Sola in starsi. Prebravši imi daB verli sostavek v ,,Zagrebskih Novinah" pod teai naslovom, usodem se koj, da ga prestavim v sloveasko besedo, ter ga našeiiiii mileaiu ,,Tovaršua pošljeai, naj bi ga tudi on svojira bravcem priobčil. ,,V slareai iu Bajnovejeni veku so šole kot glavaa podlaga izobraženja, duševnega in materialaega blagostaaja aarodovega, brez kterega propadli so že narodi ia posamczai Ijudje. Kakor nas povestaica uči, napredovali so v vseh vekih in v vseh krajih le tisli narodi, kleri so, spoznavsi popolfloma svoj namea, skerbeli, da » veljavnifli podučevaojeiii aježae ailadosti in z vpeljavo veljavnih šol posiavijo podlago za dobro srečo svojih prihodnjikov ia svoje domovinc. Sola je bila, pa mora tudi Bam biti mesto, posvečeBo blagiai znaBostim, vpleaieBitenju niladih serc, — oaa mora biti me.sto, kjer se ae izreja mladost, zlata ia sladka naša nada, samo za to, da se izreja po zahtevafiji našega veka iaker (o, kakor pravijo , saaio da je v modi; namen šole je maogo važneji ia plemeaitneji. Šola izobražuje aiJadost, da bode enkrat iaiela domoviBa poštenili ljudi, da ji bode cvetelo rokodelstvo ia obertBija, da bode obogatila s premeti in s tergovino, in da se čedalje bolje približuje tisti celoti, ktera je že po božji pravičoosti dana vsem narodoBi. Vprašanje je zdaj, ali more zadovoljiti saina šola ti Balogi ? Ali je morebiti treba k teaiu znatne podpore od ktere druge sirani? Na to vprašaaje laliko je odgovoriti, ker BiBogoletBe skuŠBJe kažejo in svetujejo liam tadi v teh zadevah dovolj očitno. Sola potrebuje podpore in sicer podpore od starš e v ali roditelj e v. Kjer starši Be podpirajo šole, kjer oni razvitek zavirajo, tam ne mora šola nikdar doseči tiste popolaosti, ktero bi doseči morala. Zalibog! tudi so izobražeai starši, kteri svoje otroke brez razlike imajo za naj bolji material, iz kterega mora jim potcm iičitelj Barediti z lastniui trudom ia z lastao niočjo — u č e b e m o ž e. Taki starši pošljejo svojega otroka v šolo — in potem naj niaaje več zaaj ne skerbe; če kdaj slučajno srečajo že učitelja, kteremu so otroka izročili, ae slišiš druzega, kakor prigovore, s kterimi prezirajo učiteljski stan in s tem dokazujejo, da nič ne razumejo o šoli in o učiteljski aalogi. Tudi so starši, ki se boje, da bi šoJa otroka preveč ae učila in ae mučila s kacimi flauki, da ga Bobea součeBec ne pogleda krivo i. t. d.j fakiBi ni gotovo na tem ležeče, ako njili olrok marljivo ali leao všolo hodi, da daa gubi, da dobro in koristno tisti cas porabi, kadar mu je duh ali um pripravljeB, da si lahko ia brez truda prisvojuje, kar mu se razmerno proža ali ponuja. Poleg vsega tega ae sniemo pozabiti, da tudi bolezen časi ne dopusča, da otroci v šolo hodijo; starši bi pa vendar radi, da bi njili otroci vse znali pa se aialo učili, da bi v vseh obzirih napredovali; akoravno jc šolsko leto dokončano, pa otroci morda še štiri mesce vsega Ieta niso bili v šoli. Ali to vse ai še dosti. Tudi so taki, rekel bi, neizkusni, nespretni starši, ktcri vsako priložaost radi porabijo, da vpričo otrok ogovarjajo ia psujejo učitelja, da si opravičijo razdražeao deco. Vprašaino vsacega, kteri ima le količkaj vesti, kteri ni bral ia se preučil Jean Paula, Pestalozzia in druzih pedagogov starega in novega veka: Kam li morejo taki sfarši dospeti s svojini pogubnim modrovaajeni? Kar je učitelj z veliko muko in z nesebičiiiin delom nekoliko aiesccv sozidal, zrušijo oai aacakrat s svojo derzovito rokd ia, Biisleei, da bodejo tc razvaliae podkopali ali vsaj ogcrdili učitelja, ne opazijo, da s smertaim grehoBi vsajujejo korcniae v pošteBJe ia izobraženje svojih otrok. KoBeČBo so tudi taki starši, kleriai ai povoljno vslrojena ali aarejeaa šola, kteriai niso dovolj sposobni učitelji, in kteri ne premislijo, da zerao, ki pade aa kaaiea, ne požeBe, ne raste, bc cvete in Be prinese sadu; kjer pa zerao, akoravao Bialo vredno, padc Ba dobro zeailjo, rodi koristfii sad. Serce in nm otrokov, to je, ali lerd kamen ali dobra zemlja, ia besede učiteljeve so poscjane zeraica. l)a bode šolsko podučevanje imelo dober vspeli, Biora učitelj s kersčaBsko ljubeznijo, poterpežljivostjo io s tečnimi sredstvi vplemenovali otroške serca in iim, ia otrok Biora z iskrenim' sercein, z živaliniin unioai in s pazljivim očesom slediti ig prisvojevati si učiteljeve besede. Zato rečeBio: ,,SoIa in starši, — starši in šola, podlaga so izobražeaja in sreča aaroda!" L. Tomiic.