V Ljm^llani dne 15. aprila 1940, Cena posamezni številki din 3-— Leto XXII. „NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40’—, za pol leta din 20’—, za četrt leta din 10‘—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = .. NAS GLAS Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence Uredbe o kositroli cen Uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, o kateri smo ob izdanju že pisali, je vsebovala tudi pooblastilo za trgovinskega ministra, da more izdati v svrho uspešnega pobijanja draginje tudi posebno uredbo o kontroli cen. Po prvi uredbi ima tudi minister za socialno politiko pravico, da izda še posebno uredbo o ureditvi najemnin za stanovanja in poslovne lokale, ki pa doslej še ni bila izdana, pač pa je bila dne 14. februarja objavljena uredba o kontroli cen, ki je stopila na dan razglasitve v veljavo. Po ti novi uredbi sta minister za trgovino in industrijo ter minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dolžna določiti, kateri izmed predmetov, naštetih v uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, spadajo pod kontrolo cen. Pravkar navedena uredba je zajela naslednje predmete: 1. življenjske potrebščine (jed in pijača, živinska krma, obleka in obutev, kurivo in sredstva za razsvetljavo), 2. naprave, orodje in sredstva za kmetovanje; 3. pogonske snovi; 4. stavbno gradivo; 5. stanovanja in poslovni prostori in 6. vsi drugi nujno potrebni predmeti, ki ne spadajo med luksuzne predmete. Od teh pravkar navedenih življenjskih potrebščini spadajo pod kontrolo cen po seznamu, ki sta ga že izdala minister za trgovino in minister za socialno politiko, sledeči predmeti: 1. kruh, 2. moka (razen 0, Og, Ogg); 3. otrobi; 4. domače testenine; 5. riž; 6. kava in nadomestki; 7. čaj; 8. jedilno olje (izvzemši olje v steklenicah in posodah do 5 kg); 9. mast; 10. sveže meso; 11. milo, razen luksuznega; 12. sveče; 13. parafin; 14. drva; 15. premog; nato 16. do 24. razne vrste cenejših tkanin, bombaževa preja, sukanec in 25. volna in volnena preja; od 26. do 31. pa razno kmetsko orodje (sekire, lopate, kopače, kose, srpi, motike). Na te predmete se torej nanaša novo uvedena kontrola cen. Kakor je videti iz prednjega seznama, so izvzeti od kontrole predvsem kmetijski pridelki (izvzemši moke). Kontrolirale se torej ne bodo cene mleku, surovemu maslu, raznemu sočivju in deželnim pridelkom, kakor krompirju, fižolu itd. Tudi v seznamu ni navedeno usnje niti razno stavbno gradivo, kakor je stavbni in mizarski les, opeka, cement, železni izdelki itd. Tudi še cela vrsta drugih, za življenje nujno potrebnih predmetov v seznamu ni omenjena. Po novi uredbi o kontroli' cen ne smejo uvozniki, proizvajalci oz. predelovalci in trgovci na debelo zvišati cen v notranjem prometu v državi, če Zvišanja prej ne naznanijo pristojnemu oblastvu. Za vsako banovino je to banska uprava, kjer more ministrstvo za trgovino in industrijo, če se pokaže potreba, postaviti strokovne kontrolorje cen, ki bodo vodili vse Posle v zvezi s kontrolo cen. Tudi more v važnejših trgovinskih ali industrijskih središčih postaviti krajevne kontrolorje, da tam nadzirajo izvrše-vanje kontrole in podpirajo banske uPrave pri tem. Kadar zaprosijo uvozniki, proiz-vajalci ali trgovci na debelo za zvišanje cen, morajo predložiti oblastvu tu-c ' dokaze, ki upravičujejo namerava-n° zUšanje. Tako prijavo more vložiti vsako podjetje zase ali pa več podje-ij iste stroke skupno. Prijavo je vlo-*,tl P° pristojni strokovni združbi navedenemu oblastvu, ki mo-v sedmih oz. v 15 dneh (proizvajal- cem oz. predelovalcem) izdati odločbo in zvišanje cen dovoliti ali pa prepovedati. Dovoljena cena (ki je lahko tudi nižja od prijavljene), velja kot maksimalna prodajna cena v kraju dotične obratovalnice. Dovoljeno zvišanje se mora takoj prijaviti uradu za kontrolo cen, ki se ustanovi pri trgovinskem ministrstvu, mora se pa objaviti tudi po tisku, ki je dolžan te razglase objavljati zastonj. Preden pristojno oblastvo (banska uprava) izda odločbo o dovolitvi ali prepovedi zvišanja cene, zasliši, če je to mogoče, vselej mnenje krajevnega odbora za pobijanje draginje. Zoper odločbe banskih uprav morejo odklonjeni uvozniki, trgovci na debelo ali proizvajalci vložiti pritožbo na trgovinsko ministrstvo v 15 dneh po prejemu odločbe. Pritožba ne zadrži izvršitve pobijane odločbe. Zoper ministrovo odločbo ni več nadaljnje uprav-nosodne poti. Urad za kontrolo cen, ki se ustanovi — kakor smo že navedli — pri trgovinskem ministrstvu, mora skrbeti, da se uredba o kontroli cen pravilno izvaja. V ta namen preučuje gibanje cen v državi in vzroke sprememb, izdaja odločbe o pritožbah zoper odločitve banskih uprav, ki zavrnejo zahtevo po zvišanju cen, daje navodila za izvrševanje kontrole cen in padzira enotno in skladno izvajanje uredbe. Končno sodeluje s pristojnimi ustanovami pri zalaganju prebivalstva s predmeti, katerih primanjkuje in pri razdeljevanju istih. Pri uradu za kontrolo cen se postavi še poseben kontrolni odbor, katerega sestavljajo zastopniki ministrstev za kmetijstvo, za socialno politiko in za notranje zadeve, ter odposlanci glavne zadružne zveze, na-bavljalnih zadrug, osrednjega tajništva delavskih zbornic, centrale industrijskih korporacij in trgovinsko-obrt-ne zbornice v Beogradu. Važna je določba nove uredbe, po kateri lahko preiskusi urad za kontrolo cen — glede predmetov, ki spadajo pod to uredbo, — tudi zvišanje cen, ki je nastopilo še pred izdanjem uredbe. Če pri tem ugotovi, da to zvišanje ni upravičeno, zasliši odbor za kontrolo cen in sam predpiše maksimalne cene tem predmetom, kar takoj javno razglasi. Teh predmetov na debelo ni mogoče prodajati po višjih cenah. Tudi more določiti za posamezne predmete maksimalne cene, veljavne za vso državo. Kadar se prodajajo predmeti, za katere velja uredba o kontroli cen, morajo prodajalci proizvajalcem oz. predelovalcem in trgovcem vselej izdati račun in navesti kakovost prodanega blaga. Proizvajalci in prodajalci na debelo morajo kontrolnim organom dovoliti pristop v svoje obratovalnice in jim pokazati poslovne knjige in dati potrebna pojasnila, zlasti glede količine blaga, ki je v zalogi. Krajevni odbori za pobijanje draginje ugotavljajo, katerim predmetom so cene občutno poskočile, preučujejo vzroke in opravičenost podražitve, ter o tem obveščajo urad za kontrolo cen. Prekršitve te uredbe se kaznujejo, če uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci oz. predelovalci prodajajo po višjih cenah brez prijave in dovolje* nja, z zaporom do 6 mesecev in globo do 50.000 din. V prodaji na drobno znaša globa 5000 din, zapor pa en mesec. Isto velja, če prodajajo predmete, katerim so bile cene maksimirane, če zahtevajo višje cene ali pa če ne izdajajo kupcem računov oziroma ne dovolijo kontrolnih pregledov obratovalnic. Z uredbo o kontroli cen je bil storjen važen korak v boju zoper draginjo. Seveda bo pa tudi ta uredba mogla roditi uspeh le, če se bo