti v zemljiščih celjskega sodnega okraja. Znano pa je. da ravno zemljišča v celjskem okraju, ker so skoro sami travniki in njive stalne rastejo v ceni. Zato se ni bati. da bi tudi kakova nesreča, ki bi zadela celo državo, mogla pretresti tako trdno podlago Drugače je pri onih denarnih zavodih, kteri mo rajo svoje denarje nalagati v denarnih papirjih, kteri rastejo in padejo. Najmanjša državna nesreča lahko požre tisočake. Zato pa raste tudi absolutno zaupanje v naš zavod Nas navdaja najlepša nada za bo dočnost. Ne moremo pa si prikrivati, da je še mnogo denarja v narodnih rokah, ki ga nosijo v tuje denarne zavode. To bi ne smelo biti. Zato telimo, da bi se vsi rodoljubi spominjali gesla .Svoji k svojim!" — Le tako bode postala hra nilnica močen zid — naj vsak donese svoje delo potem bode kamen do kamna palača. Celjske novice. ilfeinosns razmere i na celjski gimnaziji prikipele so do vrhunca Dne 15. t. m. stavil je v državnem zboru do naučnega ministra dr. L. Gregorec s sodrugi naslednjo interpelacijo: .Slovenski listi, pa tudi nemški, kakor .Politik" v Pragi in .SUdsteirische Post" v Mariboru, pri nesli so nedavno novico, da js zaukazal ravna telj c. kr. državna gimnazije v Celju, v katero hodijo največ učenci slovenske narodnosti, da se smejo prošnjam za oproščenje šolnine in za po-deljenje ustanov pridevati le nemško pisani ubožm listi Ker skoro vsi župnijski in občinski uradi na Južnem štajerskem slovenski uradojejo in si te pravice ne dadd od nikogar prikratiti. pridejo mnogi učenci v nevarnost, da ne dosežejo oproš čenja šolnine in ne dobe nobene ustanove, kar je tembolj poštevati. ker v celjsko gimnazijo ho dijo največ sinovi manj premožnih roditeljev Imenovani listi so pa poročali prav v novejšem času o dogodkih mej učiteljskim osobjem na celjski gimnaziji, ki morajo zlasti katoliške stariše na polnjevati z resno skrbjo za odgojo njih ainov Vprašamo torej Njega ekselenco učnega miniatra Hoče li Njega ekaelenca 1. o omenjenih nedostatkih na ce\jski gimnaziji, kakor hitro le mogoče, dati se poučiti, in 2. takoj jih odpraviti, ko izv«5 zanje* Radovedni smo. kake bodo posledice te interpelacije. Upamo vendar, da najvišje oblaati pripomorejo resnici in pravici do veljave. Učiteljsko društvo aa oeljeki ia laški okraji volilo si je pri zadnjem svojem glavnem zboru za leto 1S93. tale odbor: Ane. Brezovnik. učitelj v Vojniku. predsednik; Armin Gradišnik, učitelj v Hrastniku, podpredsednik: Iv. Vrščaj. učitelj v Št. Juriju, tajnik: BoSt. Kregar. učitelj v Celji. blagajnik; Lovro šah. učitelj v Novi-cerkvi, knjižničar: Karol Jeranko. okrajni učitelj celjski, pevovodja: Fr. Leskovar. nadučitelj v Novicerkvi in Zmagoslava Knaflič. učiteljica v št. Lenartu, odbornika. i Vabilo.) Učit. društvo za celjski in laški okraj ima v torek dne 4. aprila t. I. ob 10. uri kakor počitka. Splniča ni več" Robertson plane kvišku in si mane oči. Na nebu poznal se je ravno prvi sled bližajočega se dne. Robertson dene roko nad oči in se na vse strani po morji ozira. Ko nikjer ničesar ne zapazi, zamnnra proti mornarju: .Cigani, so res ušli!" Sam pri sebi pa je mialil Dvajset nas je že zopet manj. Vsa grozna novica s španjolsko ladijo ni bila prav nič druzega nego gola komedija ki je j pa dvajsetero ljudem vzela življenje. Robertson se je Se dalje |>otuhnil. Jel je. kakor blazen po krovu tekati, da je vse mornarje zbudil, kterim je potem pripovedoval, da j so pijanci uSli ko »o vsi spali na ladiji in jih bodo sedaj izročili španjolcem. kajti da so šli v Otahaiti nazaj, to je tako izvestno. kakor bi bilo pribito. Zaklad, ki ga imajo na ladiji. nakopal jim bode pogubljenje na glavo. Kmalo bodo povsod zvedeli, kolišnja bogatija da je na tej ladiji in vsak vojni parnik ter vsak drug zasobnik jel jih bo zasledovati. Drugega jim ne kaže. kakor na otok šajgan vrniti se in ondi zaklad skriti; potem bi bilo pa dobro odjadrati proti Sandviškim otokom, kjer bi si nakupili sužnjev in ženstva. Brez obojega bi tako ne mogli živeti na otoku. Predlog bil je všeč vsakemu. Ako zaklad skrijejo na otoku dobro, no potem naj jih le vjame kdor hoče. ter naj ladijo prevrne od vrha do dna: našel ne bo nič in pustiti jih bo moral Obrnili so se toraj zopet proti šajganu Tu je bila sedaj poglavitna reč obilne kupe zlata sknti tako da bi tega ali onega ne pripeljala slepa sreča do njih Zlati prah in vlite zlate palčic* zabite so bile v 50 sodih. • Dalje prih Klrjrt njem opazuje životarenje celjskih janičarjev. Nasprotno pa sem jaz vedel te ■ lavno zanj in čestokrat te aem ga imel