Erazem Gorshe, 1116 E. 72nd St. Cleveland, Ohio. 2-23 SEPTEMBER 21 S Kv, - Matevž 22 N 19. pobink. 23 P Lin cap. m. 24 T Marija R. jet.® 25 S Pacifik, spoz. 26 C Justina 27 P Kozma in Dam. 28 S Venceslav 29 N Sv. Mihael 30 P Jeromij kanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imageJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) najstarejši IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN fLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 185. CHICAGO, ILL., SREDA, 25, SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 25, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Odlaša napoved vojne Italiji Kljub temu, da Italija prodira v njega ozemlje, Egipt še ni na jasnem, ali velja napad njemu, ali Angliji. — Zahteve po napovedbi vojne Italiji. Kairo, Egipt. — Tukajšnja vlada je še vedno na razpotju in se ne more odločiti, kako stališče naj zavzame napram vojni. Med tem ko so italijanske čete že dejansko napadle egiptoVsko ozemlje ter celo prodrle vanj nad 60 milj globoko, pa Egipt še ugiba v o tem, aH naj smatra to ofenzivo kot naperjeno proti sebi, ali naj vidi, v njej le italijanski napad na angleške interese. Zemlja namreč, po kateri prodirajo Italijani, je puščavska in skoraj popolnoma ne-obljudena, in bi je zato Egipt ne pogrešal dosti. Vendar pa so se med vodilnimi osebnostmi Egipta oglasili možje, ki vidijo v italijanskem prodiranju direktno nevarnost" ža pravo egiptovsko zemljo, namreč za porečje Nila, in ti zahtevajo, da vlada takoj napove vojno Italiji. Celo v vladi sami so se izrazile te zahteve in, ket niso z njimi prodrli, so štirje ministri resignirali. Pred svojim odstopom so se izrazili, da je popolnoma jasno, da ima Italija v načrtu, zasesti Egipt, kljub temu, da se je Mussolini svoječasno izrazil, da tega načrta nima. Povdarili so, da bi bilo- še itako trpljenje vsled vojne bolj sprejemljivo kakor pa "sramotno in strahopetno zanašati se na druge, da bodo Egipt branili.' ' Kljub temu pritisku pa se min. predsednik Hassan Paša še ni vdal in edino, kar je storil, je bilo to, da je v ponedeljek "proglasil stanje, prekega soda za deželo, dočim vlada obsedno stanje že od začetka izbruha vojne. Bržkone pa bo prišlo vprašanje miru ali vojne v rešitev pred izredno zasedanje parlamenta, ki se utegne sestati prihodnji teden. PRIPRAVE ZANAROR Predsednik priporočal sestavo državnih odborov. UNIČEVANJE GRE NEOVIRANO DALJE London, Anglija. — Nazij-ski, letalci so ponovno obmetavali London v noči med nedeljo in ponedeljkom in to je bila že Iti. zaporedna noč, v katerih je bilo mesto bombardirano. Težke bombe so to noč padale na osrednji del mesta, kakor tudi na zunanje distrik-te. Letal&em so pri tem služili oblaki za kritje. Koncem tedna pa so tudi angleški aeroplani sipali razdejanje nad mesti, ki jih ama Nemčija zasedena. Ob celem belgijskim in severnim francoskim obrežjem so z bombami zažigali in uničevali pristanišča in Hyde Park, N. Y. — Pred- razna skladišča ter povzroča- sednik Roosevelt je poslal v ponedeljek governerjem posameznih držav apel, naj čimprej organizirajo državne in lokalne ufade, ki bodo imeli v oskrbi registracijo vojaštva in nato sledečo izbiro, kdo bo vpoklican. Naprosil jih je, naj bodo pri izbiranju tega osob-ja čim najbolj previdni ter, naj mu pošljejo seznam imen tistih, ki bodo izbrani. — Po končani registraciji bo čakalo lokalne urade veliko delo, da bodo preiskali vsak posamezni -slučaj in tudi, da bodo izbrali prave zdravnike, ki bodo nabornike imeli preiskati. li, kakor se trdi, ogromno škodo. V nedeljo ponoči pa so prileteli tudi nad Berlin, vendar pa nazijsko poročilo trdi, da so bili prej pregnani, kakor so mogli vreči kako bombo. -o- Občutno; pomanjkanje stanovanj Vsled beguncev in vsled stalnega bombardiranja zašla Anglija v resno stisko glede bivališč. — Vojna izravnala razlike med družabnimi