res v celoti, strogo in dosledno izvajala, zlasti nasproti veletrgovcem — uvoznikom in veleindustrijcem. Potrebno bi bilo predvsem, da krajevni odbori za pobijanje draginje kar najintenzivneje sodelujejo, ker brez pomoči teh odborov in drugih oblastev, pa tudi vsega prebivalstva, ne bo mogoče doseči zaželenih rezultatov. IMove doklade upokojencem Pregled poviškov po novih določilih. Že v dveh številkah smo v poglavitnih potezah označili vsebino nove uredbe od 6. marca, s katero so bile nekaterim kategorijam drž. upokojencev zvišane osebne doklade. Ker pa je nova uredba dejansko samo spremenila prejšnjo uredbo od 19. septembra I. STAROUPOKOJENCI A. Osebni upokojenci 1. Z nepopolno pokojnino Z letno pokojnino . v din ali kronah I. Tistim, ki so bili upokojeni 1. z 20 ali manj leti za pokojnino priznane službe, ne glede na šolsko izobrazbo 2. z več ko 20 leti službe, ne glede na šolsko izobrazbo 3. z več kot 20 leti priznane službe, a nimajo popolne fakultetske izobrazbe 4. z več kot 20 Jeti službe in popolno fakultetsko izobrazbo 5. z več kot 30 leti službe in popolno fakultetsko izobrazbo 6. zvaničniki in podobni 7. služitelji in podobni 2. S popolno Tistim, ki so bili upokojeni kot 1. uradniki, ne glede na šolsko izobrazbo 2. uradniki brez popolne fakultetske izobrazbe 3. uradniki s popolno fakultetsko izobrazbo 4. zvaničniki 5. služitelji B. Rodbinske pokojnine Tudi družine staroupokojenih u-službencev prejmejo po novih predpisih nekaj poviška. Višino kaže sledeča 1- Uradniške družine, ki imajo rodbinsko pokojnino v din ali kronah na leto 2. Družine zvaničnikov ali podobnih 3. Družine služiteljev in podobnih II. UPOKOJENCI IZ LETA 1923. A. 1. Osebni upokojenci, upokojeni z manj kot 20 leti dejanske službe Uradniki od I. do vštete I./4. a skupine — ne prejmejo poviška. V I./4. skupini Drag. razred I. II. 140 130 V I./5. in II./l. a 130 120 V I./6. in II./l. 120 110 V I./7. in 1I./2. 110 110 V I./8. in II./3., 4., 5. 95 85 Zvaničniki 140 70 Služitelji 105 65 razpredelnica, kjer je povišek označen po vrsti za vse tri draginjske razrede Z letno pokojnino Povišek Drag. razred v din ali kronah I. II. III. do 1199 od 1200 do 2199 120 100 100 od 2200 do 2999 340 250 200 od 3000 do 3999 400 350 250 od 4000 navzgor 490 475 400 50 50 50 III. 130 120 110 110 85 80 80 2. Osebni upokojenci, upokojeni z 20 in več leti dejanske službe Uradniki Povišek Drag. razred I. II. III. v I./l. skupini 830 800 700 v 1.12. „ 730 700 600 v I./3. „ 640 650 650 v I./4. „ 330 350 350 v II./l. „ 140 150 160 v I./5. in II./l. a 10 10 — Vsi uradniki nižjih skupin vseh treh kategorij, kakor tudi zvaničniki in služitelji ne dobe po novem zvišanih osebnih doklad. 1935., št. 37.600/1., je bilo precej težko izračunati, za koliko se je posameznim upokojencem osebna doklada zvišala. Da bo mogel1 vsak upokojenec sam zase ugotoviti, koliko poviška mu pripada po novih določilih, objavljamo v naslednjem te razpredelnice poviškov: od 3000 do 4999 od 5000 do 6999 od 7000 navzgor od 3000 do 4999 od 5000 navzgor od 3000 do 4999 od 5000 navzgor ne glede na viš. pok. ne glede na viš. pok. pokojnino : Z letno pokojnino v din ali kronah do 2999 od 3000 do 4999 od 5000 do 6999 od 7000 do 8999 od 9000 navzgor od 5000 do 6999 od 7000 do 8999 od 9000 navzgor Povišek Drag. razred II. III. 150 200 200 200 250 200 400 400 400 300 300 200 700 600 600 600 500 400 50 50 50 Povišek Drag. razred I. II. III. — — — — — — — — — 300 220 250 350 300 340 400 440 470 500 500 500 550 600 740 120 50 50 100 100 100 B. Osebni upokojenci, ki jim je bila v pokojnino vračunana tudi službena doklada Uradniki do vštete I./4. a skupine ne dobe nobe- nega poviška. Po višek Drag. razred Uradniki I. II. III. v 1./4. skupini 140 130 130 v L/5. 130 120 120 v I./6. in II./1. a 70 60 60 v 1/7. in II./1. 60 50 60 v I./8. in II./2. v I./9. in IL/3., 4„ 5. ' 110 100 110 in III./l. in 2. 95 85 85 Tem osebnim upokojencem pripada osebna doklada z istim odstotkom, s katerim jim je bila odmerjena pokojnina, tako da prednji zneski predstavljajo najvišji možni znesek poviška. III. UPOKOJENCI IZ LETA 1931. Tudi tod pripada upokojencem doklada z istim odstotkom kakor osebna pokojnina, in so torej določene le naj-višje možne doklade za posamezne skupine. Poviški so pa sledeči: Uradniki od III./l. do vštete IV. /1. skupine ne prejmejo nobenega poviška. Povišek Drag. razred Uradniki L H. HI. v IV./2. skupini 140 130 130 v V. . „ 130 120 120 v VI. 120 110 110 v VII. 110 110 110 v VIII., IX. in X. sk. 95 85 85 Zvaničniki 110 80 70 Služitelji 65 —o— 65 60 Orožniki, upokojeni na podlagi predpisov zakonov in določb pred 1. aprilom 1929., ko je stopil v veljavo prvi zakon o orožništvu, prejemajo kot staroupokojenci osebne doklade po splošnih načelih, kakor so spredaj opisana, in sicer doklade, določene za zva-ničnike in podobne, oz. za služitelje. Vsi orožniki, upokojeni po 1. aprilu 1929., prejmejo pa doklade po novih predpisih, ki določajo tole: Upokojenci v činu narednika 1. razreda in narednika - vodnika L, II. in III. razreda dobe na mesec v krajevnih draginjskih razredih po 70, 60 ozir. 60 din več. V činu narednika II. razreda, narednika in podnarednika dobe v L razredu 100 din poviška, v II. in III. razredu pa nič. Prav tako se po novih določbah osebna doklada nič ne zviša orožniškim upokojencem v činu kaplarja, orožnika in stalnega orožnika. Za vse te pa mora znašati osebna doklada z osebno pokojnino vred vsaj 600, 500 ozir. 450 din na mesec. Rodbinska doklada za otroke se v ta minimum ne vračuna. O nekaterih drugih določbah novih predpisov o dokladah upokojencev bomo pa prihodnjič še kaj pisali. Gotovo je bilo le to, da je nekdo zahteval od njega štirideset zlatnikov in da mu, če jih ne položi v peč tam onkraj, zažge kočo, to kočo, ki jo je ogledoval že z razneženim očesom, kakor gleda oče umirajočega sina. Žalostno je opazoval bleščeče bele zidove, streho od rjave slame, sinje okenske zavese, latnik nad vrati, podoben zeleni polknici, skozi katerega je pronikalo sonce kakor da utripa živo zlato; ogledoval je grmičke geranij in drugih cvetlic, ki so rasle kot meja okrog bivališča in ki jih je spajalo mreževje iz trstik; ogledoval je tudi onstran starega figovega drevesa peč, sezidano iz ilovice in opeke, okroglo in ploščato, kakor so mravljišča v Afriki. To tukaj je bilo vse njegovo premoženje, gnezdo, ki je dajalo zavetje vsemu, kar je imel najrajši: ženi, trem malčkom, dvema starima konjema, zvestima tovarišema v vsakdanji borbi za kruh, beli kravi, ki je stopala jutro za jutrom po mestnih ulicah in z jokajočim glasom svojih kraguljčkov prebujala ljudi, in ki je s svojim rožnatim vimenom, zmerom nabreklim od mleka, prinašala vsak dan do šest realov čistega. Kolikokrat je bilo treba razbijati teh nekoliko grud zemlje, katero je vsa njegova rodovina že v treh pokolenjih namakala z znojem in s krvjo, da je zbral to prgišče zlatnikov, ki jih je imel skrite v loncu, zakopanem pod posteljo! In zdaj, ali si more dati vzeti teh štirideset durov!. •. Bil je miroljuben človek. V vsi huerti bi mogel vsakdo jamčiti zanj. Nikdar se ni prepiral zaradi namakanja, nikoli ni stopil v krčmo, nikoli ni vzel puške v roko, da bi se šel postavljat z njo! Delati na vse kriplje za svojo Pepeto in svoje tri otroke, to mu je bila edina strast. Toda, ko ga vlagali svoj denar v zadrugo. Zdaj je pristop novim članom spet omogočen, in se je v letu 1940. doslej prijavilo že 78 novih članov. Kako je izbruh vojne pospešil nakupovanje špecerijskega blaga, kažejo naslednje številke, ki kažejo koliko se je prodalo v raznih mesecih: dinarjev Za gotovino Na kredit januar 1939. 