SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 1'80 Va leta K 3 50 celo leto K 7‘— za inozemstvo:	„	„ 2*30	„	„ 4*50	„	„ 9-—		Redakcija in administracija : Spodnja Šiška štev. 97. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.		Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto L	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.	Štev. 26.
Vstaja v Albaniji.
Črnogorski general se pogaja pri Podgorici z vodjami Malisorov.
Oldfich S. Kóstelecky :
Humoreske.
VIL
Tri glave gospoda Reneja Tonneliera.
(Prosto po češkem izvirniku )
Kdor ni videl Neapolja, ni videl krasote sveta, pravijo. Zakaj pa ne?
Neapolj ima baje za Carigradom najlepšo lego na svetu. Zakaj pa ne?
Videti Neapolj, potem pa umreti. Tole je res, jaz bi zaradi Neapolja skoro umrl. Da, še sedaj mi vzkipi v telesu kri, vsa, kolikor je imam, vsled neizrečne nejevolje, kadarkoli se zadene besedica Neapolj ob mrenico mojega ušesa. Ah, Neapolj ! O, ce bi bil jaz slaven poet, napisal bi o Neapolju pesem, da se ne bi moglo to slavno mesto, ki ima za Carigradom najlepšo lego, vsled moje pesmi rešiti sramote in jaz najbrže tudi ne.
In če bi morda mene postavili, da sestavim klasifikacijo naj-krasnejših mest na svetu, bi gotovo napravil tole lestvico krasote : Carigrad — nič —
Praga in tako dalje ... in na koncu : nič — nič — Neapolj.
Žalosten, grenek, krut je moj spomin na krasni Neapolj.
Živel sem v Neapolju skoro že celo leto. Všeč mi je bilo tam, bil sem zadovoljen, niti Vezuv ni kalil jasnega neba mojega miru — tu pa je nastal izbruh. Ne Vezuva, moj.
Bljuval sem namesto Vezuva, in s pepelom in lavo svoje jeze sem zasipal ves Neapolj. Bila je to katastrofa, ne za Neapolj, ampak zame. Zakaj?
Ah!
Sedim v svoji sobi in nekaj pišem.
Tu vstopi tuj mož, prijetne zunanjosti, ki je napravil tedaj name jako dober utisk, toda kateri še sedaj po letih napravlja name utisk — pravzaprav, kaj bi se razburjal še po tem dolgem času.
„Gospod Ulrik S. Koste-lecky ?“ vpraša nekako lakonično, toda vljudno, skoro prijateljsko.
„Prosim. Gospod —?“
„René Tonnelier, akademični slikar iz Pariza.“
„Srčno me veseli. Blagovolite sesti, prosim. “
„Prosim.“
„Želite, prosim?“
„Prihajam, gospod, da bi — Imel sem čast, gospod, videti vas predvčerajšnjem v kavarni starega Bibija —“
„Tjahodim vsak dan, gospod Tonnelier. “ „Povedali so mi tam, da. Dovolite, prosim, da govorim popolnoma odkrito.“ „O, prosim. Zagotavljam vas, gospod, da ljubim odkritosrčnost.“
„Tem bolje. Takoj na prvi pogled na vas sem bil ves vnet za vas. “
„Jako me veseli vaša simpatija na-pram meni, gospod Tonnelier.“
„Neizrečno ste mi všeč —“
„O, prosim —“
„Iz srca rad bi se vam bil predstavil predvčerajšnjem v kavarni, toda obotavljal sem se —“
„Bodite prepričani, da bi, vas sprejel prav prijateljsko.“
„Hvala, gospod, za vašo veliko prijaznost. Danes sem se drznil priti naravnost k vam, da vas poprosim —“
„Prosim, rad vam postrežem.“
„— da bi mi bili model za sliko —“ „Mo—del?“
„— model za sliko, s katero mislim zbuditi vseobčno senzacijo. Ne bom vam prikrival, da kandidiram za izpraznjeno mesto v pariški akademiji ved in umetnosti. Potrebujem vaš obraz, vaš izraziti, karakteristični, nenavadno zanimiv obraz, gospod.“
„Toda dovolite, prosim : moj obraz vendar ni, da bi —“
„Bodite prepričani, gospod, da sem v vas našel to; kar sem zastonj iskal že dolgo časa.“