na muhi, ko j« motril h svojim dalnogledora opotekanje naših nem čurčkov na cesti med .Orenadirjem" in Kadajem. Pa je tudi prav, da sva si izbrala taki postojanki, s katerih nama ne uide niti najmanjši nestvor | celjskih veleneumov; toda bojim se le, da utegnejo pešajoče očij mojemu tovarišu še bolj opešati, kajti ilaljava je vender le velika, dočim jaz lehko primem od .Orenadiija" zibajoče se celjske očake, kar za lase, ako mi pride na uho kaka nelaakava beseda iz ust teh vinskih bratov in — očeta Danes ne nametjam sicer le nič zanimivega povedati cenjenim čitateljem še cenejše .Domovine", kajti brezbrižnost za sprideni U svet ni mi dala zabeleževati dosedanjih resnih burk naiih in nsšega kmeta .prijateljev"; tembolj pa bodem pozoren odslej, ko mi je dal navod, kako rabiti .vzvišene" najine podtojanake mo) tovariš s starega gradu. Vzrok temu je, da ne vem d ines druzega povedati, kakor nek valen in prekoristen sklep pri .Grenadiiji". katerega je na podlagi predloga utemeljevala modra (pa M .Wau"i glava s znanim pregovorom .zwei Kliegen auf ein Schlag". namreč, da as prežanejo vse mili in podgane iz nemškega mesta celjskega In ta sklep se je izvršil na predvečer sv. Jožeta Da je ta sklep oziroma izvršitev njegova velike važnosti, dokaz naj bo to, ds se t njim ni Is koristilo vsemu mesta ter je oprostilo neznosne te golazni, temveč, da ss js I njim napravilo tudi izredno veselje -celjskemu očetu Joftetu in njegovi .desni roki* Za danes s Bogom Patf nvnik s Miklsvikega hriba V spomladi, kadar je čaa saditve, naj se močno skrbi za lepe vrste, thvro pa »odi z naj-refo imuno*jo, kajti od »oditre je tmtiae* te* «*/»*, zlanli pa glej, da pridejo eepljenci tako globoki r trmJjo, kakor m prej radi kol dirjalm. Prvo leto po cepljenji se stranaki poganjki iz žlahtne libice rastoči prikrajšujejo, drugi iz debla divjakovega se pa morajo popolnoma odstranjevati a časom Prihodnje delo je prereso vanje vezi. V prvem leta ni potem več drugega dela. kakor pletva. okopavanje. v veliki soli prilivanje. (Konec prihodnjič.) !■ imnrjn pri JeUknfc. Denalnja konkurenca. Ko je imel propali trgovec Ivan Hudovernik svojo trgovino, nista mogla gospoda I/ischnigg in Wagner dovolj zabavljati, kako slabo blsgo da ima na prodsj* Ko pa se je zadnjič nekaj Hndovernikovega blaga po dratbi prodalo, pokupila sta skoro vse Wsgner in I,<«chnigg' — Ali je zdsj blago bolje postalo? Menda le, ker sta ga onadva nisko cenila kot soduijska zvedenes, potem pri prvi licitaciji ceno in po dobri meri kupila' Brez konkurence je blsgo naenkrat dobro postalo, katero pred v Hudover-nikovi štactmi ni bilo sa nič! O« Tfnln, dne 26. febr. (Narodno gibanje t Dolgo ssm čakal, da bi spratneje pero poročalo o našem mlsdsm bralnem društvu ter opisalo narodno gibanje pri nsli lepi Kapeli. Km tefi ni storil nihče, poročam jas v priljubljeni .Domovini' askoiiko o nalib zadevah, da izvedo Slovenci po tirnih in lepih slovenskih deCelnh. da tudi mi Kapelilčani le živimo in Stosr — kot Slovenci ob nemški meji — živimo narodno pesnik dvoje svojih novih pesmotvorov: novelo jOlga* in pa neko daljšo lirično pesen. Svet, ki te pozna našega pesnika-prvaka, začudil ae je z nova prekrasnim mislim, izvrnim dovtipom, ob enem pa čudovito prosti, prav narodni besedi. Vss se vidi na prvi posluh tako prosto, s koliko jedra in modrosti, ne učene, ampak priproeto — prirodne t«! v teh Ishko tekočih vnih in rimah' Ni treba omenjati, da je občinstvo psalka z burno zahvalo obdarjevalo. I .ep venec popolnoma novih poezij je v teku kakih treh let na! mili pesnik naplel, in slovensko občinstvo sme s po-telenjem in opravičenim pričakovanjem teh novorojenčkov pesniških se veseliti. — Jako za slutno se je god-m je g. Vevpotiča na ravne in tod i na obokane citra obnašalo, čudilo ss js poslušateljstvo posebno fino oglasni godbi, ktoto so povilsvale izvrstne skladbs, nekoliko one g. Vavpotiča samega, nekoliko pa skladbe slavnega češkega mojstra Dvofaka Posebno ugodno in uprav čarovno so ss citrs na lfioanj glasils ob spremljevsnji glaaovira. po g Macaku Vmss pa so vrb pevci prepevali nekoliko umetnih, neko liko pa pravih narodnih slovenskih pesni. Živshno veselico, pri kteri ss Slovenci du najski vselej čutijo takd po donmče, kar jbn olajšuje bivanje v raztegnenem. Ijndnatem glavnem mestu, so Is povilsvale nek oje iskrens napitaice, izmed kterih bodite posebno dve ossenjeni ena slsvljenema oni večer pesnika in draga g. poslancu 8pinčiča, kot sastoptfkn vrlih ksterskih Stoven-cev. na ktsro aaprtnko as Js znsni Ijnbijenec Trstaem stoer kratkem. a zato Jako šaljivem govora zahvalil - rouk — govoril g Bele dne 1». m. m.) Za povzdigo kmetijstva je rama obilo dobrega gnoja liva potreba — sadjereja Ta pa res ne dela prav nobene težave. Z malim trudom si lahko pridobi ksj obilega dohodka, kateri kinča ne le gospodarstvo samo, ampak tudi gospodarjev tep. Premislimo, oral sadonosnika ima 20 dreves vsako drevo ima tlahtno sadje, ki je v dobrem letu od ednega drevesa kaj več vredno kakor 3 goldinarje. Ako da tedaj edno drevo 3 gld., tedaj da 20 dobrih dreves - 20krat po 3 gld. t. j. 60 gld. Kaj, "i H to lep denar in ravno to živo povzdiguje kmeta is slabega stanja Da si pa dobro sUnjs pripravljamo, treba je skrbeti ule od mladosti za sndjsrejo, katera ga v starosti potem podpira Kje pa dobiti drevesa, bi marsikateri vprašal, ker ni denarja? Odgovor: vzgojuj si divjake iz pečk. Te pečke ss shranijo čez zimo na suhem zračnem prostora. Ko se približuje pomlad, naj se dado kaliti v dobro gnojno zemljo, katera se shrani v kakšni posodi na toplem v sobi. Breskve slive, orehi, kostanj naj se shranijo čez zimo v pesku, na pomlad se potem vaadijo in kalilo bode vsako seme. Se v«, veliko bolje je, če razbijamo trde lupine, bode lože pa tudi prej kalilo. Pečke je najbolje aa'iiti. aejati v vrsto in vsaka teh, nekaj bolj ko po 1 m narazen, ki ae potem prav lahko ravne vzdržijo. Čim trdnejo Skorjo ima sad, tem globokeje se mora saditi Orehe, breskve, slive po 1—2 palca primerno globoko, pečke plitveje, toliko da zamorejo dobro shajati. In tako se dobi lahko veliko število lepih divjakov. Da divjaki bujneje rastejo, treba jih je v poletnem času prav malo prikrajšati, prirezati, nekateri pravijo pikirati. S tem se krepijo male rastlinice v koreninah. Kadar po zimi ni zmrznjena zemlja lahko se divjaki skopljejo ter na toplem v roki cepijo. Te cepike ae ahranijo do spomladi v nepremrzlem kraji v zemljo zakopani, navadno najbolje v kleti. V zimskem času je najprimerneje cepljenje s pri-kladonjem t j. les na les. ljub na ljub. Zareza mora biti gladka obeh delov in njih debelost, kolikor mogoče enaka da se zaniore dobro povezati — kopulirati — na to se cepič dobro zamaže z drevesno smolo, katero si vsak lahko naredi iz navadne smole, katera ae skuha ter jej pri I i je nekaj terpentina ali pa Ipirita. Nekateri dodado tudi mast. pa po mojem mnenji ta ne služi sadežu dobro. Mazati ae mora najnatančneje. kajti najmanjša rana do katere naora srak, pivzroči slabo rast cvpiki. To se je najti 22. prosinca, ko je imelo naše bralno društvo svoj tretji redni občni zbor. Šolska soba je bila natlačena društvenikov in domačih postov, kjer so med posameznimi točkami na.i-Jtega vsporeda prepevali tomači pevci — kvartet: domača č. gg. duhovnika in gg. učitelja — knune slovenske pesmi. Pozdravili smo tudi s radostjo precej gostov od sv. Petra in od sv. Jurija na Sčavnici i. t. d., kojhn se najprisrčneje zahvaljujemo za prijazno vdelelbo. Ob tej priliki pn smo tudi prejeli več dobrovoljnih darov, za kar bodi blagim darova tedaj reči, da ae tudi naši Kapelščaai vedno bolje zavedajo svoje narodnosti, kar je gotovo sad bralnega društva Dokas temu je tudi to. da je že več naših mla-deočev obljubilo darovati prvo krono za družbo av. Cirila in Metoda Kdo je pred par leti, ko le niamo imeli bralnega društva mislil na to, ss slovenski narod prekoristno dražbo, ali kdo bi si bil upal takrat kaj takega nasvetovatit? Za ustanovitev prekoristnega bralnega društva moramo se zahvaliti najprej vrlima gospodoma učiteljema, A. Vogrincu in J. Kokelnu. ki stojita trdno, kakor skala na strani narodovi in delujeta zložno z domačimi č. gg. duhovnikoma v naš blagor in narodni prospeh, nezmeneča se za poemebovanja in zasramovanja narodnih nasprotnikov. pred katerimi ni varen nobeden narodnjak, manj pa še ljudski učitelj. Kjer delajo za narod č. gg. duhovniki in gg. učitelji v tako lepej zlogi in vzajemnosti, tam se ni bati narodnega propada! V zlogi je moč* Besede mičejo, vzgledi vlečejo. Delajte torej še naprej zložno in dramite ljudstvo dokler ga privedete do popolne narodne zavednosti. S Dunaja 12 aušca (Izv. dop.) Peti zabavni večer .Slov. kluba' ae Je zopet in to posebno odlikoval, čital je dvoje poezij slavni naš pesnik, g. Josip Stritar. Ker bi jedna sobana, navadna, ne bila zadostovala morala se je le nje vltricnja najeti, da so vsi poslušslci imeli prostora. Sešls se je navadna občina tu ksj naseljenih slovenskih rakrijubov. nekoji tudi s svojimi soprogami, a posebno dobro zastopan je bil mladi svet tu učečih