sloji. -~ I London, Anglija. — Ob bli- KPJ7EM SVETA■ oči se zimi stoji Angiija N AZIJI KAZNOVALI JUDOVSKEGA ADVOKATA Berlin, Nemčija. — Ker je skrival svoje judovsko poko- ški poslanik za Rusijo, grof — Berlin, Nemčija. — Tisti, ki v Belgiji in severni Franciji lastujejo kakega go-loba-pismonošo, morajo te živali prijaviti nazijskim oblastem tekom 48 ur, drugače jim grozi smrtna kazen. Ta odredba je bila izdana zadnjo nedeljo. — Riom, Francija. — Bivši min. predsednik Francije, Edv. Daladier, je bil zadnjo nedeljo pripeljan v to mesto, kjer bo postavljen pod zasliševanje od prosekutorja vrhovnega sodišča glede njegove krivde na vojni. — Moskva, Rusija. — Nem- NAZIJSKA AKTIVNOST V JUŽNI AMERIKI Montevideo, liruguaj. —Generalni pravnik tukajšnje države je zadnjo nedeljo izrazil obdolžbo, da obstoja v Uru-guaju aktivna nazijska propaganda, da napravi iz dežele nemško kolonijo kmetov." Do-čim je bilo na podlagi te obtožbe že postavljenih v zapor osem vodilnih osebnosti, je pa vendar glavni voditelj, namreč Julio Dilldorf, časnikarski ataše v nemškem poslaništvu, še svoboden, in sicer zato, ker ga zaradi njegov,ega diplomatskega položaja ni dovoljeno aretirati. V obdolžnici se navaja, da smatrajo naziji Uruguaj kot svoj distrikt ter, da močno nazijska organizacija v deželi tvori del nazijske lenje, je bil neki advokat v Hamburgu ostro kaznovan. Obsojen je bil na tri leta zapora v kaznilnici. Poleg tega, da se je več let izdajal za arij-ca, je bil advokat obdolžen tudi, da ni k svojem priimku dostavil imena Izidor, kar bi ppkazalo njegovo judovstvo; dalje, da "se je udeležil dveh volitev, in sicer v 1936 in v 1939, in končno, da je na svoji hiši posadil svastiko. FOTOGRAFIRANJE SKOZI OBLAKE Berlin, Nemčija. — Kakor se objavlja, imajo nemški letalci priprave, s katerimi lahko fotografirajo Anglijo tudi skozi oblake. To dosežejo s pomočjo infra-rdečih žarkov. -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vedno uspeh! stranke, od katere so tudi tu-Kakor je bilo že ponovno kajšnji voditelji direktno ime-povdarjeno, je očividen na- pred velikim problemom,namreč, kje naj nastani svoje prebivalstvoma ga obvaruje pred mrazom. Pomanjkanje bivališč je postalo skrajno ostro že zdaj in postaja od dne do dne situacija še resnejša. Vzrok za ta kritični pojav je očividen. Iz raznih obrežnih mest kjer je vlada dala zgraditi Utrdbe proti napadom, se je izselilo v sredino dežele, predvsem seveda v London, na stotisoče beguncev. V osrednjih mestih pa iz Jfugostavijm Slovenija bo dobila šest žitnih skladišč, v katera bodo spravili 300 vagonov pšenice za pasivne kraje. Svet je že kupljen. — Neresnične novice o neredu v Jugoslaviji. — Smrtna kosa in drugo. Žitna skladišča za Slovenijo Izmišljene vesti o Jugoslaviji Ljubljana, v avgustu. -—Le-1 Po "Jugoslovanskem Kurir- tošnjo pomlad je banska uprava dobila potrebno posojilo za nakup žita za prehrano prebivalstva. Posojilo je bilo dano po zmernih obrestih in pri poljedelskem ministerstvu u-stanovljena Direkcija za proučevanje in organizacijo poljedelstva v svrho prehrane prebivalstva je žito dobavila. Ta direkcija, ki se na kratko iznačuje "Diporis," posluje še naprej in pripravlja za letos pomembno akcijo v državi. — Izkazalo se je namreč,, da oblastva lahko uspešno nazijske bombe dan za dnem vplivajo proti draginji le v von der SchuleiYbsvg, je v nedeljo odpotoval z aeroplanom v Berlin. Kakor se trdi, je odšel ria kratek oddih, ki ga ni imel že od februarja. Obenem pa bo imel konference tudi z nemškim zunanjim minister-stvom. -o- VOJAŠTVO BO PRIREDILO, PREDSTAVE Fort Sheridan, 111. — Tukajšnja garnizija se z vnemo pripravlja na velike predstave, ki jih 'bo vojaštvo prirejalo tekom treh dni, namreč prihodnji petek, soboto in nedeljo. Na programu bodo razne zanimive točke, ki bodo pokazale vojaške vežbe in pri katerih se bo v malem obsegu