„Bodite prepričani, da imam za to jako važne razloge.“
„Vaš pogoj torej je, da ne smem te slike niti jaz videti?“
„— dokler je ne izročim javnosti, je ne bo videl nihče. Meni gre veliko za to.“
„In če vam dam častno besedo, da ne izdam vaše skrivnosti?“
„Svoje skrivnosti ne morem izdajati, da, ne smem izdajati, če hočem, da ne bo ves moj trud zastonj. Oprostite, prosim. Pravil sem vam, da mi bo moja slika pripomogla, da postanem član pariške akademije ved in umetnosti. Nisem vam zamolčal tega, samo da bi me razumeli, koliko mi je na tem, da ste vi model za mojo sliko. “
To je govoril gospod René Tonnelier s takim tonom, da sem moral spoznati, da je ves trud mojega nadalj-nega prizadevanja zastonj. Obenem pa se je seveda vsled te skrivnosti v meni zbudila taka radovednost — da nisem mogel odkloniti prošnje gospoda Tonneliera in to tem bolj, ker sem mislil, da ni mogoče, da ne bi te slike videl, če bom vendar model za njo. Zato sem rekel mirno :
„Imam spoštovanje do vaše skrivnosti, gospod René Tonnelier, in zame bo le čast, ako bom torej jaz model za to vašo skrivnost.“
„Hvala, srčna hvala, gospod.“
„In že sedaj vam časti tam kot novemu članu pariške akademije ved in umetnosti.“ „Ako postanem član, bom dolžan samo vam se zahvaliti za svoj uspeh.“
„O, prosim, prosim —“ „Gospod René Tonnelier mi je iskreno stisnil roko.
Ko je odšel, sem šel par-krat po sobi gorindol v samozavesti, da bom model za krasno sliko in da pomorem ljudem v akademijo ved in umetnosti.
Cesar Franc Jožef I. v starosti 81 let.

5
B
a
ji
„Vi se mi dobrikate, gospod René —“
„Ne dobrikam se, gospod. Zagotavljam vas, da me je vaša glava, izraz vašega obličja, sploh vsa vaša zunanjost v pravem pomenu besede očarala — tako —“
„Oprostite, prosim, da se vam umeša-vam v besedo : kako misel predstavlja vaša slika?“
Gospod René Tonnelier je odvrnil prijateljsko proseče :
„Prosim, oprostite, toda misel moje slike je moja skrivnost.“
„Skrivnost? Naj bo. Toda gotovo mi bo dovoljeno videti to sliko, ko bode gotova, gospod Tonnelier. “
„Žal mi je, gospod, da moram k svoji prošnji, s katero mi izkažete, če jo uslišite, ne samo veliko prijaznost, ampak tudi dobroto, pridružiti isti pogoj, da mora moja slika ostati moja skrivnost, dokler je ne izročim javnosti.
„Aj?“
Umetniški ateljé gospoda Reneja Tonneliera ni bil slučajno preveč daleč od mojega stanovanja. Gospod Tonnelier je živel kot gost v Neapolju zaradi svojih umetniških študij. Ko sem prvič vstopil v ateljé, sem zapazil samo veliko platneno ploskev na stojalu, na poseben način zagrnjeno s svetlo modro zaveso — to je bila ona tajna slika.
Gospod Tonnelier me je sprejel skoro navdušeno.
„Niti ne vem, kako naj vam to povrnem. Niti ne vem, kako naj vam to povrnem,“ je govoril. In rekel je tudi: „Iz srca sem vam hvaležen za vašo prijaznost, velecenjeni prijatelj. Saj dovolite, da vas tako imenujem.“
„Gotovo, zakaj tudi mene veseli vaše iskreno prijateljstvo.“
Gospod René Tonnelier je bil res ljubezniv mož.
Potem me je ta ljubeznivi mož posadil od strani za stojalo tako da nisem mogel videti prav ničesar, kadar je odgrnil zaveso. Vsi moji pogledi so bili zaman. In tako je bilo vselej ; niti trohica tajnosti gospoda Renéja Tonneliera mi ni bila razodeta.
(Dalje.)
Vstaja v Albaniji.
(Slika na naslovni strani).