172.231 380.332 avgust 192.974 337.675 september 290.656 421.347 oktober 247.953 435.814 november 362.017 493.840 december 244.762 420.062 V zneskih za november in december 1939. ni vsebovan znesek izkupička za prodano manufakturno blago, za katero se od 1. novembra 1939. dalje vodi ločen račun. V novembru je bilo prodane manufakture za gotovin za 28.648 din, na kredit pa za 54.881 din. V decembru pa za 15.614, ozir. 47.565 din. Te številke nazorno kažejo kako naglo se je dvigal nakup in kako težko je bilo zadrugi v teh kritičnih mesecih preskrbeti si zadostno količino blaga, zlasti če pomislimo, da zadruga na žalost zaenkrat še nima tolikšnih rezervnih sredstev, da bi si mogla nabaviti veliko zalogo, kadar se ji nudi ugodna prilika. Prav zato je tako nujno potrebno, da vsi zadružni člani polagoma preidejo na gotovinsko kupovanje, ker bo potem zadruga vselej imela zadostno količino gotovine na razpolago, kar ji bo omogočalo najugodnejše nakupovanje in ji prinašalo različne ugodnosti zaradi takojšnega plačila. Kako se je blago dražilo, naj pokaže samo nekaj primerov. Moka je stala v avgustu 3,30 din, v decembru 3,85 din, riž 8 (11), 9,50 (13), 12 (15), navadno namizno olje 15 (16), mast 21 (23), surova kava 62 (72), žgana kava 78 (84), 90 (100). Tudi milo se je močno podražilo, enako skoro vsi predmeti, kar jih zadruga prodaja. Nato je predsednik nadzornega odbora g. Ivo Sancin podal izčrpno poročilo, iz katerega objavimo samo nekaj podatkov. Dva odbornika sta bila poverjena z nadzorstvom nad knjigovodstvom, drugi člani nadz. odbora so pa nadzirali gospodarstvo zadruge. Ponovno je bila pregledana blagajna, dnevniki in priloge, letni seznami iz posameznih knjig in računski zaključek. Revizorja sta dan za dnem zasledovala delo in poslovanje v zadrugi in o tem poročala. Nadzorni odbor je večkrat pregledal zaloge blaga, skrbel za pravilno razvažanje, za snažnost v prodajalnici, točilnici in v skladišču. Sodeloval je pri vseh inventurah, med letom je pa izvršil šest nenapovedanih revizij blagajne. Denarno stanje se je vselej ujemalo s knjigami in prilogami. Navzlic slabemu gospodarskemu položaju članstva se je minulo leto le končalo z uspehom. V primeri z letom hočejo oropati, se bo že znal braniti. Za vraga ...! V tem vrlem in po navadi tako mirnem človeku se je prebudila divjost arabskih trgovcev, ki se puste tepsti beduinom, toda se spremene v leve, kadar jih hočejo opleniti... Ko se je približala noč, se še zmerom ni odločil. Šel je po nasvet k sosedu, betežnemu starcu, ki je bil zdaj dober samo še, da je rezal robidovje ob stezah, toda, ki je v svojih mladih letih, so pravili, poslal več kot enega sovražnika v krtovo deželo. Starec ga je poslušal in nepremično ogledoval debelo cigareto, ki si jo je s tresočimi in zamazanimi prsti zvijal. Pepe je imel prav, da si ne da oropati denarja. Če že ropajo na veliki cesti, kakor možje, iz obraza v obraz, tako da tvegaš glavo, naj že bo! Toda takole, to pa že ne! Sedemdeset let že ima, toda njemu naj poskusi kdo poslati podobno pisemce! Glej ga no, Pepe vendar ni baba, da bi se ne upal braniti! To trdno zagotovilo se je močno vtisnilo Pepeju, ki se je čutil sposobnega za vse, da obvaruje otrokom kruh. S tolikšno slovesnostjo, kakor da gre za svetniško relikvijo, je starec izza vrat potegnil hišni dragulj, staro puško, ki jo je pobožno pogladil po črvojednem kopitu. Sam jo je hotel nabasati: bolje od kogar koli je poznal svojo staro prijateljico. Trepetajoče roke so se mu pomladile. Le brž smodnika, celo prgišče! Tz rogozne slame je napravil mašilo. Zdaj še za strel šiber, pet ali šest. Nato, namesto krogle, kos debelega svinca, najdrobnejših šiber in povrhu dobro zabit zamašek. Če puška, nabita do konca cevi, ne opravi svojega smrtonosnega dela, bo to prava milost božja. 1931. naša zadruga stalno napreduje. Leta 1931. je imela komaj 1000 članov, od teh jih je pa kvečjemu 500 res kupovalo v zadrugi. Napredek je torej očiten, saj se je število kupujočih več kot potrojilo. Leta 1931. je bil inventar ocenjen s približno 53.000 din, danes je vreden vsaj 154.000 din. Viden je tudi napredek pri raznih skladih: rezervni je znašal leta 1931. nekaj nad 100.000 din, lani že nad 420.000 din. Vsi skladi skupaj so se zvišali od 117.695 din na 641.526 din. Garantne vloge znašajo že nad pol milijona dinarjev, zavarovalnina članstva pri Zvezi pa nad 270.000 din. Lastna sredstva zadruge znašajo torej brez vrednosti inventarja že nad 1,470.000 din. V zadnjih devetih letih je zadruga izplačala članom kot povračilo din 2,765.489,34. To je čist prihranek, ki ga je članstvu omogočila zadruga. Nadzorni odbor se je trudil, da so bile cene zmerom kar se da najnižje in se mu je to tudi posrečilo. — Lani je bilo iz dobrodelnega sklada za posmrtnine izplačanih članom 14.423 din, zadružna »Vzajemna pomoč« je pa izplačala 6760 din posmrtnin. Zborovalci so z odobravanjem in soglasno vzeli na znanje poročili obeh odborov in jima dali razrešnico. Nato je bila kratka debata o poročilih. Predlog nekega člana, naj se izenači povračilo za nakupe z gotovino in na kredit, je bil zavrnjen. Tudi predlog, naj bi se vsak mesec izdajal cenik, je bil odklonjen, potem ko je predsednik pojasnil, da se cene naglo menjajo in da so itak vselej naznanjene na ceniku v prodajalnah. Zborovalci so nato odobrili letni račun po predloženi bilanci in vzeli na znanje že med poslovnim letom izvršeno odobritev v korist članom: za gotovinske nakupe po 10,5 %, za kreditne pa po 9,5 %. Od te odobritve sta se prenesla 2 % za kolektivno posmrtnin-sko zavarovanje pri Zvezi, 3 % pa so se vknjižili v dobro članom na poseben račun garantnih vlog. — Nato se je razdelil čisti dobiček v znesku 12.923 din. Zborovalci so pooblastili upravni odbor, da se sme zadolžiti pri Zvezi za devetkratni znesek plačanih deležev, t. j. za vsakega člana po dQo dinarjev. Ker so po zadružnih pravilih izpadli razni člani odborov, so bile potrebne volitve. Iz upravnega odbora naj bi odpadla gg. Alojzij Megla in Vinko Slamič in 4 namestniki, iz nadzornega odbora pa gg. Viktor Markič in Josip Šega ter trije namestniki. Na predlog člana g. Frankoviča so se v dokaz zaupanja v delo dosedanjega odbora soglasno z vzklikom vsi navedeni spet izvolili v odbor, edino namesto namestnice nadzornega odbora ge. Justi Marušič je bila izvoljena ga. Anka Levec, učiteljica. Pri slučajnostih je bil soglasno zavrnjen predlog, naj zadruga nudi svo- —lunini ■nw—»mmmlhictuiuiij——n. Zvečer je Pepe dejal ženi in otrokom, da gre čakat, kdaj pride nanj vrsta za namakanje. Vsa družina mu je verjela in kmalu legla, Odšel je in dobro zaprl vrata za seboj. Ob svetlobi zvezd je videl kako pod figovim drevesom starček ravno nasipa smodnik na puškino prižigalo. Dal je Pepeju še poslednje navodilo, da se ne bi pri streljanju kaj zmotil. Treba je natančno pomeriti na vhod v peč in predvsem ostati miren. Kadar se bodo razbojniki sklonili, da dvignejo skriti zaklad... poči! Nič ni preprostejšega! Vsak otrok bi to znal. Po starčevem nasvetu je Pepe legel v senco za hišo med dvoje grmičev geranij. Na ograjo iz trstik je položil puškino cev, obrnjeno proti peči. »Zdaj pa le hladno kri!« je dejal starec. »Predvsem je treba sprožiti petelina o pravem času.« Nato je pustil Pe-peja samega in mu še zatrdil, da ima prav rad take vrste prigod, toda da ima vnuke in da je za takele posle najbolje, če si sam. Starec se je previdno oddaljil, kakor človek, ki je navajen potikati se po planjavi in ki pričakuje, da bi mogel na sleherni stezi srečati sovražnika. Pepeju se je zdelo, kakor da na vsi neskončni ravnini, trepetajoči v hladnem vetru, ni nobenega živega bitja razen njega in tistih, ki morajo priti... Puškina cev se je malce tresla med trstjem. Toda ker se je z nogami dotikal svoje koče, je pomislil, da onstran zidu spe žena in otroci brez druge obrambe kakor njegovih rok — in ob ti misli je začutil, da je skoro postal divja zver. Zrak je vztrepetal. Na stolnici v Valenciji je zvon devetkrat udaril. Slišati je bilo škripanje nekega voza, ki se je pomikal tam Zmerom naprej! Uspelo zborovanje ljubljanskih zadrugarjev ki jih je povzročil izbruh vojne, nazadnje je pa analiziral bilanco od postavke do postavke tako, da je vsako sproti pojasnil in jo primerjal tudi s podatki za prejišnja leta. — O tem je naš list že v številki od 15. marca prav podrobno pisal, tako da nam tega zdaj ne bo treba ponavljati. Samo nekatere podatke bi tod še navedli, ker bodo gotovo zanimali vse tiste člane, ki niso bili na Občnem zboru. Število članstva stalno narašča. Lani je pristopilo 249 članov, odpadlo jih je pa 71, medtem ko je leta 1938. pristopilo komaj 222 članov. Konec minulega leta je zadruga štela že 2280 članov, od katerih jih lepo število, t. j. skoraj 1700, tudi res stalno kupuje vse potrebščine v zadrugi. Ker so v minuli jeseni začeli nekateri predmeti primanjkovati in je naša zadruga do zadnjega ohranila nezvišane cene, so mnogi drž. uslužbenci, ki so prej dolga leta nebrižni stali ob strani, hoteli izrabiti to priliko in se včlaniti. Odbor je moral za nekaj časa odklanjati sprejemanje novih članov, da ne bi oškodoval pridobljenih pravic tistih zvestih zadružnikov, ki so že leta in leta V. Blasco - Ibanez: Dvojni naboj Ko je odprl svoja hišna vrata, je našel Pepe v ključavnici papirček. Bilo je grozilno pismo brez podpisa. Zahtevali so od njega štirideset durov, ki jih mora položiti še to noč v peč, ki je stala onkraj njegove slamnate koče. Razbojniki so strahovali vso huerto, bližnjo valencijsko okolico. Kdor se ni uklonil njihovim zahtevam, so mu opustošili polja, izropali sadeže in časih se je celo sredi gluhe noči nenadoma prebudil in imel komaj še dovolj časa, da je pobegnil izpod slamnate strehe, ki se je sredi zadušljivega dima rušila v plamenih. Gafarro, najkrepkejši fant iz Ruzafe, se je bil zaklel, da razkrinka razbojnika. Vsako noč se je s puško v roki skrival po trstju ali pa se je plazil po stezah. Nekega jutra so našli njegovo truplo v namakalnem jarku, trebuh mu je bil kar prerešetan od samih ran, glavo je imel pa razklano. Morilca niso nikoli prijeli. Časopisi iz Valencije so tudi podrobno popisovali te drame iz mestne okolice, kjer so se ponoči ljudje, ki jih je dušila sebična bojazen, zaklepali v svoje koče in se dobro zavarovali v njih, ne da bi se kdo brigal za soseda. Kar se tega tiče, je oče Baptista, alkalde vse okolice, divjal, kadar so mestni oblastniki govorili z njim o stvari. Zatrjeval je, da sta on sam, župan, in Sigro, njegov zvesti alguazil, dovolj prebrisana, da bosfa storila konec ti javni nesreči. Navzlic temu Pepe ni niti pomislil, da bi se zatekel k županu po pomoč. Ni maral laži in praznega bahanja. Zadruga drž. uslužbencev za nabavo potrebščin na Vodnikovem trgu št. 5 v Ljubljani je imela svoj XVIII. redni občni zbor dne 29. marca v Delavski zbornici v Ljubljani. Udeležilo se je zborovanja lepo število članstva, ki je s svojim vzglednim ponašanjem na zborovanju pokazalo, da se zaveda važnosti in pomembnosti zadružnega udejstvovanja. Ves potek občnega zbora je bil na res dostojni višini, tako da se je tudi letošnja zadružna skupščina v tem pogledu močno razlikovala od nekdanjih hrupnih in neresnih zborovanj. Predsednik upravnega odbora g. Alojzij Žigon je ob osmih otvoril občni zbor in pozdravil navzoče, posebej še zastopnice Krožka zadrugark. Delegat naše Zveze g. dr. A. Pečovnik se je opravičil, Železničarska nabavljalna zadruga je pa pismeno pozdravila zborovanje in želela naši zadrugi uspešno delo. Nato je predsednik v splošnem poročal o delovanju odbora v minulem letu, posebej opisal razvoj poslov v oddelkih za špecerijo, za manufakturo in za kurivo. Navajal je velike težkoče. jim članom pravno zastopstvo v primeru kršitve pravic članov kot državnih uslužbencev. Zadruga niti sama nima svojega stalnega pravnega zastopnika ter ga mora v potrebi posebe najemati. Glede tehtanja blaga in splošnega povišanja cen je neki član, potem ko je sprejel zadovoljiva pojasnila, svojo pritožbo umaknil. Po desetih je predsednik g. Žigon občni zbor zaključil in se zahvalil zborovalcem za mnogoštevilno udeležbo in pozornost. Tudi ta občni zbor je pokazal, da se ljubljanska nabavljalna zadruga navzlic hudim časom neprestano razvija in spopolnjuje. Zaupanje in vera drž. uslužbenstva v uspešnost zadružnega dela narašča in kmalu v Ljubljani ne bo več nobenega drž. uslužbenca, ki ne bi bil včlanjen v svoji nabavljaini zadrugi. Has konzorcij Sijajen uspeh naše najstarejše kreditne zadruge. V beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani je dne 12. marca otvoril predsednik g. direktor Josip Reisner 65. redni občni zbor Hranilnega in posojilnega konzorcija, kreditne zadruge državnih uslužbencev v Ljubljani. Po uvodnih formalnostih je sledilo poročilo upravnega odbora, ki sta ga podala predsednik in tajnik g. Viktor Markič. V začetku leta je 'štela zadruga 1699 članov s 6975 deleži. Med letom je pristopilo 185 članov s 771 deleži, izstopilo 252 članov s 1518 deleži, tako da je bilo ob koncu leta 1632 članov s 6228 deleži. Zadruga je z začetkom leta 1939. odpravila pobiranje 1% upravnega prispevka ob izplačilu posojil, odpravila pa je z istim dnem tudi obrestovanje vrnjenih obrokov na posojila. Iz sklada za članske namene je podelila zadruga 46 podpor po 200 din najrevnejšim vdovam in sirotam drž. uslužbencev ter prav tako naklonila tudi nekaj podpor za splošne kulturno-humane namene. Prometa je v 1. 