predstavljalo, kar se danes godi v Evropi. Predstave bodo vsak dan od 2:30 popol. do 7. zvečer. razdirajo hiše ter je torej sta novanj vedno manj. Povrhu vsega pa se morajo pripraviti bivališča za kake tri milijone vojakov, ki so že, ali bodo še poklicani pod orožje. Resna postaja situacija tudi glede preživljanja prebivalstva. Živeža, kakor se trdi, si- primeru, če so tudi :,ama. sposobna poseči na -trg. In banska uprava v Ljubljani je letos to tudi napravila, ko je kupila okrog 300 vagonov pšenice, katero je imela spravljeno v raznih skladiščih in mlinih, da jo je potem dajala najrevnejšim slojem, pod dnevno ceno ju" — Chicago, 111. 9. sept. — Zadnje dni so se v nekaterih tukajšnih časopisih tiskale izmišljene novice o raznih vstajali in neredu glede kupovanja živeža in drugih potrebščin v Jugoslaviji, posebno še po hrvaških krajih. "Jugoslovanski Kurir" kategorično za-nikuje in lahko razloži vse take novice, posebno še zadnjo, ki pravi, da se je v Šibeniku in Zadru razpustilo Sokolsko društvo, vsled državnih homa-t.ij. Sartio ob sebi je umevno, da je to le izmišljetina, kajti v Zadru že dolgo časa sokol-skega društva ni bilo; a raz-ven tega pa še, da Zadar ne spada več pod Jugoslavijo, ampak pod Italijo. Potem takem nima naša vlada nikako pravico do kakega društva \ tuji državi. Nekdo si izmišlja in širi take razburljive in neresnične novice o Jugoslaviji cer še ne primanjkuje v ob-1'11 tako preprečila špekulan- posebno še o Hrvat. Banovini; men Italije pri sedanji ofenzivi ta, da ddseže Suez. Tega pa ne 'bo mogla drugače kakor, da prodre preko celega severnega dela Egipta, in! torej ne more biti nobenega dvoma o tem, da je Egipt od nje direktno ogrožen. Sueški prekop, za katerega gre Italijanom, je velikega pomena za promet med Evropo in vzhodno Afriko, oziroma Daljnim vzhodom. Pot preko njega na k0re (CCC). Tisti, ki bi hote-pr. V Indijo je na tisoče milj Mj vstopiti na delo v tej vladni novani. Namen nazijev, tako ste trdi, je, da vzamejo deželo docela v svojo oblast ter jo proglase za nemško kolonijo. Tukaj obstoji število nemških šol, za katere so učitelji imenovani direktno v Nemčiji. NOVA VPISOVANJA V CCC Chicago, 111. — Tekom meseca oktobra se bo vršilo sprejemanje nadaljnjih mladeni-čev v Civilne konservacijske Nezadovoljiv napredek v prebivalstvu Amerike čutnejši meri, pač pa je problem, kako ga razdeljevati, ko so transportacije stalno ogrožene od zračnih napadov. Sedanja stiska, ki je zadela deželo, je poleg velikega zla in trpljenja prinesla tudi nekaj dobrega, namreč, da je v precejšnji meri izravnala velike socijalne razlike. Zdaj več ni dosti razločka med ple-menitašem in med revežem: Nevarnost je za oba enaka in za preživljanje sta oba odvisna od istega vira, namreč od vlade. -o- POSTAJA ZA ODDIH ZA NEMCE V JUGOSLAVIJI Belgrad, Jugoslavija. -Skozi Jugoslavijo se bo te dni preseljevalo na tisoče in tisoče Nemcev, ki *bodo potovali iz Besarabije in severne Buko-vine v Nemčijo. Kakor se trdi, se jih bo izselilo okrog krajša, kakor bi bila okrog Afrike. Prekop je bil po desetletni graditvi otvorjen v letu 1869 ter je dolg 103 milje, širok pa 65 do 110 jardov. La-stuje ga mednarodna organizacija, v kateri imate Anglija in Francija vodilno besedo, njega obramba pa je v rokah Anglije že od leta 1914. Kanal loči azijsko celino od afri ške in veže Sredozemsko z Rdečim morjem. ustanovi, naj vlože prošnjo čimprej, kajti dostikrat vzame več dni, predno je odobritev rešena. V Chicagi je urad za vlaganje prošenj na 2547 Archer ave. V poštev pridejo mladi fantje, državljani, ki so telesno in duševno sposobni, opravljati dela na prostem, ki ne hodijo v šolo in, ki so brezposelni. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA Washington, D. C. — Koncem zadnjega tedna je vladni urad za štetje prebivalstva oto-javil rezultate, ki jih je pokazalo letošnje štetje, katero se je vršilo v aprilu. Ti rezultati pa so povzročili precejšnje razočaranje, kajti še v nobenem prejšnjem desetletju ni bil napredek v številu prebivalstva tako reven kakor ravno med 1930 in 1940. Poročilo kaže, da je bilo v Zed. državah v aprilu 131,-409,881 prebivalcev. Ako se to število primerja z nekaj manj kot 123 milijoni ljudi v 1930, se pokaže, da se je v zadnjem desetletju pomnožilo prebivalstvo le za sedem od stotkov; to je nad polovico manj kakor v katerem koli prejšnjem desetletju. Kakor se navaja, je vzrok temu po javu v znižanem številu roj stev in v tem, ker se je dohod priseljencev iz inozemstva ma lodane docela ukinil. Južne države imajo zaznamovati največji napredek v prebivalstvu. Med temi pred-njači Florida, kjer se je število zvišalo za skoraj 28 odstotkov. Tudi Kalifornija je pridobila za celih 21 odstotkov, New Mexico pa za skoraj 25- odstotkov. Bolj obljudene države so padle pod povprečno število. Tako je v Illinoisu liarastlo število ljudi za 3, v New Yorku pa za 6 odstotkov. Med državami, ki so nazadovale, je najbolj prizadeta South Dakota, namreč za 7y.> odstotkov in sledi ji North Dakota s 6 odstotki. Izpremembe v razmerju glede števila prebivalstva v posameznih državah bo bržkone imelo za posledico, da se bo moralo izpremeniti tudi število njih zastopnikov v poslanski zbornici. 120,000 iz teh dveh pokrajin, kateri je, kakor znano, zasedla Rusija. Za te izseljence je ustanovila nemška vlada veliko taborišče pri Zemunu, nasproti Belgrada, kjer bodo ti, prišedši z ladjami po Donavi. našli začasen odpočitek, predno bodo potovanje nadaljevali. Taborišče meri celih 700,000 kvad. čevljev ter je opremljeno z vsemi modernimi udobnostmi in je poskrbljeno v njem tudi za zdravniško oskrbo. — Naziji v resnici skr-be za svoje rojake. FRANCIJA ZATIRA SOCI-JALIZEM Vichy, Francija. — Načelnik vlade, maršal Petain, je izdal koncem tedna odredbo, s katero je razpustil mestne odbore peterih največjih mest v nezasedeni Franciji. Vsa ta mesta,med katerimi sta glavna Lyons in Marseilles, so bila doslej v rokah socijalistov. tom da bi si na račun najrevnejših kupičili bogastvo. Zaradi tega se povsod tam, kjei so prekupci hoteli naviti cene moki, to ni posrečilo. — Tudi letos bo banovina skušala z zalogami • pšenice in drugih žit preprečiti špekulacije in zavreti dviganje cen osnovnih življenjskih potrebščin. Zaradi tega je banska uprava sklenila postaviti v raznih krajih Slovenije šest žitnih skladišč. V vsakeni teh skladišč bi bilo prostora za 50 vagonov žita. Po tehtnem študiju so bili izbrani okraji, kjer naj se skladišča postavijo. Prav tako so že izbrana mesta, kje naj stoje. Tako bo eno skladišče postavljeno v brežiškem okraju, in sicer v Sevnici, na-daljna pa za krški okraj v Krškem, za šmarski okraj v Mestinju, za celjski okraj v Polzeli, za novomeški okraj v Novem mestu in za kočevski okraj v Velikih Laščah. Kraji, ki so Uili izbrani za skladišča, imajo ugodno lego glede na ceste in železniške zveze ter na bližino milnov. Posebna komisija strokovnjakov je že izbrala v navedenih krajih zemljišča, na katerih naj bi se zgradila zemljišča. Svet je bil že kupljen in ponekod so tudi občine prispevale h kupnini. Ker se mudi, so bile celo že razposlane ponudbe za graditev skladišč nekaterim podjetnikom. "Diporis" hoče namreč imeti ta skladišča v najkrajšem času postavljena in urejena tako., da bi že v oktobru lahko začeli vanje spravljati pšenico. Vzporedno s to akcijo bc tudi banovina skušala pripraviti čim več zalog, tako za zi-m.0 in pomlad ne bo mogoče prekupčevalcem , izkoriščati razmer na našem trgu. -o- pravijo namreč da ljudje protestirajo naraščajočim cenam. A resnično pa je, da je cela Jugoslavija oskrbljena s hrano za vojne in civilne potrebe najmanj za tri leta. Posebno še Hrvaška Banovina je zasi-gurana, da bo imela dovolj živil za zimo od