Raznovrstna poročila po časnikih glede vstaje v Albaniji so tako različna, da se ne ve nič gotovega. Eno je pri tem, da je stvar v resnici zelo resna, in da bo Turčija, ako ne pride do kompromisa, pri tem izkrvavela in da lahko pride tudi do evropske vojne. Albanci so bojeviti ljudje, ki si ne puste vzeti svobode in izmed teh se posebno odlikuje rod Malisorov. Turška vlada je dala vstašem tritedenski odlok, da se vdajo in jim je baje celo stavila ugodne pogoje. Vendar poznajo Albanci prav dobro verolomnost Turkov, zato jim ne zaupajo ničesar, razen, če prevzame kaka velevlast garancijo za te obljube. Črnogorski kralj Niki ta je prevzel posredovanje med vstaši, ki so pribežali v Črnogoro, da bi se naj vrnili v svoje domove. Naša slika nam kaže črnogorskega generala v pogajanju z vodjami Malisorov pri Podgorici. Pogajanja so ugodno uspela, in Malisori so se vrnili domov.
Otvoritev Sokolskega doma v Domžalah. 6. avgust 1911 ostane Domžalčanom pač v globokem spominu, „ Sokolstvo pa je ta dan lahko zabeležilo v kroniko svojega napredka. Od vseh strani so prihajali „Sokoli“ v Domžale v poset bratskemu domžalskemu „Sokolu“, ki je sezidal krasen dom in ga o tvoril javnosti : Tu naša vztrajnost, naš trud, katerega je bodrila velika misel, silna sokolska ideja in ljubezen domovinska.

produkcije naraščaja v raznovrstnih in zanimivih skupinah. Nato so nastopile „Sokoliće“, ki so žele buren aplavz. Vse pa je napeto sledilo telovadbi na orodjih, ko so nastopile redne vrste, izmed katerih so se odlikovale posebno vaje na bradljah.
Danes prinašamo slike iz te slavnosti, in sicer : Sokolski dom, Sokole-jezdece in prizor pri otvoritvi Sokolskega doma. Pri
dni tisoče slovanskega Sokolstva, cvet in nado slovanskih narodov, predstavitelje telesne in nravstvene sile Slovanstva v kraljevem Zagrebu. Prestolnica hrvaškega naroda je po petih letih zopet sprejela ponos iii diko Slovanstva v svoji sredini. Mogočno so plapolali narodni prapori, velikanske množice ljudstva so se zgrinjale h kolodvoru, k sprejemu slovanskih gostov,
Otvoritev Sokolskega doma v Domžalah : Sokoli-jezdeci.
Otvoritev Sokolskega doma v Domžalah.
Pestra množica je napolnila telovadišče že takoj popoldan in zasedla tribune in sedeže do zadnjega kotička. Ko se je začela javna telovadba, pri kateri je najprej nastopil naraščaj, ki je zbujal splošno priznanje in čudenje, je navdušenje priki-pelo do vrhunca. Bile so pa to res izborne
tem pa nam sili trpka beseda izpod peresa, zakaj obljubovale so se nam slike iz cele slavnosti in trudili smo se, je dobiti, a mesto slik smo dobivali le izgovore.
II. vsesokolski zlet v Zagrebu. Mens sana in corpore sano — zdrava duša v zdravem telesu. Ta silna ideja je zbrala te
---  "L L1	iZŽP““ ‘    ........................
■ :
■■ :: ,
Sokelcfa, der
-
ki so prihajali od vseh strani držav,^ da pokažejo, kako krepak, silen in svež je narod slovanski. Vrsta za vrsto je korakala v mesto, vzbočenih prsi in smelega pogleda. Zemlja je odmevala od krepkih korakov, saj je prihajala samozavest in sila roka v roki s krepkim stremljenjem za visokimi sokolskimi cilji.
Narod slovenski je čutil veliki pomen Sokolstva, z neizmernim navdušenjem je sprejemal in pozdravljal slovanske sokolske vrste na njihovem potu v Zagreb. V Litiji, Trbovljah, Radečah in sploh tekom celega potovanja je ganjeno ljudstvo z vihrajočimi robci in urnebesnimi živioklici sprejemalo Sokolstvo. Sevnica je bila v slovenskih zastavah. Iz vlaka, kjer so se vozili „Sokoli“ so vihrale slovenske zastave, „Sokoli“ so navdušeno odgovarjali iskrenim pozdravom ljudstva.