1939. imela zadruga 16,268.000 din. Denarna aktiva so znašala 2,713.000 din, posestna aktiva pa 2 202.000 din. Skupna aktiva so znašala torej 4,915.000 din. Posestna aktiva stalno padajo zaradi odpisov od vrednosti »Doma« in inventarja. Prošenj za posojilo je bilo vloženih 744, od teh je bilo odklonjenih 93. Na posojilih je zadruga prejela lani ■ean—MiiHMMi «n»a——»i»^—a—» daleč nekje. Psi so divje zavijali. Kvakanje žab v bližnjem prekopu so prekinjale samo podgane, ki so se zaganjale v vodo, in krastače, ki so skakale med trstjem. Pepe je štel ure, ki jih je slišal biti. Bila je to edina stvar, ki ga je še mogla rešiti pred dremavico in odrevenelostjo, v katero se je spričo nepremičnega čakanja pogrezal. Enajst!... Nobenega dvoma ni, ne bo jih ... Mar jim je sam Bog omehčal srce? Nenadoma so žabe utihnile. Na stezi sta se pojavili dve senci. Pepeju se je zdelo, da vidi dva ogromna psa, ki sta se naenkrat zravnala. Bila sta človeka, ki sta se približevala čisto sklonjena, tako da sta se skoro vlekla po kolenih. »Sta že tu!« si je dejal in čeljusti so mu zašklepetale. Oba moža sta se obračala ves čas vsenaokrog, kakor da se bojita presenečenja. Šla sta pogledat vzdolž žive meje, se nato približala vratom koče in pritisnila ušesa na ključavnico. Dvakrat sta med tem početjem prišla čisto blizu k Pepeju, ki ju vendar ni mogel spoznati. Bila sta ogrnjena s pregrinjali, ki so jima zakrivala obraz, a spodaj je bilo videti puškine cevi. To je Pepeju pojačilo pogum. Ni dvojna, to sta Gafarrova morilca. Na vsak način mora ubijati, da sam ne bo ubit. Zdaj sta odšla proti peči. Eden izmed Miju se je sklonil in segel z rokama v peč, naravnost v smeri puškine cevi. Sijajen Strel! Ampak drugi razbojnik, ki bi ostal -živ! Pepe je začutil, kako ga pričenja tresti ^d sixahu. Mrzel pot mu je orosil čelo. Če 1 'Je enega, ostane pred drugim brez r°žja. če jih pa pusti, da odideta praznih 2.812.000 din, izdala pa 2,230.000 din. Hranilnih vlog pa je izplačala zadruga za 1,201.000 din, prejela pa za 619.000 din. Zadruga ima dva dolgova: Pri Poštni hranilnici za »Dom« 1,589.000 din ter pri Zvezi nabavljalnih zadrug 643.000 din, skupaj 2,232.000 din. Lani je zadruga na obeh dolgovih odplačala 278.000 din. — Režija zadruge se vzdržuje na primerni nižini. — Čisti dobiček zadruge je znašal lani 43.476 din Po poročilu nadzorstvenega odbora, ki ga je podal g. dr. Filip Orel, je občni zbor soglasno odobril letni račun in predlog upravnega odbora o razdelitvi čistega dobička ter prav tako soglasno podelil upravnemu odboru razrešnico. K točkama zborovalnega reda: »Določitev višine, do katere se sme zadruga zadolžiti«, ter »Določitev višine, do katere sme zadruga prejemati hranilne vloge«, je občni zbor odobril predlog upravnega odbora, da se zadrugi v tem oziru ne stavijo nikake meje in da se prepusti to uvidevnosti upravnega odbora. Tudi glede določitve višine, do katere sme zadruga članom odobriti posojila, je občni zbor osvojil predlog upravnega odbora, da ostane zadruga pri dosedanji stari praksi podeljevanja posojil, t. j. največ do zneska 10.000 din posameznemu članu. Pri dopolnilnih volitvah sta bila izvoljena v upravni odbor g. Ivan Podgornik, poštni uradni ravnatelj v p., in g. ing. Drago Fatur, profesor tehniške srednje šole, ter 3 namestniki; v nadzorstveni odbor pa g. Anton Pečnik, pisarniški uradnik v p., in g. Dušan Podgornik, uradnik Poštne hranilnice, ter dva namestnika. Občni zbor, ki je potekel v znamenju najlepše harmonije in sloge, je zaključil g. predsednik s pozivom k vzajemni in tovariški samopomoči drž. uslužbencev v lastnih kreditnih zadrugah in s tem h gospodarski osamosvojitvi. Prnji!! naročnino! rok, se bosta maščevala in mu zažgala kočo. Toda tisti, ki je stal na preži, je postal nepotrpežljiv zaradi tovariševe počasnosti. Zato je pristopil bliže k njemu, da mu pomaga iskati. Možakarja sta bila videti kakor mračna gmota, ki je zastirala peč. Prilika je bila sijajna. Le pogum, Pepe! Streljaj!... Zagrmelo je, kakor da je strela udarila in vsa huerta je bila takoj na nogah. Dvignil se je pravcati vihar vpitja in daljnega lajanja. Pepe ni videl nič drugega kakor kolobar iskric, puško mu je iztrgalo iz rok in mahal je z njima, da bi se prepričal, da ni ranjen. Prav zares, njegovo drago puško je razneslo. Pred pečjo ni bilo prav nič več. Pepe je domneval, da sta razbojnika pobegnila in tudi sam jo je hotel že pobrisati, ko so se odprla vrata njegove koče . in je stopila ven žena. Pok jo je prebudil in ker se je bala, da se je kaj hudega zgodilo možu, je stopila iz koče v spodnjem krilu, s svetilko v rokah. Rdečkasta luč svetilke, ki se ji je tresla v preplašeni roki, je posvetila prav do vratič v peč. Tam sta ležala dva moža, drug na drugem, prepletena v eno samo truplo, kakor da ju je združil ogromen neviden žebelj in da sta zvarjena s krvjo... Strel je bil pošten, stara puška je podrla dva na en mah. Ko sta Pepe in žena, vsa preplašena radovedno od blizu posvetila truploma v obraz, sta s kriki presenečenja odskočila. Bila sta Baptista, alkade, in Sigro, njegov alguazil, občinski stražnik. Huerta je bila ob župana, toda mirna. Težnje finančne kontrole Na zadnji seji glavnega odbora Združenja zvaničnikov finančne kontrole v Beogradu so zborovalci ugotovili pri obravnavanju nove uredbe o fin. kontroli, o kateri smo že večkrat pisali, da so z njo zvaničniki finančne kontrole sicer zadovoljni, čeprav jim ni dala vsega tistega, kar že desetletja zahtevajo in do česar imajo tudi pravico. Zato so zborovalci sprejeli sklep, da je treba odločujočim izročiti spomenice glede naslednjih točk: 1. Zvaničnikom fin. kontrole brez razlike na čin in položaj naj se dovoli nošenje boljših uniform in orožja. Izdela naj se itudi nov pravilnik o uniformiranju. Tudi naj se vsem uslužbencem preskrbe službeni revolverji, kakor to tudi predpisujejo navodila. 2. Vsem zvaničnikom fin. kontrole naj se ne glede na oceno (razen, če je slaba), dovoli opravljanje izpita. Tudi naj se vsi izpiti, tudi uradniški, opravljajo pri finančnih direkcijah. 3. Stalež zvaničnikov naj se zviša vsaj za 500, in naj se pomaknejo vsi sedanji kandidati v višjo skupino. Tudi naj se v proračunu določi vsaj 100 mest uradnikov X. skupine, da bi mogli biti imenovani tisti kandidati, ki čakajo na to že več let. 4. V novi finančni zakon naj se vnovič vnese dovoljenje, da more ministrski svet izdati uredbo ali zakon o fin. kontroli, kjer naj se sprejme tudi določba, da morajo vsi zvaničniki fin. kontrole biti po devetih letih službe avtomatsko brez izpita pomaknjeni v višjo skupino. 5. Zvaničnikom fin. kontrole naj se prizna pravica do ženitve po treh ali največ petih letih službe. 6. Iz tihotapskega sklada naj se vsaj tretjina uporabi za nabavo motornih vozil za fin. kontrolo, kar je nujno potrebno za uspešno preprečevanje tihotapstva. 7. Določbe iz lanskega fin. zakona o depolitizaciji fin. kontrole itd. naj se črtajo. Odposlanstvo Združenja zvaničnikov fin. kontrole je res obiskalo načelnika ministrskega oddelka za fin. kontrolo, ki je obljubil, da se bo zanimal za vse sporočene mu zadeve in da bo skušal storiti vse, kar je v njegovi moči, da se ugodi tem upravičenim zahtevam. Vestnik Zamenjava položnic. Zaradi pomote pri odpremi lista so nekateri p. n. naročniki z zadnjo številko prejeli namesto naših čekovnih položnic tuje. Prosimo vse, ki so dobili napačno položnico, da vplačajo naročnino po naši, če še imajo katero, ali naj pa z dopisnico zahtevajo od uprave, da jim pošlje pravilno položnico. Prosimo, naj se nam ta nehotena napaka oprosti. — Vsem p. n. naročnikom, ki so z zamenjanimi položnicami že plačali naročnino za naš list, sporočamo, da smo poslani denar v redu prejeli od uprave dotičnega lista, čigar položnice so bile pomotoma priložene. Akcijski odbor pri dr. Mačku. Dne 27. marca so v Beogradu zastopniki vseh stanovskih organizacij državnih uslužbencev imeli sejo. Navzoči so bili tudi odposlanci odborov iz banovinskih mest, tako iz Ljubljane g. Metod Kumelj, predsednik sekcije JUU, kot zastopnik vseh naših organizacij iz Slovenije. Na seji so zborovali položaju in o ukrepih za zvišanje prejemkov. Dne 29. marca je nato posebno odposlanstvo obrazložilo podpredsedniku vlade g. dr. Mačku neznosno stanje državnih uslužbencev in upokojencev in mu dokazalo potrebo za nujno in izdatno zvišanje prejemkov. Pri tem naj se upoštevajo predvsem nižji uslužbenci in oženjeni, ki imajo otroke. G. podpredsednik vlade je obljubil, da se bo zavzel za ugoditev tem upravičenim zahtevam. Za skupno organizacijo na Hrvatskem. Iz zagrebškega »Našega glasa« posnemamo, da je ondotna »Potporna zadruga javnih namještenika i umirovljenika«, ki je bila svoj čas osrednja organizacija vseh strokovnih društev drž. uslužbencev in upokojencev na Hrvatskem, enako kakor naša ljubljanska »Zveza državnih nameščencev in upokojencev«, započela akcijo za ustanovitev skupile, enotne zveze vseh današnjih strokovnih organizacij drž. uslužbenstva v banovini Hrvatski. Predsednik navedene Potporne zadruge, dr. Viktor Benkovič, je sklical na dogovor odposlance vseh strokovnih drž. uslužbencev, ki so ustanovili akcijski odbor z namenom, da zastopajo interese vsega stanu in da pripravijo možnost za oživitev nekdanje zveze. Delujejo v tem akcijskem odboru zastopniki organizacij poštnih uradnikov, srednješolskih profesorjev, sodno-upravnih uradnikov, zvaničnikov fin. kontrole, carinskih in železniških uradnikov, sodnikov, finančnih uradnikov, računskih uradnikov, učiteljev in še cele vrste drugih strok. Pravilnik o človekoljubnih ustanovah. Konec meseca aprila 1940. poteče odlog za uveljavljenje pravilnika o človekoljubnih ustanovah, ki ga je trgovinsko ministrstvo že tretjič podaljšalo in ki je svoj čas tako razburil vse naše dobrodelne ustanove, zadruge in društva. Upati je, da ho ministrstvo za trgovino ta pravilnik umaknilo in izdalo novega, ki bo v polni meri upošteval poseben značaj naših dobrodelnih ustanov (pogrebnih skladov, posmrtninskih zadrug, bolniških društev itd.), ki ne delajo zaradi dobička, temveč imajo popolnoma in izključno le stanovsko socialne smernice. V duhu časa! Pod tem naslovom objavlja »Mariborski zadrugar: tole: »Pri nekem fotografu v Mariboru je v izložbi napis: ,Drž. uradniki! Pozor! Tri slike za legitimacije samo 10 din!1 Pod tem napisom pa je prilepljen novejši listek z napisom: ,Dva dinarja dr^ginjska doklada1. Kdaj bodo že našim plačilnim polam pridani listki, ki bodo označili našo draginjsko doklado ,v duhu časa1?« Dom zadružnih uslužbencev na Pohorju. Konec minulega oktobra so v Mariboru ustanovili »Stavbno zadrugo zadružnih uslužbencev«, ki ima namen postaviti za svoje člane razna okrevališča in letovišča. Zadružni odbor je sklenil, da sezida najprej prvo planinsko gorsko letovišče na Pohorju. Zadruga je kupila v ta namen na južni strani Pohorja zemljišče, ki meri 32 oralov. Leži v višini preko 1100 metrov nad morjem in ga pokriva velik, večinoma gosto zaraščen smrekov in bukov gozd. Leži približno v sredi med Mariborsko in Ruško kočo, v bližini močnih studencev. Do koče, ki bo sezidana, pelje nova avtomobilska eesta in pešpot. Dom bo imel najmanj 100 postelj z vsem udobjem in lastno elektrarno, tudi bo napravljen velik kopalni bazen, v bližini so pa lepa smuška terišča. — Cene v domu bodo res zadružne, tako da bodo dosegljive tudi najslabše plačanim uslužbencem. Član postane lahko vsak zadružni nameščenec, pa tudi zadruge kot pravne osebe, tako da bodo mogli uživati udobnosti tega planinskega okrevališča vsi zadružni člani. O učiteljstvu na Hrvatskem. O tem vprašanju je pisala zagrebška »Seljačka Sloga« med drugim tudi tole: »Dosedanji vzgojitelji (učitelji in profesorji) so bili vzgojeni v duhu, ki je nasproten hrvat-skemu kmetskemu gibanju. Zanje je bilo kmetsko ljudstvo nekulturno, »masa«, objekt, ki ga je treba vzgajati, voditi, poučevati ali šolati. Po nauku bratov Radičev ima pa hrvatsko kmetsko ljudstvo svojo kulturo, prosveto in duhovnost in je treba sodelovati z njimi in na temelju njegove kulture z razlaganjem in dopolnjevanjem učiti mladino določenih znanosti. Nihče torej ne more in mu ni naročeno vzgajati vse ljudstvo in ga poučevati vseh znanosti. Smešno je torej reči, da so učitelji — zlasti mlajši, brez izkustev — prosvetitelji ljudstva, o katerem ne vedo tako rekoč nič ... Zato je največja in najtežja naloga novega predstojnika prosvetnega oddelka, da prepriča vzgojitelje, da se morajo oni od ljudstva — vsaj v začetku — učiti vsaj toliko, kolikor ga preko otrok in mladine morejo poučevati, in omogočiti jim. da v sebi izvedejo potrebni duhovni preobrat ali reorientacijo.« Skrajšanje brzojavnih naslovov. Poštno ministrstvo je za olajšanje službenega brzojavnega prometa prejelo večje število okrajšav za brzojavne naslove. Tako se glasi za predsedništvo ministrskega svefa brzojavna kratica: Premis, za vojno ministrstvo: Mirat, kmetijsko ministrstvo ima kratico: Minagro, pravosodno pa: Minjus. Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje se skrajša na brzojavkah v: Misopo, higienski zavod: Higeza, ministrstvo za telesno izobraževanje ljudstva pa: Miliva. Tobačni tovarni se pošlje brzojavka na kratico: Faduv. Takih okrajšav navaja dotični razpis še dolgo vrsto. Nekaj poštne statistike. Lani je bilo v državi 3982 pošt, za 100 več kot prejšnje leto. Telefonskih central in postaj je bilo 1540, brzojavnih postaj pa 2156. — Poštno ministrstvo je imelo lani vsega skupaj 15.240 stalnih in nestalnih uslužbencev, za 359 več kot prejšnje leto. Uslužbenstvo je najbolj naraslo v zadnjih štirih letih na ozemlju beograjske direkcije, namreč za 22 %, pri sarajevski za 17,6 %, pri ljubljanski pa komaj za 1,8 %. Pritožbe slovenskih poštnih uslužbencev, ki so stalno hudo preobremenjeni z delom so torej očitno upravičene. Kvalitetno blago po res solidnih cenah kupite v Manufakturi NOVAK v Ljubljani na Kongresnem trgu. Ez organizacij Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani vabi svoje člane na XX. redni letni občni z b o r , ki se vrši v nedeljo, dne 5. maja 1940., ob 10. uri v justični palači, soba št. 79, v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 1. — Dnevni red je v smislu § 10. društvenih pravil. — Po občnem zboru bo skromna proslava društvene dvajsetletnice. — K občnemu zboru in proslavi vabi vse člane društveni odbor. Profesorsko zborovanje. Kongres Jugoslovanskega profesorskega društva bo letos v Beogradu, in sicer v dneh od 5. do 7. julija. Kot posebna točka dnevnega reda zborovanja je določena sprememba društvenih pravil. Komisar v uradniškem društvu v Zagrebu. Banska oblast banovine Hrvatske je postavila »Udrugi javnih činovnika« državnega komisarja, ki ima nalogo, naj preišče pravilnost društvenega delovanja, skliče izredni občni zbor in doseže spremembo dru- Uredba o dokladah upokojencem. Finančno ministrstvo je že izdalo prečiščeno izdajo uredbe o osebni in rodbinski dokladi drž. upokojencev, tako da je ta uredba odslej v celoti veljavna. Nova uredba nosi datum 15. marca 1940., št. 7550/1, in je bila objavljena v beograjskih »Službenih Novi-nah« od 21. marca 1940., št. 66-XXII. — Bilo bi prav, da bi to prečiščeno uredbo, ki zanima vse drž. upokojence, objavil tudi ljubljanski »Službeni list«, da bo slehernemu na razpolago. Osebne doklade staroukojenncev s popolno visokošolsko izobrazbo. Po novi uredbi o osebni rodbinski dokladi drž. upokojencev z dne 15. marca 1940., št. 7550/1, pripadajo državnim upokojencem, ki so bili upokojeni po prejemkih po zakonskih predpisih, veljavnih pred 1. septembrom 1923., če imajo popolno visokošolsko izobrazbo in če so bili upokojeni z več kot 20 leti priznane službene dobe, večje osebne doklade kakor ostalim staroupokojeneem z enako pokojnino. Ker pa finančna direkcija o šolski izobrazbi staroupokojeneev v obče nima nobenih podatkov, novih doklad staroupo-kojencem s popolno visokošolsko izobrazbo ne more priznati in izplačevati, dokler ne dobi dokazil o njih izobrazbi. Vsi staro-upokojenci s popolno visokošolsko izobrazbo, ki imajo nad 3000 din letne pokojnine, naj tedaj finančni direkciji predloži sodno overjen prepis ali prevod listine o njih popolni visokošolski izobrazbi. Dokler kdo takega dokazila finančni direkciji ne predloži, bo prejemal osebno doklado v izmeri, ki je določena za staroupokojence brez popolne visokošolske izobrazbe. Povračilo članom mariborske zadruge. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru objavlja, da znaša povračilo (blagajniški skonto) za lani nabavljeno in plačano blago pri kreditnih nabavkah 4V2 %, pri nabavkih proti takojšnjemu plačilu pa 5V2 % od vrednosti izkupljenega blaga. — Zanimivo je, da odbor predpisuje, da si morejo člani za vrednost tega povračila nabaviti blago samo naenkrat skupaj, in sicer samo v špecerijskem ali pa samo v manu- štvenih pravil. Zagrebška Udruga javnih činovnika, ki je najstarejše hrvatsko uradniško društvo, je doseglo izredno lepe uspehe na področju dobrodelne delavnosti in mnogo koristilo javnim nameščencem, njihovim vdovam in sirotam. Šele na zadnjem občnem zboru je prišlo do spora med dru-štveniki, kar je povzročilo intervencijo oblasti. Ugodnosti organiziranih uslužbencev in upokojencev. Člani »Potporne zadruge javnih namještenika i umirovljenika v Zagrebu« imajo na podlagi pogodbe, katero je navedeno društvo sklenilo z lekarnarsko zbornico v Zagrebu, pravico do 25% popusta od cen vseh zdravil, ki so bila magistralno predpisana in po veljavni taksi ocenjena. Od cen zdravilskih specialitet in zdravil s specialno zavarovanim imenom imajo pa po 10 % popusta. Ta pogodba daje članom navedene organizacije znatne ugodnosti. »Mariborski upokojenec«. V prvi številki tega glasila mariborske upokojeniške organizacije je tudi naslednje opozorilo: »Naš Glas«, list za državne nameščence in upokojence. Priporočamo toplo vsem društvom, posebno pa onim imovitejšim članom, da se naročijo na ta naš odlično redigirani strokovni list, ki izvrstno zastopa interese državnih nameščencev in upokojencev.« Razpuščeno zborovanje upokojencev. Dne 31. marca je bil v Zagrebu sklican občni zbor ondotnega Društva državnih i samoupravnih umirovljenika. Na zborovanju so se zbrali odposlanci iz vse banovine Hrvatske, ki so skupno zastopali približno 6000 društvenih članov. Ko je predsednik društva stavil predlog, da se pošljejo razen ministrskemu predsedniku, finančnemu ministru in banu brzojavni pozdravi tudi podpredsedniku vlade g. dr. Mačku, je prišlo do prepira in kričanja, tako da je navzoči policijski komisar razpustil zborovanje. Po »Umirovljeniku« so izzvale nemire samo tri osebe, od teh dva člana. Društvo je zaradi razpusta pretrpelo veliko škodo, ker so posamezni odposlanci prispeli od zelo daleč. Zato je organizacija zaprosila, naj se prihodnjič pošlje kot zastopnik policije drug uradnik. — Po razpuščenem zborovanju je odbor skupno z delegati z dežele odposlal deputacijo osmerih oseb k gospodu dr. Mačku. Ta je odposlanstvo izredno ljubeznivo sprejel in z veliko pazljivostjo poslušal poročilo o celotnem dogodku in obljubil društvu svojo zaščito. — Novi občni zbor bo dne 20. aprila ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih v Zagrebu. fakturnem oddelku prodajalne. Kdor do konca leta za znesek tega povračila ne bi naenkrat nakupil blaga, izgubi pravico do povračila, ki se pripiše rezervnemu skladu. Na kredit kupujočim članom se pa povračilo obračuna pri aprilskem mesečnem računu. Sestanki zadrugarjev. V prostorih Zadružnega doma v Kranju bosta ondotna nabavljalna in kreditna zadruga drž. uslužbencev prirejali odslej redne članske se- stanke, kjer bodo obravnavali razna zadružna vprašanja. Člane bosta obe zadrugi vabili s pismenimi pozivi, nabitimi v zadružni prodajalni. Kolo žen zadrugark v Ljubljani. Po vabilu v »Zadrugarju« je ljubljanski krožek zadrugark sklical svoj drugi letni občni zbor za dne 10. aprila v Ljubljani. Zborovanje je bilo sklicano za osmo uro zvečer v dvorani »Sloge« v Pražakovi ulici 19. — Obvestila bz. vabila na občni zbor naš list ni prejel. Zborovanja železničarskih zadrug. Železničarska nabavljalna zadruga v Ljubljani ima letos svoj redni občni zbor dne 26. maja 1940. Zborovanje bo v Ljubljani po delegatskem sistemu. — Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani ima pa svoj občni zbor že 28. aprila v glasbeni dvorani »Sloge« v Ljubljani. Iz železničarske nabavljalne zadruge. Ta naša velika ustanova je še pred zimo nakupila nad 25 vagonov krompirja, ki ga je razprodala članom po ceni, ki je bila dosti nižja od tedanje cene