pridelka od tega leta, in se še posebno pazi, da bodo prizadeti kraji dobro založeni z živežem. Dviganje cen od strani brezvestnih trgovcev se sodnijsko zasleduje in kaznuje. — Tudi poročila o pogostih spopadih jugoslov. čet in Arnautov ob albanski meji, so neresnična. Brez dvoma čuva Jugoslavija prav skrbno svoje meje, ali o spopadih druge vrste, razen z razbojniki in tihotapci, nima govora. Najdenček V Št. Lenartu pri Brežicah je neki potnik pred kratkim našel v suhem jarku ob cesti okrog osem mesecev sftarega otroka moškega spola. Otrok je bil zavit v čiste plenice, v katerih so našit pismo, da je Qtroku ime Marjan in da živi otrokova mati, stara šele 17 let, v veliki bedi. Poleg pisma je bil tudi železniški listek Za-greb-Brežice, iz Česar sklepajo, da je nezakonska mati pripela ponoči iz Zagreba in v Brežicah odložila dete. Naj-denčka sta začasno prevzela Franc in Terezija Kosec v Št. Lenartu. Šmrtna kosa N,a Borovnici je umrl Andrej Dolenc, finančni preglednik v pokoju. — V Mariboru je umrl Janez Capel iz Kebelj na Pohorju star 27 let. — V celjski bolnici je umrla Ana Kugler iz Pirešice pri Št. Jan-žu. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA« 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Km S AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 25. septembra 1940 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski , • list v Ameriki. . Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak fid., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za cclo leto........................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt* leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za cclo leto ........................................$6.00 Za pol leta.......................................... 3.00 Za četrt leta........................................ 1.75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene v Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year .................'.....................$5.00 For half a year .................................. 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ...................................,$6;00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy ........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, wider the Act of March 3, 1879. Okrog Indokine Tokiu so mogli brez težav izdelati recepte za svoje uspehe na račun evropskih medsebojnih borb, pa jih realizirajo, kakor se nudijo prilike. Serija takih uspehov najbrž še ni zaključena. Indokina bo služila nemara za preizkusni kamen, kaj se da brez težav doseči v sedanji situaciji. Na vprašanje, če je Indokina zares bistveno potrebna za uspešno vojno zoper Cangkajška, se ne more odgovoriti povsem pritrdilno. Res je, da drži čez severno Indokino železnica v Junan, skrajno južnozapadno kitajsko provinco, skozi veliko mesto Hanoi. Toda od tamkaj do Čung-kinga, sedanje nacionalne kitajske prestolnice, je še silno daleč in tjakaj se da priti le po silno težko prehodnem ozemlju, skozi tesne soteske in čez visoke gore, kjer se ni težko upirati tudi z malimi in preprosto oboroženimi silami. Res je nadalje, da bi bilo skozi Junan mogoče prekiniti zveze Kitajske z britansko Birmo ter priti Čangkaj-šku za hrbet, toda za take operacije bi bilo treba velikih vojaških sil in predvsem mnogo časa. Ne zdi, se zelo verjetno, da bi Japonci resno nameravali svoje zahteve po oporiščih in uporabi železnice izkoristiti za organiziranje velikega novega vojaške podjetja zoper čungkin-ško vlado. Mnogo verjetneje je videti, da želijo v Tokiu samo izkoristiti sedanjo izredno priliko ter doseči na račun oslabljene Francije čim več koncesij, ki naj služijo kot osnova za bodoče osvojitve. Spričo vsega tega ni pretirano, ako zapišemo domnevo, da se odigrava sedaj v vzhodni Aziji eden najusodnej-rihvobratov v svetovni zgodovini. Anglija je že pred par meseci umaknila svoje čete iz raznih postojank na Kitajskem, ki so ostale brez vsake zaščite od strani Anglije, ki je zdaj itak čez glavo zaposlena doma na lastnem otočju v Evropi. Resnica je tudi, da so bile angleške oborožene sile na Daljnem vzhodu tako neznatne, da za resno varstvo pod britansko kontrolo se na-hajajočih ozemelj sploh niso prihajale v poštev. Zato se zdi, da je umik angleških čet bolj simboličnega, nego dejanskega pomena, bolj načelna gesta Velike Britanije, s katero se postavlja uvod v priznanje japonskih uspehov na Kitajskem. Stara je namreč zahteva Tokia, da se evropske sile umaknejo s svojih privilegiranih položajev na kitajskem ozemlju. Od Japoncev postavljena kitajska vlada pod vodstvom Vangčingveja je proglasila brž ob svojem nastopu za svoj program, da bo napravila konec izrednim pravicam evropskih sil na Kitajskem. Bilo je pričakovati, da se bo pričela velika kampanja, ki naj izsili po tem ali onem potu, da se te japonske in kitajske zahteve uresničijo. V Londonu so zelo redkobesedni glede pomena, ki naj ga ima odpoklic angleških čet iz kitajskih koncesij. Razumljivo je, da skušajo čim bolj maskirati ta korak, saj so tudi glede prepovedi blaga skozi Birmo za Čangkajšeka omilili stvar z dodatno pripombo, da gre samo za provizo-rij, ki naj velja za tri mesece. Vendar more komaj biti dvoma o tem, da se je Velika Britanija v sili razmer odloČila, da skuša doseči z Japonsko kompromis in da je pripravljena za to ceno žrtvovati postojanke v Kini. Res je sicer, da o tem še ni izrečena zadnja beseda, toda ne da se zanikati, da se razvoj giblje v naznačeni smeri. Prav spričo tega je zelo razumljiv ameriški demanti, da bi Zedinje-ne države imele namen prevzeti od Angležev opuščene postojanke na Kitajskem. Kdor spremlja ameriško politiko na Kitajskem v teku zadnjih dveh, treh desetletij, je moral že sam koj spočetka resno dvomiti o verodostojnosti prvotnih poročil. Drugo nič manj zgodovinsko pomembno dejanje se odigrava okrog Indokine. Francija je Japoncem že napravila koncesijo, da ustavi sleherni prevoz blaga po svojem teritoriju v Indokini na korist maršala Cangkajška. Toda Tokiu to ni dovolj. Zahtevajo, kakor se glasijo poročila, ne sicer uradno potrjena, a zelo verjetna, naj Fran cozi dovolijo na svojem ozemlju v Indokini mornariška in avionska oporišča za japonsko oboroženo silo, a vrhu tega prost prevoz japonske armade po železnici čez Indokino do kitajske meje. Pred svetovno vojno, a tudi še potem, je bilo po svetu veliko govora o tako zvani rumeni nevarnosti. Dejansko je praktično nihče ni resno jemal. Nasprotno, prav s po- in dela je sedaj veliko po po močjo "rumene nevarnosti" so se izvrševale velike politič- jij in vrtovih ter sadovnja ne transakcije. Nikoli nemara še ni bila primernejša prilika, kakor je danes, da se spomnimo na ta poglavja iz nedavne zgodovine. Japonska mednarodno-politična kariera se je začela prav za prav šele z zmago nad Rusi s prisvojitvijo Koreje ter z dosego premoči v južni Mandžuriji. Ta zmaga pa je bila Japoncem omogočena samo s politiko Anglije, ki je videla v oni dobi najnevarnejšega konkurenta na svetovni pozornici v stari carski Rusiji. Svetovna vojna z veliko borbo zoper nemški blok je odstranila iz vzhodne Azije Nemčijo ter del njenih kolonij prinesla Japonski, ostale pa britanskemu imperiju. Nova doba velike japonske ekspanzije na Kitajsko se je začela z okupacijo Mandžurije pred nekako sedmimi leti. Gotovo je danes vredno, da se spomnimo, kako je ravno zakulisni sporazum s Francijo že vnaprej dal Japonski dovoljenje za ta korak in kako je prav stališče zapadnih velesil v Društvu narodov imelo za posledico omahljivo ženevsko politiko ter japonski uspeh. Bila je tekma med evropskimi velikimi silami, brezobzirna tekma za kolonialno in drugačno oblast, ki je nudila Tokiu pogoje za uspehe. Še posebno je ponovno