Že generalne vaje je gledalo tisoče ljudi. Telovadila je vsa tu zbrana sila, mogočna narodna vojska, vsi, kakor eden, bodisi Sloven ali vHrvat, Srb ali Bulgar, Poljak ali Rusin, Čeh ali Rus.
Tu je bil tudi amerikanski Sokol, ki je pohitel v staro domovino na vsesokolski zlet. Danes prinašamo sliko prostih vaj na tem slavju, ki smo jo mogli dobiti za številko našega lista. Obširnejše poročilo in sli kje priobčimo prihodnjič, da pokažemo onim Slovencem, ki se niso
Kriza v avstrijskem vojnem ministrstvu.
Podpolkovnik Brosch. Vojni minister baron Schönaich. Šef gen. štaba pl. Hötzendorf.
mogli udeležiti tega slavja, vsaj nekatere znamenitosti z vsesokolskega zleta, in že iz tega bo izprevidel sleheren, da biva v resnici zdrava duša v zdravem telesu So-kola-Slovana.
Kriza v avstrijskem vojnem ministrstvu. Baron Schönaich, sedanji vojni minister bo odstopil. Govorilo se je že dokaj casa, da vlada nekaka napetost med vojnim ministrom in predstolonaslednikom : S tem, da se vojni minister ni hotel udeležiti spuščanja dreadnouta v morje, ker je prisostoval v imenu cesarja predstolo-
gih se izpodrivajo, ker vladajo tudi nje strasti kot navadne zemljane.
81. rojstni dan cesarjev. Danes vihrajo po Ljubljani slovenske in cesarske zastave, a tudi po vsi širni Avstriji vihrajo zastave. Vsa srca naše monarhije se obračajo v Išl, kjer praznuje naš sivi vladar 81. rojstni dan. V ljubljanski Zvezdi se je dopoldne služila maša, kateri je priso-stovala posadka in državno uradništvo ter mnogobrojno civilno ljubljansko občinstvo. Edenin-osemdeset let človeške starosti pomeni za vsakega človeka nepretrgano vrsto muk in trpljenja. A, če kdo, je naš ljubljeni vladar v teku eden-inosemdesetih letih doživel veliko bridkih ur. Že 1. 1857. mu je umrla ljubljena hčerka, Zofija. Dne 30. januarja 1889. 1. je nenadoma umrl edini sin, prestolonaslednik Rudolf, up in ponos vse Avstrije.
L. 1898., ko je praznoval cesar svoj vladarski jubilej, je roka krutega morilca prebodla blago srce ljubljene soproge, cesarice Elizabete. In ti
__________________________________________ kruti in še razni drugi udarci ga niso
podpolkovnik Brosch. Tudi v visokih kro- 1 zlomili, niti potrli. Vkljub svoji starosti
vodi z mladostno silo krmilo državne ladje. — In srčna želja vseh narodov naše monarhije je, da nam Vsemogočni naj še mnogo let ohrani našega vladarja.
Koprivnik v Bohinju. Hočeš miru in oddiha v krasni planinski naravi in svežem gorskem zraku ? — To ti nudi Koprivnik v obilici. Ta krasna planinska župnija, kjer je peval Valentin Vodnik svoje preprosto lepe pesmice, o kateri je zapisal v
Vsesokolski zlet v Zagrebu : Generalna vaja.	krstno knjigo :
Novi dunajski nadškof dr. Fr. Nagi.
naslednik, se je jela javnost glasno zanimati za to. Ker pa se baron Schönaich tudi noče udeležiti vojaških manevrov, in je predlagal cesarju, naj sicer prestolonaslednik poveljuje in vodi manevre, nado-mestuje pa cesarja naj kak drugi nadvojvoda, je prestolonaslednik izposloval od cesarja odslovitev vojnega ministra. Cesar je bil baronu Schönaichu zelo naklonjen in ga je nerad odslovil. Pričakuje se, da z odstopom vojnega ministra, pade več visokih oseb, med njimi šef generalnega štaba feldmaršalleutnant pl. Hötzendorf in
Planinam brez Cirkve Nova Fara Skuz
Po vel e Cesarja Jožefa II.
Placo Bledsko Gosposke Železo Bistriške Fužine Mujo Koprivnikarjev in Gorjušmanov v letu 1791.
Tu gori je zlagal poznejši lokalni kaplan Franc Zaveršnik skozi 15 let svoje pesmi, navdušen vsled čudovito krasnih razgledov, ki jih nudi Ilnati vrh, Jaršči vrh, Slemen vrh in Gospodovec, sedanji Vodnikov razglednik. Dostop na Koprivnik in Gorjuše je prav lahek iz Bohinjske Bistrice čez Jereko, ali iz Nomenja bolj strm ali pa čez Jamo iz Bohinjske Bele na Gorjuše in Koprivnik. Se lepša, a nekoliko daljša pa je tura (4 ure) iz Gorij po krasni cesti skozi zeleni smrekov gozd,, last verskega zaklada, mimo Mrzlega studenca čez planino Goreljek na Koprivnik, Tudi za postrežbo in prenočišče je preskrbljeno v gostilni Janeza Korošec. Vsak, ki je prvič prišel tu gori, je ostrmel, da je tako visoko (969 m) tako ljubka dolinica in vasica. Ljubitelji planin, le: „Gori, gori na planine . . .“
Stavka na Angleškem: Poulični boji v Liverpoolu.
Novi nadškof dunajski. Na mesto umrlega kardinala Crusche bo imenovan za dunajskega nadškofa sedanji koadjutor, škof dr. Franc Nagi. Novi nadškof je star 55 let in je rojen Dunajčan. Posvečen je bil v mašnika ieta 1878. Leta 1893. je postal profesor filozofije in eksegese v St. Poltemi, leta 1885. pa je prišel na Dunaj kot dvorni kaplan. Leta 1887. je postal spiritual direktor v Augustinovišču, leta 1889. pa rektor „Anime“ in leta 1902. škof tržaški, ki je kot tak še Slovencem dobro v spominu.
Stavka na Angleškem. Ko je Roosevelt, bivši predsednik Zedinjenih ameriških držav imel govor v Kristijaniji, kjer se je zavzemal za mir, je rekel med drugim, da bodo najstrašnejše vojne v bodočnosti, socialni boji. In v Londonu so se te besede že uresničile. Komaj je ponehala stavka mornarjev in delavcev v Ijadjedelnicah, je izbruhnila stavka 30.000 voznikov težkih vozov, ki zahtevajo razen povišanja dnine tudi 60 delovnih ur na teden, mesto
Kranjska betonska tovarna
*>
.š ^5
c5
l-S
'o
«5 Od u o
a
<D И > ti ^
O T3 {■ 9
l-s
rs
« te
d S
bc
o
>Q
ti'
^ES(
5	3 «%(
sili
«sp «5 ^ J
fr i| d
6	S s
Ut
'sš|S5 11 ‘Is
iti
1111
Postojnska jama Kalvarija.
sedanjih 72. Voznike podpira unija transportnih delavcev in tako se je 200.000 mož pridružilo stavki.
Posledice so strašne. Sestmilijonskemu mestu grozi nevarnost lakote. Vse izkla-danje ladij je obstalo. 400 ladij je vkrcanih v Temzi z živili, a noben voz ne sme blizu, da bi izkrcal živila, ki se vsled vročine pokvarijo. Vsak dan je škode milijone. Cena živil je poskočila na višino, kakor v vojnih časih, a še jih ni dobiti. K temu še grozi stavka železničarjev. V Liverpoolu so se dogajali med stavkujočimi in policijo cele poulične bitke, kakor nam kaže slika. Čez 100.000 broječa množica je napadla policijo in bila po njej s steklenicami, kamenjem in drvami. Prihiteti je moral močni oddelek vojaštva na pomoč, da je razgnal demonstrante. Hiše so bile zabarikadirane; kamenje z ulice izruvano. Dosedaj sta umrla vsled dobljenih ran dva policista, več kakor 100 jih je težko ranjenih, lahko pa čez 200.
Pijte Tolsto v rško slatino, ki je izborno zdravilna in osvežujoča namizna kisla voda!
Drobiž.
Pristna človeška mast. Kako strašno so še razširjene vraže in babjeverstvo med ljudstvom tudi v krajih, ki leže sredi civilizacije, izpričuje groteskna sodnijska razprava, ki se je vršila te dni. V Pelavi, mesto s približno 12.000 prebivalci, je 251eten analfabet dosledno trdil, da zakolje lekarnar vsako leto dvoje debelih ljudi, in sicer moškega in žensko, da dobi od njiju pristno človeško mast za svojo apoteko. Ta govorica se je tako raznašala, da je lekarnar nazadnje moral tožiti. Na razpravi pa se je izkazalo, da so na Štajerskem cele trume ljudi, ki verjamejo, da
imajo lekarnarji pravico zaklati na leto po dvoje, usmiljeni bratje v Gradcu, ki imajo tudi svojo lekarno, pa celo po šest ljudi ! Najbrže jih tudi sodnikova beseda ni prepričala, da verjamejo neumno, pa tudi nevarno laž.
Kdo je znašel limonado? Šele v 10. stoletju so Arabci prinesli limonovo drevo v dežele ob Sredozemskem morju in ga najpreje nasadili v Palestini, v Egiptu in] v Severni Afriki, v 11. stoletju so ga pričeli saditi tudi : na Španskem in kmalo potem na Siciliji. ! Prerok Mohamed je bil z besedami : „Vse kar 1
opijani, naj je prokleto“, prepovedal pristašem korana opojne pijače in tako so si le-ti skušali prirejati drugih okrepčujočih pijač. Zato so rabili tudi limone ali pravzaprav njihov sok, čemur so morda pridejali tudi sladkorja.
Za matere. Umrljivost otrok je po mestih mnogo večja nego na deželi, ker je po mestih težko dobiti dobro in sveže mleko. Večja mesta imajo torej posebne zavode za steriliziranje mleka, da se more vsak čas dobiti za otroke očiščeno in vseh škodljivih bakterij oproščeno mleko. Skrajni čas je že bil, da se je tudi v Ljubljani ustanovil takšen zavod (na Bregu št. 20.), kajti potreben je Ljubljani kot slepcu pogled. Govejska kuga na gobcu in parkljih se vedno bolj širi in
Pošta v Postojnskijtjami.
I dokazano je, da se preneso njeni bacili lahko ; na človeka, če uživa mleko od okuženih krav. Čeprav so dandanes živinozdravniški ! predpisi strogi, se vendar kaj lahko pripeti, da ta ali oni posestnik, ki bolezni ali ne pozna ali jo pa brezvestno zakriva, prinese na trg mleko od okuženih krav. — Mnogo krav je pa tudi jetičnih in otroci postanejo škrofulozni ali tuberkulozni, ker vsesavajo potom mleka v se bacile jetike. — Če je mleko tudi od popolnoma zdravih krav, je v poletnih mesecih vedna nevarnost za otroke, j Mlekarice pripeljejo mleko le po enkrat na dan v mesto in doma zlivajo skupaj, kar opoldan, zvečer in zjutraj namolzejo. Tako mleko se hitro skisa in povzroča želodčni in črevesni katar. Mnogi shranjujejo mleko po zaduhlih čumnatah in vlažnih kleteh, kjer imajo tudi krompir, zelje in drugo. Mleko se ne navzame le smrada, temveč tudi raznih škodljivih bakterij.
Recimo pa, da dobi mati za svoje otroke res zdravo in čisto mleko, še vedno ni gotovo, da ne bo otroku škodljivo, kajti koliko pogreškov narede matere pri pripravljanju hrane otrokom ! Mnoge matere dajejo otrokom pretečno (premalo ali ne prav zredčeno) mleko, kot bi hotele svoje otroke opitati, kar za zdrav in krepak razvoj otrok seve ni ugodno, ker je takšen majhen debeluh disponiran za razne bolezni.
Vse zgoraj omenjene nevarnosti odpadejo, če vzamete sterilizirano mleko iz zavoda, ki očišča mleko vseh nesnag in bakterij, ki strokovnjaško pripravlja mleko za vsako starost otrok posebej ter oddaja strankam v hermetično zaprtih steklenicah že kar za piti pripravljene porcije. Ker ni treba druzega, kakor da steklenico z mlekom v topli vodi segreje, preden se da otroku piti, je udobno za vse matere, bodisi da same ne utegnejo pripravljati hrane otrokom bodisi, da morajo to prepuščati poslom, ki delaio „po svoje“. Opozarjamo na inserat.
Nova moda štev. 10.
Zlobno.
A.	: „Danes me strašno muči glavobol !“
B.	: „Pa ne iz istega vzroka, kakor mene zobobol/*“
A.	: „Zakaj pa vas boli zob?“
B.	: „Ker ima luknjo !“
Oglas.
Neki list je prinesel sledeči oglas :
„Ukradena mi je bila ura v vrednosti 50 goldinarjev. Ako mi jo tat vrne, mu dam naslov, kjer more ukrasti dvakrat toliko vredno uro!“
Pazljiva žena.
„Zakaj pa ležite cel dan v postelji ?“
„Da mi mož ne odnese blazin v zastavljalnico !“
Pozna ga.
On: „Pomisli, danes sem ustrelil sedem zajcev!“
Ona: „Nemogoče — saj si imel samo en goldinar v žepu!“
Iz česa sklepa.
„Nadučitelj Sviligoj postane menda kmalu profesor.“
„Kje ste pa to izvedeli?“
„Izvedel nisem tega nikjer, opazil pa že večkrat, da je pozabil v gostilni svoj dežnik !“
Nova moda štev. 11.
Katero slovensko gospodinjo koli vpra-; sate, katera kavna primes ji najbolj ugaja, vsaka vam bo brez dvoma rekla : Kolinska kavna primes. To pa deloma zato, ker je ta kavni pridatek med vsemi v resnici najboljši, : in Kolinske kavne primesi noben drug kavni pridatek niti od daleč ne doseza, deloma pa i seveda tudi zato, ker je Kolinska kavna primes edino res pristno domače blago.
Naročajte razglednice, ki jih izdaja „Slovenski Ilustrovani Tednik“!
kupite dobro in po ceni
najboljše vrste, zlasti zarezno in navadno strešno in vsakovrstno drugo opeko, samo pri slovenski
tovarni za glinske izdelke
:::	v Racju.	:::
POZOR!
50.000 parov čevljev
4 pari samo K 8*50
Ker sem nakupil izredno množino čevljarskih izdelkov, bom le prav malo časa pa po slepi ceni prodajal po par moških in par ženskih čevljev z dobro obitimi močnimi podplati, s posebno finim usnjatim obšivki, ki so jako elegantni, najnovejše fasone in močni. Velikost v centimetrih ali številka. Po štiri pari veljajo samo K 8 "50. Razpošilja se po poštnem povzetju. — Zamena dopustna, tudi denar se brez ovir povrne
P. Lust, Krakau štev. 10/S.
JOSIP KUKOVEC, Maribor
.... Tržaška cesta št. 7	.
priporoča svojo zalogo špecerijskega blaga po najnižjih cenah kakor tudi cementna, apni, raznih barv, olja in mineralnih vod. ..... Točna in solidna postrežba ! ==
Sklicujte se pri nakupovanju na Slovenski Ilustrovani Tednik!
1
Najboljše, najzaneslivejše
pariške novosti,
■ kakor tudi izdelovanje vseh vrst chi-rurgičnih bandai, kakor klinih pasov z ali brez peresa, trebušnih obvez, suspenzorijev itd., pokončne držaje, umetne ude in druge aparate proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu priporoča
po nizkih cenah bandažist in rokavičar
FRANC PODGORŠEK
Maribor, Burggasse št. 7.
Е««вддзаакд|| r1 »mulin n 11 ч№дндугм
a
e
$3
e
S
I
9
0
1 S
«S
f
e
TRI ŽLICE
železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorn. založn , vsebujejo množino železa, ki jo mora zaužiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo ni-::	kake medicinske vrednosti. ::
Polliterska steklenica 2 K.
I
99
— Pristen dober	—
se dobi pri L. Šebeniku III HlJCVeC v Sp. Šiški pri Ljubljani.
se priporoča v dobavo vseh vrst kmetijskih strojev. —- Izdeluje sesalke, motorje na bencin in sesalni plin. — Popolne opreme opekarn, šametnih tovarn, in tovarn za cement, mlinov, žag. — Najnovejše sestave transmisij. Dopisuje slovensko. — Ceniki zastonj.