na trgu. Tudi pri moki se je posrečila ugodna nabava, tako da jo je prodajala po 25 do 40 par ceneje kot trgovci. Železničarska nabavljalna zadruga nakupuje živila (moko, olje. Režijski fond finančne kontrole. Že zadnjič smo poročali, da je bilo preostalo premoženje bivšega režijskega fonda finančne kontrole izročeno v last Združenju zvaničnikov finančne kontrole v Beogradu. Večina članov finančne kontrole samih o usodi tega fonda ne ve mnogo ali pa prav nič. Do leta 1925. je bila za uslužbence finančne kontrole posebna »Zajednica za preskrbo uslužbencev finančne kontrole z obleko«, ki je poslovala v Sarajevu. Ostanek premoženja te ustanove je bil naložen pri Državni hipotekarni banki v Beogradu. Združenje zvaničnikov fin. kontrole se je že dolga leta trudilo, da bi bilo doseglo likvidacijo tega ostanka premoženja nekdanje Zajednice, toda do tega ni prišlo, ker denarja ni bilo mogoče pravično razdeliti. Nihče ni namreč vedel kdo je prav za prav vplačal denar in komu naj bi se povrnil. Mimo tega je mnogo izmed organov finančne kontrole, ki so plačevali te prispevke, že zdavnaj zapustilo finančno kontrolo, bodisi zaradi upokojitve ali zaradi odpusta iz državne službe ali iz drugih razlogov. Zato je finančno ministrstvo zdaj z novo uredbo določilo, naj se ves ta denar izroči posmrtnemu skladu Združenja zvaničnikov finančne kontrole kot najbolj legitimiranemu nasledniku tega denarja, ker pravih vplačevalcev pač ni bilo mogoče več ugotoviti. Dne 2. februarja t. 1. je Državna hipotekarna banka izročila navedeni organizaciji ves ta denar, ki je znašal z obrestmi celih 3,055.037 din, tako da je po prenosu tega zneska znašala glavnica posmrtnega sklada Zvaničnikov finančne kontrole nekaj nad 8,760.000 din. Za socialno in zdravstveno skrbstvo železničarjev. V prometnem ministrstvu je bil ustanovljen nov odsek za socialno in zdravstveno skrbstvo. Odsek je razdeljen v pet skupin: za socialno skrbstvo, za stanovanjska vprašanja in najemnine, za tisk, za zadružništvo in organizacije, ter skupina za zdravstveno skrbstvo. V prvi skupini se bodo obravnavala vprašanja življenjskih pogojev in potreb osebja, premoženjsko stanje in briga za podpiranje potreb- mast, makarone, sladkor, kavo, riž, prekajeno svinjino itd.) za enomesečno potrebo članov. To zato, da dobe člani vselej sveža živila, pa tudi zaradi tega, ker nima na razpolago lastnih sredstev ali ugodnih posojil, s kateremi bi mogla o pravem trenutku nakupiti večje količine blaga ob povoljnejših pogojih. — Tudi drv je v letošnji zimi prodala toliko, kakor še nikoli doslej. Cena drv je hudo zrasla, ker se izvažajo na jug, največ pa v Italijo in Švico. Prekupci plačujejo za drva močno pretirane cene in jih kupujejo v ogromnih količinah, ne glede na to, ali so drva suha ali sveža. Bati se je, da se bodo drva še podražila. Prodaja na kredit. Nabavljalna zadruga v Kranju je opozorila člane, da dovoljuje vsakemu zadrugarju samo enomesečen kredit. Prodajalna ne sme nikomur, ki je v zaostanku s plačilom dati novega blaga na kredit, dokler ne poravna starega zaostanka, ozir. dokler ne plača računa za prejšnji mesec, in da primernega obroka na račun starega dolga. Edino ob rednem plačevanju bo mogla zadruga pravilno poslovati. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna i O S. REICH. politika nih. Skupina za stanovanjska vprašanja bo dajala posojila iz stanovanjskega sklada, skrbela za zidanje stanovanj, za oddajanje teh itd. V tiskovni skupini se bodo združili vsi posli, ki se tičejo obveščanja dnevnega tiska doma in v tujini, evidenca vseh poročil o prometu, obveščanje listov o važnih prometnih vprašanjih, končno tudi izdajanje prometnih uradnih glasil in oskrbovanje knjižnice. Skupini za zadružništvo in organizacije je naloženo, da spremlja in podpira delovanje železničarskih zadrug, vodi o njih evidenco, dovoljuje ustanovitev novih društev, opazuje njihovo delovanje in poroča o njem. Skupini za zdravstveno skrbstvo je pa naloga nadziranje sanitetske službe na železnicah, dalje vzdrževanje higiene, pobijanje nalezljivih bolezni in izdajanje zaščitnih ukrepov. Nadzira tudi desinfekcijske naprave, zidanje stanovanj v higienskem pogledu in se briga za izvajanje pouka za obvezno telesno vzgojo. Zdravstvo Spimo v modri sobi! Velika londonska zveza arhitektov za notranjo opremo je sklenila gledati pri opremi spalnic na to,, da so spalnice modre. Merodajno za ta sklep je bilo predavanje nekega arhitekta, ki je bil prej živčni zdravnik in ki je prišel na to, da ljudje v modri okolici najbolje spijo. Svoje naziranje je podprl s tako obsežnim statističnim materialom, da mu nihče ni mogel oporekati. Za črn kruh. Na oddelku profesorja Strasserja na dunajski polikliniki je izšlo obsežno delo, ki govori o črnem kruhu in ki mu pripisuje ob lenivosti črev večkrat boljše uspehe kot jih imajo zadevna zdravila. Črn kruh je v zdravstvenem, prehra-njevalnotehniškem in narodnogospodarskem oziru priporočljivejši kot druge vrste. V istem smislu priporoča tudi znani profesor Noorden zmeraj na novo uživanje rženega kruha. Tako ima staro ljudsko mnenje zopet prav. (Iz »Zdravja«) Upokojenec Zadružne vesti Socialna Vedno najugodneje kupite za obleke, in manufakturno blago sploh, v manufakturi NOVAK LJUBLJANA, Kongresni trg 15 pri nunski cerkvi KROJAŠKI % AftV ttok Im LJUBLJANA - PRAŽAKOVA ULICA Uradnikojm znaten popust ali na obroke. Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. La-stnazaloga modnega blaga. Rabite pisarniške potrebščine, pisemski papir, svinčnike, nalivna peresa, avtomatične svinčnike, obrnite se do KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI. Kralj, dvorni dobavitelj ANTON VERBIČ LJUBLJANA delikatese Skrbna postrežba! ŠPECERIJA Telef. 2673 Najnižje cene Sveže blago! Če Vam je priročneje, pojdite v njeno PODRUŽNICO V MARIBORU. Priporočamo tvrdko M. TIČAR LJUBLJANA v za nakup pisarniških A in šolskih potrebščin Kreditna zadrujja državnih uslužbencev t Ljubljani, Gajeva ulica ŠL 9 —- v lastni hiši Najstarejia kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun itev. 10.681. Telefon itev. 341S. Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 7*/s proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvo. I’ ■ ■ ■ ■C ■ ■ ' ■ i Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, r. z, z o. z. Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 • Telefon štev. 4421 DRŽAVNI USLUŽBENCI! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava nadom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi itd. Širite zadružno misel med evotiml tovarili ! | S ■BaaBaaBBBBBaaaBaaaBaaaiaBaaaaBaaaaBaBaaBaBaaaaaBBaaBaaaaaBaaBaBaaBBaaaaaaaBaaBBBBBBaaaaaaaBBaBBBBaaaBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBaaaBaBBaaBBBBaaBBBaBaaaaaaaMBBaBBBBBBBBaaaBaBBBBBaaaaaii' izdaja za konzorcij .Naš glas* odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Ufiteljaka tiskam (predstavnik France Štrukelj}. Vsi v Ljubljani.