koncili-antno stališče zapadnih evropskih velesil pomenilo osnovo za japonsko politično rast. f Da^es se list zgodovine usodno obrača in nekdanja pomočnika prehajata med žrtve japonske ekspanzije. V RAZNE NOVICE IZ PUEBLE Pueblo, Colo. Zopet je vojna, pa ta vojna je za katoliški tisk. Sedaj se gre za prvenstv6. —Veste kaj, dragi naročniki? Jaz vam povem in svetujem ter splošno priporočam, da dasite vse vaše glasove, stare in nove naročnine, zlasti nove, ker veliko štejejo, našemu gorskemu župniku Rev. Trunku, ki se močno trudi in veliko dela za Novi Svet že od začetka izhajanja tega lepega mesečnika. On sam je izbral to ime za naš mesečnik in največ rojakov je volilo to ime. Veliko lepega in vso resnico piše pa tudi v- Amerikanski Slovenec ter odločno pobija nasprotne laži. Zato ga sedaj izvolimo. Jaz mu poklanjam vse glasove in vi, ostali naročniki, kjerkoli ste že, storite isto, ker on zasluži, da mu poklonimo svoje glasove od naročnin, da bo tako postal naš vodja za Novi Svet. On naj bo naš kandidat za Colorado. Le vsi pojdimo na delo za Novi Svet in se potrudimo da bo zares lep uspeh. — Mrs. Mary Blai iz Chicage je šla na delo in sem prepričana, da bo dosegla prav lepe uspehe z dobro voljo in prijazno besedo. Vsi, ki berete njene dopise, morate pripoznati, da so jako lepi in zanimivi. Vreme imamo sedaj pri nas že bolj hladno. Ni več one poletne vročine, ki nas je žgala. Se pač bližairio jeseni, sadje in drugi pridelki dozorevajo kih Mladeniči in dekleta pa tako hitijo v zakonski jarem, da so naš g. župnik zelo zaposle ni ter imajo včasih kar po tri poroke na en dan. Menda se tako mladeniči nameravajo izogniti vojaščine. Tako sta se med, drugimi poročila v nedeljo 15. septembra Rajmund Hegler, sin dobro poznanih Mr. in Mrs. Frank Hegler, z Miss Rose Herera. Poroka je bila v italijanski cerkvi. — Bilo srečno. J. Meglen NAZAJ K ZEMLJI NA FAR-ME! Canon City, Colo. k zemlji! Back to Nazaj Land! Povsod se to sliši, ker se je neka ruržnja do bivanja na farmah hudo razpasla. Mržnja, "aversion", huda bolezen, pa jo moramo ozdraviti. Mržnja do zemlje naredi vsako deželo revno, jo uniči; mržnja do zemlje prinaša odvisnost, suženjstvo družinam. Sploh, družine se krčijo, prava družina izginja. Ali naj gre tako naprej ? Ali se mržnja do zemlje ne da ozdraviti? Zameri se nam kaka stvar, opravilo ali oseba; v želodec gre, ne moremo izbljuvati, gre naprej v kri in kosti. Mržnjo I hitro dobimo za to kar je zna-biti najblažje, dostikrat najbolj potrebno. To je prav naravno. Saj se prenajemo ene reči, kako jedilo se nam zameri; ne maramo ga, mrzimo ga, le mučna lakota bi nas slednič ozdravila. Opažamo kislo, smrdljivo mržnjo za največjo dobroto- na svetu, za pravo vero. Bolestno jo mrzi-jo krivoverci, brezbožniki, preslepljeijci, četudi ona še tim nič ne prizadene. Nevednost, prepoved škodljivega, temni pekel jim vbrizga mržnjo. Kaj neki mržnja do farmar-stva? Ravno oni, ki živijo od kmeta, mestni škrici, naduta inteligenca smeši,dostikrat domišljavo zametuje faramarja-kmeta ter se mladi nevede navzamejo napačnega duha. Pride v blaga srca mržnja za najpotrebnejši, naj odličnejši stan. Posamtezni so okuženi, družine hirajo, ves takozvani civilizirani svet zagazi v močvirje pomanjkanja in pogubnega sovraštva. Tudi farmar-sko ljudstvo navadno toži, se krega, godrnja nad svojimi o-pravili. Otroci, mladina vedno to sliši, se navzame nezadovoljnosti ter počno iskati, kako bi si izboljšali svoje stanje. Največkrat gre iz dežja pod kap. Kdo je kriv, kaj je krivo? Sladkega paradiža ne smemo nikjer pričakovati. Seveda, nedvomno izkoriščani delavec si je jel misliti, da bi bilo najbolje, če bi nihče ne imel nič svojega. Komunizem mu nekako diši, obeta mu nekaki paradiž; malo truda, vsega uživanja dosti. Vodnikom slepo zaupa, da bodo vse pošteno razdeljevali. Človek o-stane človek, kamor ga vpelješ: tiger ostane tiger čeravno ga odpelješ iz gošče v lepo palačo. Pravi lastnik svojega posestva naravno postane bolj vzoren, zmožen člpvek; čuti, da kaj velja, ga naredi samozavestnega, vse ga priganja, da je skrben, podjeten. Se spominjam rajnega Severi-na Gross, O.S.B., kako mi je pripovedoval o slovenskih kmetih v stari domovini. Djal je, da na onih krajih, kjer so se posestniki prej osvobodili tlake, so si močno zboljšali svoj značaj, svoje obnašanje. Postali so samozavestni, zanesljivi, skrbnejši in umnejši gospodarji. Vsaka pametna vlada čedalje bolj preiskava, kako bi povzdignila kmečki stan ter far-merju omogočila obstanek in prilični napredek. Obe stranki sedaj obetate kako ste dolžni zboljšati agrarni razvitek.Kdo neki, kaj neki more obstat brez kmetovalstva ? Kdo ne spozna, da je kmetijstvo edini temelj vsestransko ohranitev vseh startov? Obrtnik, znanstvenik, kupec, industrijalec, kar vse se naslanjajo na kmečki stan. Vsaka dežela skuša vpeljati in razviti svojo industrijo tedaj izvaženje pojema in tovarne počivajo. Brezposelnost ne prinaša samo pomanjkanje ampak pretvori pridne, podjetne ljudi v nemarne postopače. Skrbni in previdni gospodarji so vendar začela si kupovati vsaj( male kmetijce blizo mesta, da si tako ugoitovijo dvojno uposle- Žumrovko pri sv. Štefanu (v borštu,) Minn. Stisnila se je v kot, tam ihtela, jokala ter mrmrala: oh da bi le toliko pridelali, da bi se mogla krompirčka najesti. Štirji fantji so imeli vsak svojo farmo, ko sta se oče in mati postarala. Slovenci tam v borštu so začetkoma dobili tako mržnjo, da so se hudovali in djali če bi dobili onega, ki nas je pripeljal ,tje bi ga nabili, ubili. Slepa mržnja. V Arkansas so mi pripovedovali da so sedaj kmetje v dobrem položaju: Smo tukaj ostali, samo zato, ker nismo imeli s čim nazaj ali naprej. O j, kaka dobrota nam je dostkrat in naj vrlejša šola — nemila sila ter neljuba potreba. — Ali mar ni najbolj vzvišeno kar imaš — pamet, razum in prosta velja? Da, da, brez dvoma. Ali nauči se sam sebe premagovati, da ne boš kar storil, kar se ti poljubi. Doma so rekli: daj fantu dve šnitice kruha, belega in črnega, da izkusiš kakšen gospodar bode. Če poje najprej belo šnitico bo grunt zapravil. Premaguj se, premagaj svojo slast. Tako se privadiš slediti svoji pamafci, ravnati premišljeno, previdno. Navadiš se potrpeti, ker za viharjem pride dobro vreme. Poglejmo še, kako je nasa prava cerkev vedno cenila, poveličevala kmečki stan in ta duh in njena navodila ostanejo. Od kod ta duh, odkod nje na navodila? Od zgoraj, od modrosti Najvišjega. Saj sej pri kmečkemu delu razvije naj spretneje um, znanost, u-metnost. Saj je pri kmetovanju brezmejna, p»ijetna različnost. Ali mar ni v tovarnah največ mučna, mavljiva jed-noličnost? Sv. Benedikt, naš ustanovitelj, je že pred 3 600 leti povzel tega duha to navodilo za kmečko delo od Jezusove cerkve. Kmetovanje mu jje bilo glavrto opravilo. Pravi v čl. 48: "Določene ure vsak dan naj se bratje ukvarjajo z ročnem delom." Ako so veščaki v samostanu naj opravljajo svojo spretnost z veliko ponižnostjo. V potu svojega obraza jej svoj kruh. Sam je obudil k življenju malega dečka, ko se je namreč sv. Benedikt vračal iz polja. Kjerkoli so se v poznejših stoletjih naseljevali menihi, njegovi potomci, so povsodi vpeljevali umno kmetovanje in zanemarjena zemlja Dogodki ! . jned Slovenci po Ameriki # Rojenice Milwaukee, Wis. — Prijazne vile rojenice so pred kratkim vasovale pri dr.užini Mr. in Mrs. John T. Mohorko, Jr. iz West Virginia street in jim podarile v spomin krepkega fantka, katerega so se močno razveselili. — Prijatelji jim častitajo! Nov grob Cleveland, O. — Po dve leti trajajoči bolezni je tukaj umrla rojakinja Marija Bradač, rojena Mesnik, po domače Škrlakova, doma iz vasi Laze, far a Krka na Dolenjskem. Stara je bila 63 let, od katerih je tukaj preživela 40. