|jjllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJIIMUM|lll.llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||l|||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIJ
1 Štev. 18.
.............
LJUBLJANA, 29. aprila 1921
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiji.
Leto II. I
.........INI...................................................im........................I.............MIIIIIIIIII....................I....................I......im.......I...................imBfi.............im.....................I........UMI.........
"Turn0jci S.
16. in 17. a p r i 1 a : Ilirija—Hajduk, Split 0 : 1 in 0:2,—
20. in 21. a p r i 1 a : Ilirija—Sarajevski amaterski Š. K. 3 : 3 in 1 : 1. —
23. aprila: Ilirija—Marsonija, Brod 7 : 2.
I. moštvo S. K. Ilirije se je vrnilo v nedeljo iz 10 dnevne turneje preko Dalmacije, Bosne in Slavonije, tekom katere je imelo priliko skleniti celo vrsto novih športnih stikov. Samo po sebi lepo potovanje je motilo, žal, konstantno deževno vreme. Od 5 tekem, ki jih je imela Ilirija absolvirati, je igrala 3 v dežju in blatu.
Najmočnejši protivnik Ilirije na turneji, J. Š. K. Hajduk v Splitu, uživa povsod veliko popularnost in
K. ILIRIJA.
renome celo v tujini. Način njegove igre ta sloves popolnoma opravičuje. Hajduk goji modern nogomet v najboljšem pomenu besede, njegovo moštvo je rutinirana, izglajena enajstorica. Tudi tehnično zadovoljava celo moštvo. Prvi dan, ko je na Ilirijo vplivalo še dvadnevno potovanje ter tuje in razmočeno igrišče, da se nikakor ni mogla vigrati, je razvil Hajduk izredno lepo kombinirano igro, kateri Ilirija ni bila vedno kos. Zaslugo, da se Hajdukova premoč ne izraža ostreje v rezultatu, imajo Pelan, Pretnar I. in Vrančič.
Pravo preizkušnjo svoje kvalitete je imel prestati Hajduk vsekakor šele naslednji dan. Ilirija, bolje seznanjena z igriščem in izvzemši morda dvojice
Tekma Gradjanski Š. K.—Ilirija.
Fot. inž. Slejko.
Vidmajer—Oman in backa Bregarja II. v dobri formi, je mogla kombinirano igro Hajduka uspešno rušiti in prevladati. Vkljub rezultatu, ki je zasluga sodnika, je bila Ilirija ta dan močnejše moštvo.
Druga tekma s Hajdukom bi mogla zapustiti na Split najlepši vtis, da ni totalna nesposobnost in pristranost sodnika povzročila v prvem polčasu neljubega incidenta, v katerem so naši igralci morda preostro protestirali proti načinu, kako je vodil sodnik igro. Incident se je po igri seveda docela tovariško poravnal. Splitski listi so prinesli o tekmah deloma pristranska ali vsaj zelo »patriotična« poročila. Iz načina, kako sodijo o sodniku, se da sklepati, da v Splitu že dolgo niso videli regularnega sodnika. Tekom turneje smo se prepričali, da so enako, kot je popularen Hajdukov nogomet v ugodnem smislu, popularni po vseji Dalmaciji in Bosni v neugodnem smislu splitski nogometni sodniki.
Potek igre 16. aprila:
Ilirija—Hajduk 0:1 (0:0), koti 0 : 3.
Ilirija: Pelan-Pogačar, Pretnar I.-Deržaj, Zupančič II., Vrančič-Zupančič L, Bregar, Baline, Oman, Vidmajer.
Hajduk: Kaliterna - Šuste, Dujmovič - Rodin, Kurir, Pilič-Šitič, Hbckmann, Bonačič, Stipica, Radič.
V	prvi polovici pomore silen veter in boljša tehnika Hajduku do velike premoči. Večino napadov inscenira dvojica Šitič - Hbckmann na desnem krilu. Hajdukovi halfi izvrstno krijejo, v obrambi odličen desni back. Hajdukovi napadi končajo večinoma v rokah Pelana, ki je imel izreden dan in ki ga je z znanim poudarkom podpiral Pretnar. Med halfi je deloval najkoristneje Vrančič, Zupančič II. ni našel nobenega razumevanja in podpiranja pri napadalcih, Deržaj je slabo pokrival. Napadalna vrsta je skušala uveljaviti visoko igro, kar se v blatnem terenu in telesni premoči Hajdukovcev ni moglo obnesti.
V	8. minuti po večih napadih na Pelanov gol prvi corner proti Iliriji. Pretnar odbija. V 12. minuti napad Ilirije, Baline strelja v out. V naslednji minuti drugi corner proti Iliriji; Pelan brani. V 15. in 17. minuti novi napadi Ilirije in oster šut Omana tik mimo gola. Hajduk v premoči napada, v 21. minuti ubrani Pelan v idealnem stilu oster šut desne zveze. Ista slika se ponovi v 30. minuti. Polčas 0 : 0.
V	drugi polovici začetkoma vsled vetra velika premoč Ilirije, nato okoli 10 minut premoč Hajduka, potem otvorjena igra. Obe strani napadata. Hajdukovi napadi so povprečno nevarnejši, ker ima boljši notranji trio. Baline je uvajal napade slabo, krila so se izrabila premalo. Zupančič I. na desnem krilu je imel nekaj lepih momentov.
Razpn lepo kombinirane igre in dobro zasnovanih napadov Hajduka igra ni nudila osobitih zanimivosti. V 20. minuti je ubranil Pelan bravurozno že siguren gol iz okoli 10 m. V 26. minuti tretji brezuspešni corner proti Iliriji, v 28. minuti zakrivi Vran-. čič edini gol dneva (Hbckmann). — Sodnik g. Nedo-klan nepristranski, a sicer zelo slab.	B.
Potek igre 17. aprila:
Ilirija—Hajduk 0:2 (0:2), koti 3 : 2.
Drugi dan je nastopila Ilirija v izpremenjeni postavi, in sicer Betetto v centru, Baline na desnem krilu in Bregar II. v obrambi. Kljub docela razmočenemu, ilovnatemu igrišču je diktirala Ilirija precej oster tempo ter bila celo igro v vidni premoči, posebno v polju, kjer je bila kombinacija naravnost vzorna.
Da ni mogla doseči igri odgovarjajočega uspeha, je kriv predvsem sodnik, ki je pokazal popolno neznanje off-sida in pravil sploh.
Hajduk začne z napadom in že v 1. minuti doseže po izraziti off-side poziciji gol, katerega sodnik prizna. Ilirija odgovori z večimi zaporednimi napadi in izsili corner, ki ga sodnik ne prizna. V 10. minuti preide Hajduk zopet v oster napad po celi seriji foulov, ki jih sodnik Hajduku ignorira, Pretnarjev hands, »11-metrovka«, prinese Hajduku drugi gol. Igra postaja napeta in ostra. Ilirija sistematično napada. V 20. minuti pošlje Bregar po lepi kombinaciji notranjega tria žogo naprej, Baline pride sam pred gol, spodrsne in reši Kaliterna. Nekaj minjrt nato zopet opasna situacija po Balincevem centru, Kaliterna zopet ubrani. Hajduk pride le mestomai do napadov, katere ustavi po večini že Pretnar. Sledi poškodba Deržaja po cen-terhalfu, nastane razburjenje, sodnik hoče izključiti Deržaja, končno pa odstopi od svoje namere. Baline vodi opetovano v ostrem tempu žogo naprej, lepo centrira pred gol; enega teh centrov pošlje Oman pet korakov pred golom v out. Tik pred odmorom napada Hajduk, nastane opasna situacija, kateri Bregar II. ni kos; oster strel gre tik mimo droga v out.
Po odmoru Ilirija zopet napada. Igra se prenese iz notranjega tria bolj na krili, ki sta popolnoma na svojem mestu. Zelo lepo igro pokaže dvojica Balinc-Bregar. V 10. minuti navali Hajduk silovito, Pelan brani z robinzonado. Ilirija začne z vztrajnim pritiskom, Betetto vodi premišljeno napad za napadom, deli lepo žoge, toda globoko, spolzko blato ne pripusti nikomur do strela. Po en oster šut Betetta in Omana gre tik čez prečko. Hajduk še enkrat ostro napade, Pelan zopet sijajno brani. Ilirija pritiska naprej, ustvarja dobre pozicije, krila delujejo vzorno, lepo centrirajo, halfi točno krijejo, a vse zaman. Več dobrih napadov ustavi sodnik z off-sidom. Še enkrat žene Vidmajer popolnoma sam žogo na gol, ustavi ga zaključni znak. — Sodnik g. Tudor.	V. V.
(Nadaljevanje v prih. številki.)
©
Ustanovitev Jugoslovanskega kolesarskega saveza.
Kolesarski sport je v Jugoslaviji skoro najstarejši med vsemi športi, osobito po tem, da je bil n. pr. v Hrvatski in Sloveniji pred 20 in 30 leti na višku, ko so se druge športne panoge šele začele gojiti ali pa so bile komaj v razvoju. Takrat smo imeli moderno asfaltno dirkališče v Ljubljani, leseno v Zagrebu, Gorici in Trstu. Prirejale so se velike mednarodne dirke, velike domače dirke, a kasneje je delovanje zamrlo in kolo se je po večini omejilo le na turistiko. Dirkališča so se podrla ali pa so razpadla, edino v Gorici je še ostalo, Tik pred vojno je dobil kolesarski sport zopet močnejši pulz, začelo se je gibati in danes po vojni je ta sport že tako razvit in v nadaljnjem razvoju, da je postala potreba po specialni lastni strokovni organizaciji klubov neodložljiva. Manjkalo je smotrenega enotnega delovanja, manjkalo je zastopstva na zunaj, manjkalo globoko zasnovanega smotrenega dela za nadaljnji razvoj tega sporta, ki je povsod na svetu na tako zelo visoki stopnji,
Dne 24. aprila 1921 se je osnoval v Zagrebu Jugoslovanski koluraški savez, ki je prevzel te naloge.
Priprave so se vodile že od lanskega leta. Končno je sklical pripravljalni odbor glavno skupščino vseh klubov Jugoslavije.
Skupščine so se udeležili delegatje zagrebških, bjelovarskega in ljubljanskega kluba. Iz Slovenije je bil edini klub kolesarska Ilirija iz Ljubljane, ki je priredila istočasno izlet kolesarjev v Zagreb, kojega se je udeležilo 10 kolesarjev s kolesi. Splitski klubi in ljubljansko »Primorje« so svojo odsotnost opravičili, ostali klubi se pa vabilom niso odzvali. Zagrebčani so došle ljubljanske izletnike prav prisrčno pozdravili ter so osobito živahno in navdušeno sprejeli mjra. Jakliča na kolodvoru.
Skupščino je otvoril ob 10. uri dopoldne v prostorih kolesarskega kluba Sokol predsednik pripravljalnega odbora, g. Hudina, ki je orisal važnost in pomen centralne organizacije za nadaljnji razvoj kolesarskega športa. Tajnik g. Žnidaršič oriše početek pripravljalnega odbora, njegovo delovanje v preteklem letu, ki je segalo sicer v toliko preko njega kompetence, da je priredilo v pomanjkanju druge organizacije dirko za prvenstvo Jugoslavije na progi Zagreb—Ljubljana, ki je sijajno uspela. Stroški so se krili s subvencijo Gradjanskega športnega kluba v ta namen. Pravila so sestavljena, glavna preddela gotova, ostale naloge mora pa prevzeti nov odbor.
S tem je zopet ena panoga sporta popolneje organizirana, za nas pa znači to velik korak naprej v izpopolnjenju naše organizacije, za sport sam pa predpogoj za uspešno delovanje in za njega razmah,
©
Udeležba naših konj-dirkačev
na inozemskih dirkah.
Poverjeništvo za kmetijstvo je izposlovalo dovoljenje za udeležbo naših konj-dirkačev na inozemskih dirkah. V svoji tozadevni vlogi na ministrstvo za kmetijstvo je opozorilo poverjeništvo za kmetijstvo na lep razvoj reje konj-dirkačev v raznih krajih Slovenije ter na čvrsto delovanje dirkalnih društev, ki hočejo pokazati zmožnosti naših konj tudi na velikih mednarodnih dirkah. Na to vlogo je sporočilo ministrstvo za kmetijstvo, da se dovoljuje udeležba konj-dirkačev na inozemskih dirkah pod naslednjimi pogoji:
Za konje, ki bodo dirkali na tu- ali na inozemskih dirkah, se dovoljuje na železnici polovična prevoznina. Lastnik, ki reflektira na to znižano prevoz-
Veslaška tekma med univerzama Oxford in Cambridge.
Nato prečita g. Rieger pravila saveza, ki so se z malimi izpremembami sprejela. Pravila vožnje so se istotako odobrila in sprejela. Sedež saveza je v Zagrebu, za ostale dele države se snujejo podsavezi v istih okrožjih, kot jih ima Jugoslovanski olimpijski odbor.
Pri volitvah je bil izvoljen predsednikom g. Hudina, Zagreb, Orao, L podpredsednik g. mjr. Jaklič, II. podpredsednik g. Svoboda, Bjelovar, L tajnik g. Žnidaršič, Sokol, Zagreb, II. tajnik Rimaj, Orao, Zagreb, blagajnik Frbber, Orao, Zagreb, L vodja Krčelič, Sokol, zagreb, II. vodja Šotak, Orao, Zagreb, odborniki: Rieger, Žlof, Kiseljak, Žlof Fr., Gorjanc, Ogrin, Grundner, Hubert.
Po reševanju nekaterih malenkosti je zaključil Hudina lepo uspelo skupščino z željo, da bi započeto delo našlo primeren odmev in sad ter povzdignilo kolesarski sport v uspešna mednarodna tekmovanja.
nino, mora na železnični postaji pokazati potrdilo, da je svojega konja prijavil k dirkanju. Ta potrdila izdajati ima pravico ministrstvo za kmetijstvo ali pa društvo, ki priredi dirko. Lastnik konja plača prevoznino do kraja, kjer bo dirka; s potrdilom o plačani prevoznini in s potrdilom, da se je dirke udeležil, pa dobi pravico do brezplačnega povratka.
Za konje-dirkače se dovoljuje carine prost prestop državne meje, ako ima lastnik konja potrebno potrdilo od ministrstva za kmetijstvo ali pa od državno priznanega dirkalnega društva.
Preden se izda tako potrdilo, se mora zavezati lastnik konja, da se bo konj po končani dirki vrnil v državo. Za izvršitev te določbe je odgovorna uprava, ki je izdala potrdilo.
Telesna in duševna vzgoja.
Pri duševni vzgoji, ki tvori dandanes cilj vseh učnih zavodov sploh, se mnogokrat, da skoro v večini slučajev, prezre važen moment, telesna vzgoja, ki bi morala hoditi roko v roki skupno z duševno. In vendar človeku močan duh v slabotnem, gineva-jočem telesu ne koristi mnogo več nego slaboten duh v močnem telesu. Kaj pomaga, ako si kdo pridobi neizmerne duševne zaklade, ko pa pride čas plodonosne uporabe, odpove popolnoma, ker je v mladosti zanemaril telesno vzgojo ter mu slabotno zdravje ne dopušča intenzivnega duševnega dela.
Cilj vsake duševne vzgoje je poleg splošne izobrazbe tudi vzgoja močne, krepke volje. Volja pa in njena najvišja oblika, pozornost, je nerazdružljiva z živčnim sistemom. Ako se njega moč hitro porabi, ali pa, ako je že porabljena in se zopet pridobiva, ni mogoča nobena vztrajnost in nikak duševni napor. Telesni slabosti sledi v večini slučajev slaba volja ter kratka, slabotna pozornost. In ako opazujemo, kako je pri vseh vrstah delovanja uspeh
že opazil, da je v urah brezdelja in lenobe vsak poskus, dvigniti se, iti ven itd., težak duševni napor. Kdo bi zanikal, da je natančno umerjeno, sistematično gibanje udejstvovanje naše volje? To gre tako daleč, da zdravniki predpisujejo telesne vaje živčno bolnim, ki niso v stanu prisiliti svojega duha k pozornosti. Napor je izraz volje, in moč volje se krepi s ponavljanjem. Delo mišic postane sčasoma celo bol, in ali ni najvišji izraz volje, premagati bol?
Kakor razvidimo, so telesni gibi sami na sebi elementarna šola volje.
V koliki meri pa učinkuje telesno udejstvovanje na razum? Telesna lenoba je vir vsega zla; naši vtisi se redkokdaj obnove; radi ostajamo doma v te-motnem, enoličnem razpoloženju; brez upora se prepustimo dolgočasju in nevolji; so trenutki, ko vlada v nas zver. Vse strasti se razpasejo in človek se jim prepusti, ne da bi znal, kako. To so trenutki, ko zamre trezna misel, ko rapidno slabi razumevanje. To žaslostno stanje nastaja vsled počasnosti fizičnega življenja, od počasnosti, s katero se vzbujajo ideje, od popolnega pomanjkanja zunanjih vtisov. To pa se odstrani s preprostimi telesnimi vajami. Zato moramo v celem obsegu priznati vpliv telesnega gibanja na naše zmožnosti.
odvisen v večji meri od neutrudljive notranje sile, nego od drugih vzrokov, se vsakdo lahko prepriča, da je prvi predpogoj za uspeh »mens sana in corpore sano«.
V trenutkih polne moči dobi volja nenavaden razmah. Ako pa smo slabotni, brez telesne moči, tedaj občutimo vso težo verig, ki oklepajo telo z duhom, in mnogim neuspehom je kriva le fiziologična slabost. Delo nam nudi šele takrat pravi užitek, ko zremo s ponosom na uspeh. Kdor pa opusti delo pod pritiskom fizične utrujenosti, — kar se ne pojavlja le pri telesnem, temveč tudi pri duševnem delu — ta ni deležen onega zadovoljstva, ki je sicer plačilo dolgotrajnih naporov. Delo se mu prignusi ter postane suženjska naloga, bol in bridkoobčuten napor.
Da se pa vzgoji trdna volja, ki se ne ukloni niti za las, temu pripomorejo v veliki meri telesne vaje. Tako se že pri detetu kaže poskus, izraziti voljo, z delovanjem mišic. Dolga učna doba, katero preživi vsakdo, preden obvlada svoje gibe, krepi našo voljo in vzgoji našo pozornost k ubogljivosti. Marsikdo je
Dosedaj smo razpravljali o vplivu telesnih vaj na voljo in razum. Kako pa je stališče napram spoominu? O tem so vsi psihologi edini in enoglasno potrjujejo eminentno važnost fiziologičnih pogojev za razvoj spomina. Kakor hitro dobi krvna cirkulacija nov, močan impulz ter pride čista, s kisikom svežena kri v možgane, so duševni vtisi močnejši in trajnejši. Možgani postanejo zmožni za daljše napore. Jasno je, da se v takem stanju itak prej nauči, temeljito spozna bistvo tega, česar se uči in ga obdrži. Pri takem razmišljanju bi se vrinila napačna predstava glede telesnih vaj. Tu se navadno zamenja dvoje diametralno si nasprotnih stvari: zdravje in moč mišic. Kar pospešuje zdravje, je: dobro prebavljati, prosto dihati, z eno besedo—imeti močno pravilno cirkulacijo krvi. To pa nima nikakega kavzalnega stika z močjo mišic. V mnogih slučajih imajo takozvani atleti slabo zdravje in marsikak človek, ki preživi večino svojega življenja po sobah, ima jekleno zdravje napram omenjenim atletom. Kajti svojo moč so si pridobili v prisiljenih vajah, kjer se dihanje
omejuje in je krvni pritisk na vrat in čelo silen. To seveda v veliki meri škoduje. Nadalje je pa tudi nemogoče obenem napenjati duha in telo. Naš kapital sil ni razdeljen v dva predala; v enem duševna, v drugem telesna moč. Vse, kar preveč porabimo v pretiranih telesnih vajah, je izgubljeno za duševno delo. Nasprotno pa ne smemo pozabiti, da je brez telesnih vaj duševno delo sicer v prvem času uspešno, pozneje se pa tem kruteje pokažejo posledice zanemarjanja telesnih moči. Velike zmage človeštvo ni doseglo nikjer z mišicami. Človeštvo je napredovalo po razkritjih in plodonosnih idejah.
Naš cilj v telesni in duševni vzgoji naj bo moderna Švedska, kjer je po vseh učnih zavodih vpe-
nemarila niti preveč ocenjevala ena ali druga stran vzgoje. Le tako bo naš mladi rod močan, zdrav in delaven.
E)
Situacija v nogometu.
Nogometna sezona v Mariboru je v normalnem razvoju. V nedeljo so se igrale na igrišču Maribora prve prvenstvene tekme, pred temi so imeli klubi več prijateljskih tekem. Mariborski pododbor L. N. P. je prevzel vodstvo z veliko ambicijo, očividno se mu bo posrečilo odpraviti nedostatke iz lanske sezone.
Moment iz tekme Hašk —Sparta, Zagreb.	Fot. inž. Slejko.
Ijan strog sistem telesnih vaj, ki izključuje vsak škodljiv prenapor. Njih cilj je: vzgojiti mlade, krepke, zdrave ljudi. Spoznali so, da škoduje bolj telesni nego duševni prenapor.
Iz vsega navedenega sledi, da se naj vodi duševna vzgoja skupno s telesno tako, da se ne bo niti za-
V Ljubljani se nahaja nogomet po živahnih prvih treh tednih naenkrat v zastoju. Vzrok tej stagnaciji so igrišča. Edini za javne tekme prirejeni prostor S. K. Ilirije se preureja; do 8. maja se ne bodo vršile na njem nobene tekme. Razen prostora Ilirije bi prišel v poštev za tekme le še prostor Sparte ob Dunajski
cesti, ki pa bi se moral prej temeljito izboljšati. Slovanu in Primorju je mestni magistrat odvzel igrišče ob Celovški cesti. Mestni magistrat je postopal v tem slučaju zelo nekorektno; zadevo bo odločil definitivno najbrže novi občinski svet.
Iz enakih vzrokov se tudi v Celju še vedno ni otvorila sezona. Dela na prostoru Atletikov niso še dokončana, S. K. Celju je mestni občinski svet nepričakovano odrekel igrišče na »Glaziji«. S tem je direktno ogrožen obstoj vseh slovenskih klubov v Celju.
Tudi Športni klub v Ptuju se ne more razvili, ker nima primernega igrišča.
L. N. P. začenja te dni obširno akcijo, ki naj pomanjkanju igrišč vsaj deloma odpomore.
Turneja mariborskega Rapida. V 15. štev. nismo podali povsem točno Rapidovih rezultatov v Sarajevu in Splitu, ker smo morali iskati poročil v tujih listih. Grajati moramo pri tem upravo Rapida, ki si ni vzela truda poročati nam, edinemu športnemu glasilu v Sloveniji, o turneji vsaj v kratkih besedah. Rapid je dosegel sledeči rezultate:
V	Sarajevu proti Sarajevskemu Š. K. 1 : 2, proti Hajduku 1 : 1, proti kombiniranemu Hajduku in Sarajevskemu Š. K. 1 : 3, proti Sarajevskemu amaterskemu Š. K. 0 : 5.
V	Splitu proti Hajduku 0:2 in 2:1.
Mariborski rezultati. Rapid komb, : Soboda 5:1 (1:1).
Maribor : Korotan 9:2 (5:1).
Rapid komb. : Korotan 5:2 (2 : 1). V Rapidu sta vodila igro bivša dunajska igralca Milošič in Richter. Slednji je bil v drugi polovici vsled surovosti izključen. Korotan požrtvovalen in v skupni igri mestoma dober. Sodnik g. Šepec. Obisk precejšen.
Maribor : Svoboda 3:0 (1 : 0). V lepo kombinirani fair-igri je Maribor večinoma napadal. Kot 8 : 2. Sodnik g Nemec.
Prvenstvena tekma Rapid : Rdeča 11 4 : 1 (0 : 0). V drugi polovici R. 11 ne vzdrži hitrega tempa, izgubi skupno igro in podleže. Prvo polovico je bila Rapidu enakovreden protivnik. Izredni so bili lepo zasnovani in hitro izvedeni napadi Rapida. Sodnik g. Šuput vzoren, Občinstva mnogo.
Rapid rez. : Rdeča 11 rez. 4 : 0. Primitivna igra. Leva stran Rapidovega napada dobra. Koti 7 : 0. Sodnik gosp. Šepec.	R. Š.
Ptuj: Čakovački Š. K. : S. K. Ptuj 9:1 (5:1).
Zunanji rezultati 17. aprila.
Češki nogomet: Slavia - Karlsbad 5 : 0, Sparta - Deu-tscher F. C. 7 : 2, Viktoria Ž.-Vršovice 10 : 2, Slavia-Me-teor VIII. 8 : 0, Hradec Kralovy-Pardubice 5 : 0, Viktoria Ž.-Kolin 3 : 2.
London: Škotska-Angleška 3 : 1, Wales-Irska 2 : 1.
Wien: Admira-Vienna 2 : 0.
Zagrebške prvenstvene tekme 24. aprila:
Grandjanski-Victoria 3 : 0. Gradjanski v zelo slabi formi; podcenjevanje nasprotnika, dober edino Rupec.
— Hašk-Ilirija 3 : 2. Hašk je pridobil dve točki s težkim trudom, Ilirija mu je bila žilav, trdovraten protivnik. V Hašku slaba obramba.
Concordia-Croatia 8 : 0. Croatia v zelo oslabljeni postavi.
Makkabi-Grafika 4 : 1, Sava-Zmaj 3 : 0, Derby-Tipo-grafija 3 : 1.
Juniorji-Makkabi-Šparta 8 : 0, Gradjanski - Concor-dia 2 : 2.
Zunanji rezultati 24. aprila:
Wien-Avstrija-Ogrska 4 : 1. Prvi polčas 0 : 0, gledalcev 50.000. Avstrijsko moštvo je bilo v vseh ozirih boljše od ogrskega in je imelo igro konstantno v rokah.
London: English Cup Finale-Tottenham Hotspur-Wol-werhampton 1 : 0. Tottenham si je priboril s tem zopet po 21 letih največjo nogometno trofejo. Poročila navajajo 100.000 gledalcev,
Praga: Po dolgih letih so se vršile v nedeljo prve tekme z dunajskimi moštvi. Za to prvo srečanje je vladalo naravno največje zanimanje, igrišča so bila prenapolnjena z množicami gledalcev. Slavia-Floridsdorfer A. C. 4 : 0, Floridsdorfer brez centerhalfa Neubauerja, ki je igral v avstrijski reprezentanci proti Madjarom Sparta - W. A. F. 6 :0.
Nogomet v Angliji. Sezona se vedno bolj bliža svojemu višku in konkurenca za ligo svojemu koncu, ki bo že čez štiri tedne. Burnley je na prvem mestu. Vendar pa je izgubil rekord, igrati 24 liga iger brez poraza. To pot je podlegel Westbromwich Albionu z 0 : 2. Ostali rezultati so sledeči: Blackburn Rovers-Aston Villa 0 : 1, Sunder-land-Oldham Athletic 1 : 1, Bradford-The Arsenal 2 : 1, Newcastle United-Bolton Wanderers 1 : 3, Huddersfield Town-Chelsa 2 : 0, Derby Country-Liverpool 0:0. — V drugi ligi je na prvem mestu Cardiff City z 51 točkami.
Avstrija—Švedska. Ob priliki nogometne tekme med švedskim in avstrijskim reprezentacijskim moštvom je znašal dohodek na vstopnini 1,275.000 K. Od tega je odpadlo za veselični davek 250.000 K.
Bojkot nad Ogrsko je proglasil nemški nogometni savez. Nobeno nemško moštvo ne sme igrati prej z ogrskim, dokler se ne izenači neka diferenca, ki je nastala zaradi potnih stroškov nekega nemškega moštva na Ogrskem.
Francija—Poljska. Reprezentacijska igra poljskega in francoskega nogometnega moštva se bo vršila v Lvovu. To bo prva reprezentacijska tekma obeh držav.
Reprezentacijska igra Italija—Ogrska se bo vršila dne 22. maja v Milanu.
En edin poraz v 36 igrah so doživeli Glasgow Rangers v Angliji. Škoti so s tem daleko prekosili Burnleyev rekord.
Sporazum med Čehi in Nemci. Kakor znano, so bili proglasili čehoslovaški savezi bojkot nad nemškimi športnimi klubi. Prvi je odstranil bojkot nogometni savez. Sedaj pa so bili povabljeni nemški klubi tudi k udeležbi atletično-gimnastičnih prireditev v Pragi, katere priredi Sportovni Obec skupno s Sokoli.
Nizozemsko prvenstvo. V Bredu se je odločilo nizozemsko prvenstvo. Prvak južne Holandije N. A. C. Breda je zmagal nad prvakom vzhodne Nizozemske Goahead Deventer s 3 : 1.
Švicarsko prvenstvo se bliža koncu. Bernski Joung Boys so si pridobili naslov prvaka centralne Švice. V Choux de Fonds so premagali z 2 : 0 baselske Old Boys, ki so imeli do sedaj največji izgled na prvenstvo. V prvi končni igri za prvenstvo Švice je zmagal prvak vzhodne Švice zuriški Grashoppers nad prvakom zapadne Švice Servette-Genf v 5 : 0.
Mednarodne atletične in gimnastične igre se bodo vršile v času od 3. do 5. junija 1921 v Pragi pod protektoratom predsednika češkoslovaške republike T. G. Ma-saryka. Program bo sledeči:
Tek na 100, 200, 400, 800, 1500, 5000 in lO.Ooo m.
Tek z zaprekami na 110 in 400 m.
Štafeta na 4X100 m in 4X400 m.
Tek moštev (maksimalno število konkurentov 5, od katerih se računajo 3 v klasifikacijo).
Vlečenje vrvi.
Distančni marš na 300 in 10.000 m.
Skok višino z zaletom, skok v daljavo z zaletom, skok v višino s palico.
Metanje kopja, diska, kladiva in krogle (težka 7-25 kg).
Konkurence žen.
Peteroboj čehoslovaških vojakov.
Splošni predpisi za igre:
1.	Sodelovati morejo samo pripadniki narodnosti, ki so člani I. A. A. F. (amaterji).
2.	Organizatorji iger so: S. K. Šparta, S. K. Slavija, Československa Obec Sokolska, ki priredi gimnastični del iger.
Razvoj lahke atletike v Slavoniji. 1. maja priredi R-Š. K. Sloga v Osijeku športni dan, ki bo prvi lahkoatle-tični meting v Osijeku. Tekme se bodo začele že zjutraj, trajale pa bodo do večera. Na sporedu je dopoldne rokoborba in rokometna tekma med Slogo in Makabijem, popoldne tek na 100 m, tek na 3 km, skok v daljavo, v višino ter skok s palico, tek na 200 m, metanje kopja, diska in krogle, tek na 400 m, štafeta 4X100 m in nogometna tekma med kombiniranim moštvom osješkega delavstva in Borgjari Torna klubom iz Pečuha.
Zgledu ljubljanskega športnega tedna, ko se je obudila lahka atletika k intenzivnejšemu življenju, slede tudi drugod.
Amerikanski šampijon premagan. V Madison Square (New York) je bil dosedanji amerikanski prvak na 1 miljo Joe Ray nepričakovano tepen. Na progi 1 'A milje se je vršila konkurenca za Wanamakerjevo darilo, ki je bilo po 1. 1917. vedno v rokah Raya, ki je postavil na tej progi (2413-5 m) rekord 6 min. 46-6 sek. Topot pa je podlegel Cutbillu (Boston), ki je pretekel progo v 6:45-1.
Beaurepaire, znani avstralski prvak, je bil v prvenstvu New-Waleškem na pol milje občutno tepen. Zmagal je Amerikance Sauge v 11:16.8. Beaurepaire je dosegel le tretje mesto.
Dempsey-Carpentier. Match med obema svetovno-znanima bokserjema je končno veljavno določen na 2. julija. Kraj še ni znan.
Štafeta »Skozi Prago«. 16. t. m. se je vršil v Pragi na 3500 m dolgi progi štafetni tek ob jako neugodnem vremenu. Vsaka štafeta je obstojala iz 7 tekačev, od katerih je moral vsak preteči okoli 500 m. Po ostrem boju je zmagal S. C. Slavija v 9 : 33'4, 4 m pred S. C. Sparta, ki je rabil 9 : 33-8. Konkurence se je udeležilo aktivno tudi častniško moštvo pehotnega polka št. 28.

Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani razpisuje svojo drugo letošnjo
CESTNO DIRKO -*L
na progi Ljubljana-Planina (43 km), odprto za vse člane kluba. Dirka se vrši dne 5. maja. Start ob 10. dop. pri km 1 na Tržaški cesti, cilj približno ob pol 12. pri km 44 v Planini. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Tekmovalna določila veljajo ista kot svoječasno ob prvi letošnji dirki objavljena. Razen tega se določa:
1.	Prijave je vposlati najpozneje do dne 3. maja klu-bovemu II. blagajniku g. Fran Ogrinu, Gosposvetska cesta št. 14, zaeno s prijavnino 2 din.
2.	Maksimalni čas je določen na 15 min. za prvim.
3.	Nagrade obstojajo v kolajnah in priznanicah, ostali dirkači časovne svetinje, ako pridejo v maksimalnem času na cilj.
Isti dan priredi turistovski odsek kluba izlet v Planino, odhod ob 8. zjutraj izpred klubovega lokala (Rest. »Novi svet«). Udeležite se polnoštevilno našega prvega skupnega izleta v odrešeno ozemlje. Motociklisti se izletnikom pridružijo.
Šestdnevna dirka v Parizu je končala z zmago švicar-sko-francoskega moštva Egg - Seres, ki je prevozilo 3735-005 km. Drugo je Aerts-Spiessens, tretje Dupuy-Miquel.
Motorna dirka v Argenteuilu. 10. t. m. je priredil Mo-tocycle Club de France gorsko dirko v Argenteuilu. Izmed 85 prijavljenih jih je startalo 67. Proga, dolga 2 km, ima višinsko diferenco 120 m. Izmed motornih koles s cilin-derskim volumnon 500 cm3 je popravil Jolly svoj lasten rekord od 1 : 33 na 1 : 30. To je najboljši čas za vse kategorije (80 km). Poleg tega se je dosegel nov rekord motornih koles z 1100 cm3, ki znaša 1 : 43 (stari je 1 :54X). Izmed motornih tekačev je prevozil Scootamota progo v 2 : 493/6.
Crystall-Palace Show. V londonski kristalni palači je odprta razstava že rabljenih privatnih automobilov. Razstavljenih je nad 100 voz. V splošnem prevladuje težki tip. Najnižja cena znaša 120 funtov šterlingov, največje 1400 tuntov.
Pariz—Nizza v Uk’ urah. Dominique Lamberjack je pred kratkim popravil na 18 HP štiricilinderskem vozu (teža 2200 kg) dosedanji rekord na progi Pariz—Nizza (1065 km), ki je znašal 12 ur 55 minut. Lamberjack je prevozil progo v llk> ure.
Danska ima danes 11.000 osebnih automobilov, 3000 tovornih voz in 10.000 motociklov. Kodanj sam ima več osebnih voz nego kaka provincija, in več tovornih automobilov nego vse druge provincije skupaj.

Jugoslovanski olimpijski odbor v Zagrebu je sklenil za sezono 1921 sledeči program: 3. julija: Plavalna tekma na Maksimirskem jezeru. 31. julija: Propagandna plavalna tekma na Jadranskem morju v Cerkvenici. 14. in 15 avgusta: Prvenstvo Hrvatske in Slavonije na Korani v Karlovcu in v Radišinem tednu plavalna tekma na Maksimirskem jezeru v korist »Hrvatskog Radiše«. — V projektu je razen tega veliko plavalno tekmovanje na Bledu v sporazumu s Športno zvezo Ljubljana in razne prireditve v dogovoru s posameznimi klubi. — Podrobni programi se bodo objavili vselej mesec dni pred tekmo.
Miting z motornimi čolni v Monacu. Tekmovalo se je prvič za »prvenstvo morja« na 200 km v 32 krogih, katerega si je pridobil čoln Nieuport z motorjem Hispano Suizza v 3 urah, 12 min., 63/b sek., tedaj s hitrostjo 625 km na uro. Drugi je došel 11 krogov za zmagovalcem. Dirka za darilo monaškega kneza se je razvila na 1 km s stoječim startom in na 1 miljo z letečim startom, tedaj 2852 m. Zmagalec je bil zopet Nieport v 3 : 412/5 pred Cantieri-'Bogliettom v 3 : 52Vn.
Skozi Pariz. Konkurenca v veslanju skozi Pariz se je vršila že petič. Obsegala je štirice s krmarjem za juniorje in seniorje, ter osmice. Tekme so se udeležile tudi kanoe. V tej tekmi je zmagala Societe del’Encouragement. Najzanimivejša je bila tekma osmič, katerih je bilo sedem. Zmagala je omenjena Societe del’Encouragement.
Športna zveza.
Vsem klubom, ki do danes še niso naznanili stalnih poročevalcev za službeno glasilo »Sport«, naročamo, da to store v i\ajkrajšem času. Naloga poročevalcev bodi, podati detajlna poročila o prireditvah, o napredku in delovanju ter snovanju v lastnem klubu. Taka poročila naj se redno pošiljajo. Le tako se bo seznanilo občinstvo sploh, zlasti pa vsi športniki o napredku v domačih klubih.
Vsi klubi naj javijo takoj svoje natančne naslove za korespondenco, da objavimo naslovnik v listu.
Klubi, ki zaostale članarine še niso vposlali, naj to nemudoma store, ker bi sicer morala Športna zveza nastopiti proti klubu.
Vsi klubi, ki se nameravajo udeležiti mednarodnih atlet-sko-telovadnih iger v Pragi od 3. do 5. junija, naj prijavijo najkasneje do 6. maja Športni zvezi tekmovalce.
Jugoslovanski nogometni savez.
Saveznim kapitanom je izbran g. Veljko Ugrinič.
V odbor za postavljanje reprezentativnih nogometnih moštev so izvoljeni gg. prof. Šuklje, Schoss-berger, dr. Lipoščak, dr. A. Pandakovič, Kauders, Wohlmut in kapitani vseh podsavezov.
Podpore se bodo v bodoče dajale le klubom, katerih člani goje tudi lahko atletiko.
Ljubljanski nogometni podsavez.
Dopisi na ljubljanski nogometni podsavez naj se naslovijo odslej na Narodni dom.
Prijavnicam za igralce se določa cena 1 din. za komad. Denar je priložiti vselej naročilu.
Sodniški izpit so položili 4. t. m. v Zagrebu gg. Vladimir Šuput, Evgen Betetto in Viktor Vodišek.
Prijavljeni so:
S. K. Jadran, Ljubljana: Kristan Rado, Rape Ladoslav.
S. K. Celje, Celje: Čančar Lujo, Cizelj Janko.
S. K. Rdeča 11, Maribor: Czaszar Friderik, Skringer Karol, Mayer Gottfried, Florian Leopold, Vratschko Herman, Kasper Josip, Kossi Franc (Rapid?), Rojko Viktor (Ptuj?). — Tajnik.
S. K. Slovan vabi svoje redne in podporne člane na sestanek, ki se vrši v ponedeljek, dne 2. maja 1921 ob 8. uri zvečer v Prešernovi sobi gostilne »Novi svet«. — Spored: Ureditev igrišča in predstojeća sezona. Udeležba dolžnost! — Tajnik.
Tretji redni občni zbor športnega kluba »Triglav« v Kranju
se je vršil dne 1. marca 1921. — Predsednikov namestnik g. Holzhacker otvori namesto zadržanega predsednika občni zbor ter poda besedo klubovemu tajniku g. Češnju, iz katerega poročila povzamemo: Športni klub »Triglav«, ki je bil ustanovljen 28. aprila 1914, je pričel po vojni šele meseca maja 1920 z delovanjem. Klub je bil tačas brez pripomočkov in igrišča. Le z vztrajnim delom se je posrečilo urediti si nogometni prostor. Tudi za lawn-tenis je imel klub na razpolago prostor, vendar se istega ni posluževal. V projektu je imel nadalje klub tudi ureditev drsališča, kar se je pa pozneje opustilo.
Klubovi blagajnik g. Hlebš poda nato blagajniško poročilo Klub je imel v letu 1920. K 3340 07 dohodkov in K 2046’50 izdatkov; torej K 1293 57 prebitka v blagajni; v mestni hranilnici v Kranju pa je naloženih K 8-37. — Pri volitvah se je izvolil sledeči odbor: Predsednik g. prof. J. Malnar, podpredsednik g. Franc Holzhacker, odborniki gg.: Deu Lotar (tajnik), Mayr Metod, Deu Bogomir, Globočnik Marjan, Globočnik Feliks, Nič Maks ml. Odbor, namestniki gg.: Jakofčič Ciril (blagajnik), Horvat Josip in Kušar Josip (tajnikov namestnik). Za pregledovalca računov se izvolita gg. Gričar Slavko in Nič Feliks.
RAZNO
O »Sportsmanu«, tedniku za sport in telovadbo v Zagrebu, smo v 15. številki poročali, da je organ H. Š. K. »Concordia«. Na željo uprave »Sportsmana« rade volje popravljamo, da je »Sportsman« neodvisen športni list, v čigar uredništvu so zastopani razni klubi.
Športni prostor. Kakor znano, je zaprosila Športna zveza za skupni športni prostor, ki naj bi bil na nekdanjem dirkališču in katerega bi Športna zveza primerno izgradila. V zadnji seji občinskega sveta se je prošnja Športne zveze odbila, ker je za prostor baje manj ponudila kot S. S. Mesto da bi dobila Športna zveza podporo od občine, se jo je v njenem stremljenju za prostor zavrnilo, ker je premalo nudila!
Zanimiva markacija. Dne 10. t. m. je markiral turi-stovski klub »Skala« do sedaj še malo poznani plezalni teren »Turne« pod šmarnogorsko Grmado, kateri je kot edini v ljubljanski okolici uporaben za plezalno šolo. — Za to prvo javno napravo T. K. »Skala« so si pridobili člani K. Tauzher, V. Kajzelj, P. Lavrenčič in L Rožman največ zaslug. Postavili so na «zob Turne« spominsko knjigo in pot iz Vikrč do plezalnega terena markirali. Klub »Skala« si je itak nadel nalogo, v naših Alpah markirati več plezalnih tur, da dobe plezalci na nepoznanih terenih prave smeri.
Rugby reprezentacijska igra Francija—Irska, ki se je
vršila v Parizu, se je končala z 20 : 10 v prid Francije.
Nemško rugby-prvenstvo, V Frankobrodu se je vršilo rugby-prvenstvo med moštvima F. C. Heidelberg-Neuen-heim in Hawa-Alexandria-Hannover, pri čemer je zmagal prvi z 11:0.
SPORT izhaja vsak petek.	Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K.
Inserati po tarifu. OEU Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. Etj© Izdaja Športna zveza Ljubljana. EUEl Urejuje Stanko Virant. ESOJElJ Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. E)