se dijakov, mej njimi izvrstni pevci. Pa šs dragi predmet večernega reda je močno zanimiva!: go.lt* veleznanega. slavnega citraža g Vavpotiča Tako se je obiskovalcem obetala izvrstna veselica, ktora je tudi popolnoma opravičila pričakovsnjs. Z ljubkim svojim in ob enem moško rezkim glasom čital je na! slavni al laka posojilnica M>gld., dr Jo* »venec 10(1 nitk 10 (Id., dr. Ivsa DeCko 10 (Id., dr. Joi 10 gld. Milan Hodevar & gld, Jaako Vsvk 1 (Id . L BaA b gld. dr L Filip* 10 gld. 3 -*-" Pisna 1 (Id , Fmn Londar ______10 (Id, U 8til«raik ao kr., Ivan Šujen 10 (Id . dr V. Komna a gld, K. Vam« 1 gld., dr. A. flrenči« 5 (»d.. Kari Del*lai 1 (Id.. P. Uaidtf 10 gld.. Dragotin Hribar b (Id. čaat (. Prane Ir(l. vikar v Celji 2 gld., C. g. A. KanCigaj, meatni kaplan b gld. g. A> m bod. po ni- dna 18. t 1. D. lici nu Ntfrti. . tmmu .troAko. pr «7H gld. 83 lir. U« v tapr, ptnrni n» ofU. <» CstmHkMS ite n. Kft* Uu»' Za usnjarskega učenca sprejmem krepkega, »draves* hiL™ "fi starega or vsakorfnoea pe-| Hla in spodnje obleke. » i 11 „ akem po»!an. ako se naročnik skliče na U časnik, atane pri meni en modroc na peresih (Pe.ler-matratse). Ti modroci so solidno is nsjboljto t vari ne narejeni, imajo po SO dobro vstanih, močnih peres ia najboljtega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim evilhom sni tsr pri najtelji rabidu let ao- »prav i telje v notranji loči. — Ako se torej dobi i 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, js pač neumestno kupon vredno nadomestke, kakor ličasto limnl . ni c« itd., kateri pravemu namenu, Imeti dobro posteljo ne vstreaajo. AVTOM OBB8ZA, uptelnr t IJsUju!, ŠsMv|iti alies i Ts domaČa, edina narodna tvrdka te stroke na {Slovenskem^ bodi slav. občinstvu najbolje priporo- tv, divaaov, atolov, pnfnf, aagriajal in vsega .padajočega dola. Ceniki _ ,_________ .in franko, — Hitra in poltena postrelba, niske cens posebno pri balilčih in ob-lirnejlh naročilih. HHMB vitje po vsaki ceni do S6 gld. ^DBil Prt meni J* aajctnijšt mj m inpovaj* otrobih rotičkov. 88) iMO Otročji vozički ''jako elegantni fini, in močni dobivajo se pri meni ak<.«i leto in dan in aicer v vseh barvah, kakor nnVV nvdro. roku stenj vala j Zdogi sptcerijsleji bUgi [HOdETAB Izvrstna zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, riia, finega olja, juinoga sadja, masla, avinjake masti, ruma. čaja, vina v bu-iljkah, srem-fike slivovke, kranjskega brinovca. itd. itd. Banatska pšenična moka. Poljaka »mena kak' r deteljnega »tajorske in lu MAŠNE Molitvene knjige v papir ia platne vesaae po lft. 2» in :« kr. po *), «0. 70. 06. »5 kr., gi. 1.-, l.ii InrUom po kr.. gl. 1.S0. t fiO. 1.80 U in* ta^i« li elegutm T«OM priporoča D.HribarvCelji. Jotipina inml v Ljubljani u Kongr—nem trga H II Največja saloga bonbonov lastno«!, iadelka. vsakovrstnih vedno svetili slad-čič sa trgovce, kakor tudi v isobilji kramarskega blaga ipok arije itd ), ki so navadno prodaja po Hejmoh in rerkvenih shodih. Na stotine predmeta U sladkorja po vsaksj coni 1'osebno priporočam sa velikonočni čas prav lepih pirahov okusno izdelano ia sla.ll.orja, .lalje tudi iz Čokolade, mandeljcv i Maral pan) o svile, lesa M 'n »tekla Naročila so isvrtujeJotoCna lEVariO čuden (preje J os Geba) Slonove ulice it. 11 priporoča slav. < itjdiMtvu in poi.el.no prefnat. duhovUini, svojo bogato največjo zal.-go MaavakUi I aajaiiiik etnah, Jttk, tnUrnih, ni kslntstih in stenskih ar s aikalora (Pendel-uhr), badilnie veriiic m>iinlijiiiMw, in vash v njegovo stroko spadajočih stvari, naredim dobro, hitro natačno in ceno. Poitna naročila izvrtujeio ss precej. CoaiU bresplsčno in po polti. V cenikih jo natančneje popisano, koliko . ■* ■■--------— katero stvar in kako za cM, 10-* Lepe vizitnice izvršuje D. Hribaijeva tiskarna v Celji Odstop obrti. I 'nojam »i nljudno naznaniti p. N. Celjanom in okolifanom celjnkim, tla nem »rojo od 12. /ebrurarja 1889. leta utriujtto dimnikarsko obrt oil.dopil i danainjim dnem dimnikarskemu mojstru gofpodu Jožetu Valenč&ku. tej priliki se najlopleje zahralim r*em srojim p. n. ttrankam za prijavo za-n j tanje /n je proxim. da ga mrso tako obranijo tudi mojemu gotpttdn Hanleilniku. Celje, 27. febrnrarja I89H. Z releffmitoranjem J&kob Berk, dimnikarji moj>drr. Sprejem obrti. Oziraje er mi prulntojrfr naznanilo mojega /.mlnika mebne okraje, laku, da je bolje zagutorljena rarnont proti ognjn in omogofen* *didna po*tivil>a, ter Ito-iIiimi oprarljali /*nirl;-;/a mtudit: Freienhrrg, Fornthof, Isrre, IhnrUnja «*».«. .\rnja ran, Vftrorče, lel. l'ireiirti in tialirija, Ka«ut, Uboje, Zabtkorje, liriie. /.dre, tiotorlje, llrma, St. Frter, >'. Farrl, 1'iiigtrtdd, \ori kloiter, Fulzrla, Unidnrč. , Stinnrg, šlroenrl:, tiomilnko. Si. Jurij na Ta-Imru in trg I 'innnku. Inl. čutno ■tltlnjdl Ir p*/**! JoktJt Itrrk ;/w/*»/»« Kaoilii F*ch*M dimnikarju r S.iilonji i» krti je r ••krojih fiurnjigcad in S-ulatij. »/*»/ Franc Fu-Ih. dimnikar r Celji je /»» fim:rt «,/ ./. Itrrk* krajt žrl.. Trhurjr. Šk-ijju m*. I ojnik. Soatrk. i.t I h,I,r mi. jt /ti tudi Iticrr rtak »purazumljrnili tjH*i*»l-r k-'rg r nujnih ttneujih Ufij Ji j. Žrl 1'ripiiirlj-n kultni drug'm kraju /netrefi. '/. rdie/Kiitnninjrt Jožef Vilic 110ak, dimnikar. Celje. lirunnganfr tf (Zimitikora milj. lzcl i .it.-ll in uredilik Dragotin Hribar Tisk DniMvene tiskarne D. Hribar v Celji. Priloga »Domovini« SI. 9., dne 25. marca 1893. dopolnilno v celjski okoliški Soli svoj mesečni zbor. Dnevni red hi Petje. (»Zapisnik, c) Društvene zadeve čl Poročilo pregledovalcev društvenih računov za I. 1892. d) .Spomini na Notranjsko", gov. g. Armin Gradišnik, e) Konferenca št^jerakih c. kr. okraj, šolskih nadzornikov dne 22. sept 1x92 v Gradci; objavlja g A. Hnzovnik. fl Nasveti. K obilni udeležbi — tudi gosti so dobro došli — uljudno vabi odbor. (OMeelovensko obrtno društvo! ima svoj prvi ustanovni občni zbor v soboto dne 2». t m. ob 2. uri popoludne v gostilni .mesto Gradec* (Stadt Graz), Graška ulica, liljudno vabimo vse člane, da se zborovanja udeleže, ker je na dnevnem redu volitev odbora za dobo treh let — Isto tako se obračamo do naše inteligence, da blagovoli pristopiti podpornim članom. rakso. Čestitamo' (Umrl jei dne 22. t. m. dr. Josip Kočevar. mestni lizik v Celji. Kajni bil je sin slavnega prvoboritelja in voditelja Slovencev dr. Štefana Kočevarja. A ni mu bil podoben niti v značaju, niti v inožtvu. kajti, kar je bilo očetu sveto, to je mrzel on. Sloviacvm radi bojazljivosti ni bil prijazen (ZUaaasl jei na nagloma Karol Stricker, graščak na Prežniku pri Celji iMaierberg). Umo-bolnega odpeljali so v sredo ponoči v blaznico v Gradec. (Poter v Št Rupertu ia celjska požarna hramba! V soboto 1* t. m. popoldne bila je tukajšna požarna bramba brzojavno klicana k požaru v Št Kapert na pomoč. Požarna bramba je bila še precej hitro pripravljena. Pa kaj pomaga dobra volja, do hitre pomoči, v taki nesreči. Če so čakali požarniki skoraj cclo uro na konje za priprego k brizgalnici. — Še bolj značilno pa je. kar je storil lekar. g Marek. ki je pokazal s tem posebno naklonjenost, do ubozih ljudi, da je zadržaval ,xižamo hrambo, rekoč: „Man muss frflher vom ilerrn BUrgermeister Er-laubnis baben bevor man abfahrt. denn die Feuervebr ist f(lr die Stadt nicht aber ftir aus-\varts.* — Tako je potekla cela ura predno so se odpeljal' Kaj pomeni jedna ura zamude pri takem požaru ni nam treba razkladati. Pri tej priliki pa se je zopet pokazalo, kako d >bro bi bilo, da si omisli celjska okolica svoje gasilno društvo, ki bode imelo enako srce za vsacega. — O strast nemčurska. kako si slepa! iNsmiki Celjani) so zopet pokazali kakšni prijatelji so slovenskemu kmetu. Celjski Slovenci so pretekli teden s posebno deputacijo. ktero je vodil g dr. Sernec, vložili pri mestnem magistratu v županovo roko prošnjo za dovolitev dveh slovenskih predstav v celjskem mestnem gledališču in sicer na korist ubogim pogorek-em iz Št. Kn-perta Gotovo bi bili par stotakov čistega dobička lahko ponesrečencem naklonili in pameten človek bi mislil, da za tak namen ni treba nobenega prosjačenja Celjski mestni zljor pa je za obravnavanje te prošnje določil tajno sejo. kjer se je prav pridno zabavljalo — .es Helen sehr kraftige Worte". kakor piše .vahtarica* — potem pa so vso prošnjo z razžaljivim odlokom odbili, češ. da bi se nemški Celjani preveč razburili Mi nismo iznenadeni. saj smo od tega mestnega zbora že vsega navajeni. Po pravici pa vprašamo, zakaj se ti junaki ne razburjajo takrat, kadar jim slovenski okoliški trgovci in kmetje svoje groše nosijo v prodajaluice. Slovenska potrpežljivost Pretekla doba gledaliških predstav v celjskem mestnem gleda lišču odlikovala se je p-.sel-no s tem. da se je prav po roog. -čnoBti slabo igralo. Hazven tega pa so se izbirale še pn.v rad«, take igre. v kterih so se zasmehovali Slovani da, enkrat je bila padla beseda .uindisch" na jako ostuden način it odra. Culi smo. da je okrajno glavarstvo dotič-nega igralca pred se povabilo. A zgodilo se mu ni nič. V kljub temu pa *<> .vijaki Slovenci prav pridno zahajali v gledališč«! in opazili smo o*k» pri par predstavah, da je bilo slovensko poslušalstvo v vi čini. Zdaj. ko smo v znani gledališki zadevi, dobili novo brco. je menda pač edino pravi odgovor ta. da se Slovenci v bodoče dosledno ognemo nemšk«-mu gledališču. Žalostno bi bilo/ če bi brez te kulture ne mogli živeti. i Slovenske predstave v eolskem gledališči I Sedanje celjsko mestno gledališče je sezidino na občinske stroške tedaj tudi iz onih doklad. ki tih slovenski davkoplačevalci plačujejo. Slovenci torej imajo pravico zahtevati, da bi se jim včasih gledališče tudi za slovenske predstave prepustilo. Predniki današnjih celjskih .Germanov" so bili bolj pravični Že pred štiridesetimi leti so se igrale v mestnem gledališči slovenske predstave. Celjska kronika zabeležuje dne 18. sept. 1849.1 igro .Županova Micka", dalje dne 30 novembra I. 1H51. igro .Dobro jutro*, dne 14. decembra I. 1851. igro .Golfan starec", dne I Junija 1. IM52. igro .Tat v mlinu" in 7. marca IK52. I. zopet .Županova Micka". Mnogo iger pa se je gotovo igralo, katere niso zabeležene, ksjtl vpisovale so se le one. ki so bile prirejene v dobrodelni r.amen če |»omislimo, da takrat niso prirejali redno iger niti slovenskih niti nemških, smemo reči. da so b;le slovenske igre gosteje, kakor nemške. 1'mevno je to todi samo ob sebi. ksjti .Kr. nika celjhlta* nas podnči. da so bivali vedno v večini Slovoari v Celji, katerih otroci pa so se kasneje na ljubo tujcu ponemčili. Ti danes nečejo dovolili v dobrodelni namen slov. j igre. Kam jih bode privedla ta strast občutili , bodo »ami morda prej predno bodo pripravlj« ni Spodnje-fttajenke novice. Premembe pri š duhovščini | Umrl je pri sv. Martinu pod Vutberkom č. g M Kolen k o. bivši župn k v Podgorji. (Žalski dilstnatjo) napravijo v soboto dne 25 t. m. v zvezi z pevci celjske čitalnice in tamburaškega zbora .Celjskega Sokola" besedo na korist pogorelcev v Št Kupertu v Savinjski dolini Vspored igra .Star vojak in njegova lejenka". petje in igra na tamburice Vsi dobrot niki se vljudno vabijo k obilni vdeležbi. Darovi se hvaležno sprejemajo. (Ukradeno jo bilo) priteklo soboto 18 t. m. 500 goldinarjev sodnijskemn slugi na Ijiskem. Denar je bil izseljencev, ki so hoteli v Ameriko, pa so bili po žandarjih zadržani radi potnih listov. Vzeto je bilo iz miznice. kamor je sluga položil 650 goldinarjev v shranitev za toliko časa. dokler so bili dotičniki priprti — Več sumnih oseb je v sodni preiskavi. lObesil ss jot v četrtek dne'l«. t. m. Anton Taborski. 58 letni delavec v olni tovarni na Zidanem mostu. Mož je nad .'tO let delal v tovarni in je bil vedno na glasu dobrega in poštenega delavca. Pa žid Knina. ki je nekaki knjigovodja, ga ni mogel in ga vsled tega mučil, da je mož obupal in storil tako nesrečno smrt Zapustil je I pet otrok (Za bodočo zasedanje štaj. doš. zbora), ki bode po veliki noči. ima deželni odbor že več , pretil«gov. n. pr. o podpori posojilnic ia menda le nemškihi. o šolskem nadzorstvu, o uradnem jeziku občin z deželnim odborom (Pri tej točki nameravajo naši nemški sosedi skleniti, da morajo . nemške občine le nemško dopisovati z deželnim I odborom — a mej nemške občine bodo gotovo vse slovensko - nemške nrinili. če ne todi slovenske: j-a ne bo šlo: Slovenec bode slovensko dopisoval tudi v bodoče z vsemi uradi brez izjeme. (Pevska slavnoet .Stovenskega pevskega društva v Ptuji ) se bode vršila dne ti avg. 1.1. v Mariboru Skupno se bodo pele nastopne skladbe: a/ moški zbori: 1. .Slovan na dan" od dr. Gust. I pa vira. 2. .Novinci" od H. Volariča; 3. .Kdo je mar" s spremljevanjem orkestra «sl dr B-nj. Ipavica mešani zbori: I .Nazaj v planinski raj" od A. Nedveda. 2. .Žitno polje* od Fr Gerbiča. .1 .Ave Marija* iz operete .Gorenjski slavček* s spremljevanjem orkestra od A. Foersterja Pesmi se bodo še v teku tega m«sca razposlale in smo prepričani, tla se bodo častite pevke in pevci z radostjo in marljiv.»tjo vežbak- kajti vse skladbe so dokaj krasne in mične. Slavna pevska in druga naro«lna društva prosimo že sedaj, tla nam ostanejo, kakor do sedaj tudi letos zvesta, da nastopimo v mnog«čanov Ud je eden prvih narodnih župiniv na slovenskem in vsikdar nevstrašljiv borilec za »veto naSo narodno stvar 1'rado val je ves čas edino le slovensko ter kot volilen mož zn dež. ali državne volitve ali kot odbornik okrajnega zastopa stal vedno, kakor skala trden za naše geslo: .Vse za vero. dom. cesarja" Bog daj Slovencem več takih i zglednih županov in korenjakov! OdstopIvSemu županu pa želimo, da bi še mnogo let se veselil svojega zasluženega počitka ter vodil novega župana, svojega zeta. v onem duhu. kateri je prešinjal njega cel čas njegovega žnpanovanja! Druge slovenske novice. Slovenske posojilnice 1.1892. .Knict«ka posojilnica ljubljanske okolice" je bila lani v svojem 11 upravnem letu kaj kr.pka v svojem razvitku. kajti imela je 579104 gld prometa 2321 gld. čistega dobička in v obeh prihranjenih zalagali 9942 gld I .ep napredek kaže črnomaljska posojilnica, ki je -.'.si hiH) gld p:e-me*ala. 23$ 1 gld čistega dobička izka/ala ia imela s hišo vred rtOln gld r.. rvn-ga :' >nda Najstarejša posojilnica i zavod s tem -men ljutomerska Ta je lani 2i'l 154 gld pr. v- .!:.■ • •ka ala se s 2354 pridobitkoin in imela v »b '. rezervnih fondih 17134 gld Vrhniška n Jilnica Je tudi precej petična in gibčn. Lani je prevedla 17s>!'7* gld izkazala 2512 gld. 1 !> čka in ima že 1»>>7«< gld rezervnega t-nda Druga posojilnica je j starosti š* Jak.bska p. > jilnica v Rožu. ki je nam podala sv • račun za dobo od 1 sept 1891 do 1 sept. 1>'.'2 Ta kaže denarnega prometa 335748 gld. 7«i gl 1 čistega dobička lnt'704 gld v rezervi — Ptujska posojilnica je imela v svojem 9. upravnem letu 1.122.23:* gld pometa. 7217 gld čistega dobička in v obeh rezervih 42000 gld — Kepa Števila' Ljubljanske železniške postaje naMnik je Slovenec g Gutmann Vendar se je enkrat zgodilo, kar bi se bilo ž- s početka stori:' m ral«. Posvetovanje kranjskih šolskih nadzor nikov ped predsedništvom dižvliiega 8- lske.a nadzornika bode v četrtek. HO t m v I.ju1.:.. Ob ebem je tudi sja stalnega odbora dežvln«-učiteljske skupščine. Nemška sapa iz slovenske Ljubljane C kr deželni šolski svr: kranjski, ki je sestavljen iz si venskih domoljubov. ki pa ima na čelu sedaj g. barona Heina. novega voditelja kranjske deželne vlade, spotikal se je nad slovensko vlog nemške šole. To ne bi bilo tako napaČn« ako bi se še tudi r.ad nemškimi vlogami • i«: v-nskih Sol spotikal in ak !■'. dotična šola po p-stavnih ;>otih nemška bila. t. j ako bi imela *adi nemške otroke T da otroci s* ■ Slovenci, in učitelji morajo ž njimi tud. slovensko govoriti. Sicer pa je na i.'ičn m zavoda le učni jez:k nemški, poslovni jrzik v dstva je pa slovenski Za prvi slovenski romarski vlak v Rim kt bode vozil v ponedeljek dne 1" aprila so sedaj ravnokar vse pogodbe z železnicami dovršene. Pripomniti imajo še. da t se taiste konečno mnogo /boljšale, n pr se je doseglo, da imajo udeleženci. ka*eri se preko i. rete vračajo. v«,in iz Foligna v Assisi in nazaj v Foligno pro«t . jednako tudi iz Mestre v Benetke in na/«' v Mestro. xikoder .re glavna proe-a. in jednakih t boljškov več Ni dvomiti tedaj, da bode : o-tovanje prav prijetno upati je torej da bo rudi udeležba prav živahna in ob.lna Želeti j- .la se Slovenci prav v obilnem številu snidejo v K.mu pred sv očetom V Šmarji i pod Ljubljano izkopljuj- naš s-arinoslovec g Pečnik pri podružnici sv Magdalene silno imenitne stare r»č: Tukaj na mestu je bilo v starih časih imenitno . gradišč? ~ Podpira ga pri tem delu kranjski deželni od:> r m kranjski hranilnica ki je dala v ta nas:. :: 300 gld podj-ore Državna trtnica v Kostanjevici r i.i š- Mu mi vinograda \ Krškra tlOOO ki:.-tijski jv vlružnici «ndi pa 5000 reznikov am tr Kmetijska podružnica v Krškem p srdi: je pn prošnjah vinogradnikov za denarno p. d-p»r pri deželi in državi Sodnijski pristav, g dr Wlčič prej v Krškem je premeščen v I.. ? na njegovo m«»: ; pride iz l.itije za pristava imenovani avskultant. g dr V. Koče v ar. Radeška šolal pri Zidanem mostu dobi po družnico v P. sik raju na desnem bregu Save imed Zidanim mostom in Hrastnikom), kainor Ih>Io hodili otroci v šolo le v ugodnih letnih časih iz. bližnjih hiš. • V Krškem okraju) smejo šole vsled sklepa okrajnega Šolskega sveta imeti prosto en dan da bodo praznovale p.-.j>eževo slavnost. iZ desnega brega Krke« v kostanjeviškem okraji se nam poroča, da so kmetje skoro od kraja začeli zasajati nove vinograde, pri čemur jim pomaga s trtami krški posestnik g. Grego-rič. ki dela v Gadovi peči v svojem vinogradu sosedom svojim najboljši 'zgled. Nova kmet podružnica v Skocijanm pri Mokronogu se je osnovala v n-deljo. 12 t. m. Bohinjski sir ta izvrstni pri lelek. ima zdaj primeroma dragim, prav nizko ceno. Postava, ki bode posojilnicam' jako ko rist la. je sprejeta v poslaniški zbornic'. Po tej postavi bi posojilnice več ne plačevale 2",, ne-p>srednih pristojbin od izplačanih in prip sanih br sti hranilnih vi g Toda jako dvomljivo je. da i le vlada to post »v predložila v potrjenje •vsarjti Tatvine na sejmih iui»lij - da pridejo na sejme d daleč izvežbani tatovi, k' človeku izmaknejo moSnjio hitro kakor bl.sk Amerikanskih trt reznike y v precejšni tnn< žini revnim v n> gradnik« m podaril g -krajni glavar \Veiglein v Krškem. Na prodaj jih še imajo gg.: I.avrinšeK A v Krškem ter graščina na lmpolcu in Paki D.žavna trnica v Kotta-njevici je letos vstregla vsem prošnji kom. vsaj d-loma iimurič z rezniki. ne pa z v koreni-njenimi trtami kakoršn h so mnogi želeli. V Zagorji za Savo1 zmagali so pri občinskih volitvah s'j-ijr.o Slovenci. Slava jim' Vipavski vinogradniki > dobe za nasad r. vili vinogradov veliki- več- pod;« r od dežele, kakor d> lenjski. ker s- slednji, kakor s- nam poroča, vse premalo oglašaj • zanj- V Trstu bodo n ve volitve v mestni, ob en-m v d-ž-.lni zbor. V Tolminu« na Gorškem s« 'rudi >upan Lud Kacafura z dragim' rodoljubi vred. da bi ustanovil tako potrebno posojilnico >Na Goriškem ste s-- ravno kar ustanovili 2 posojilni: v Tolminu i načelnik dr. Stanič in Cerknem r.;a šabe ■ vOpaMji. — Prva kranjska avt norana k -rporacij». visoki deželni zbor je odlikoval / pet naš.- družb\ j "klanjajoč j^j tudi za 1. IS!:: vebke iušni dar l(»si gld. Prv- mestnik moške p. dražnice v Starem trgu pri Rakeku, g ' r Peče. je poslal d- nesek tamošje moške in ženske t c lružnke v znesku 2«»3 gld. 7i» kr. tamošn : ; k -vrelj. g. trgovec Ju! j Rozina, je vplačal lisi ustaaovniki g«! trgovci J. Ben-č r. i Kr K vač. Kr Peče. rr. Žagar in g n -tar rt Strašek pa p> 10 gld. drugo je letnina in zi.irka jedn-- v. sele družbe. Vrli ženski podraž-r. v G. rici in Ormoži s*a nas razveselile vsaki s 100 gld. si občni zbor mariborske po-s v'ne pa iz prebitka lanskega upravnega leta •".i s 100 gld Naša vedno delavna podružnica v Brežioih nam je poslala po g tajniku J Sta niči 14 gld 38 kr 4 gld 30 kr je nabrala g. \nagela Provetova predpustni torek pri vese-: • tam.šnie čitalnice ko- lpavka za razprodan ' si!- - .! i 73 kr tr lir ,ini-a I !.in:n-'eva k t h»:i ::ška kmet:<*a z.t r»zt-r- lan- -veti'->-•.n l gld kr j- prav j kra; irjih nabral g M r »'.iv H. r.» / Čateža pr težikih ki delajo • r. S tvsk'. t ': r-.-inih -I.' I> i!je »-> nam nakl :• i 's- r-k ip s. j lnicavPul.il 1" gld Notran; »ka f - ; r » v p s- .j:n 10 gld. g A Viran' v N v m Mestu 10 gld . ki so jih zlož i pri v -s,! -. rastni •• rek Sokoli, č. g ifil š šmid. žup-r. k v > !' i v - j : 72 kr nabranih v prjatelj ski družbi, č. g Ivan Ihi.tulin župnik v Ajdov Sčini 7 gld. 70 kr kot dar narodnjakov, zbranih v Budanjah na Vipavskem, .gospodlčinn v "patiji* & gld. ;"»0 kr g Ivan Vehovec v Žil žemberku A gld . nabranih v ve»-li družbi. Sa vinjski s>kol 3 gld. po g starosti Alojziji Gori čarji. v.-sela družba v Podgrada |" I V- Iku 1 gld {>■> kr.. g. Pavel Šile. učitelj v Vmiiah 1 gl.l. o.'» kr nabranih v veseli družbi pti g J Pekle vi :n Fr. Novaku, g Fr. Dunaj. 1 "'I 'I kr. nabranih na gostij' g. Janka Markov • v • z«n jevcih na štirskem. g stavec Ivan Sernen I gld 40 kr g L. Blejec. učitelj v Trzinu I g!d I-' kr zloženih v domači družb' pri g Kr Nar-betu in Neimenovanec za stavo 1 gld. Vi- k.-mu deželnemu zbora Kranjske vojvodin-. v«.-m blagim di'bročiniteljem iskrena zahvala' Sv. brati Ciril in Metod naj izprosita v*em obilne.'-t jega blagoslova' Vodstvo dražbe sv Cirila in Metoda Diuge avstrijske novice. Državni zbor' je obravnavni in ! vt. zadnje dni postavo z. | -r ponar janj- živil zakon o stavbinskih obrtlh ter r> >ru in'-r pel i ral r b celovškega okrajn- .a gluvars-va. ki hoče s 1 o vc n s k o ura lujočega žuj ana d e n a i n • kaznovati Pač res. vsaj ni-tn" r.a Turškem' V državnem zboru • se je si- in,- dni razpravljal proračun kmetijskega minist-rsta f - slanci. mej temi naš dr. Laginj i. potegovali < se za ubozegn km>-ta '0 mornarskih zadevahi je v Irživnem zboru izvrstno govoril dalmatinski poslan Biankini. ki je opravičeno tožil. !• «•• p:: mornarskih urad h na hrvaščini ' s1 • nič n--czira lisiravno so. kakor je po celem svetu znano dalmatinski In istr-ski Hrvati najbolj-; mornarji. Tudi o slabih • dnaS;«jih pri I. j l •.: družbi mornarski je mnrvkn'. r • r-v v ledu obtičalo Dopisi. .ai-ta Z Miklavškega hriba pri Celji. marca Prav veselil > me j- k • s ■ »e m • puščavnik s starega grada oglasil v cenjenega lista po»Ic ! aji številki «tj zgovornost razvezal je tudi meni jezik, k i-er mi je že leta in leta bre/p - Ino p. ,Mv.i za z bmi liki jezikom nek .terih državcit:: slanov Ta moj tovariš pošfttvnik s starega gradu pa m-nda nri ne ve. da ima tako bb/o • vanš.-kat.r; t i t *akim ako n- še / Ttfljn zanum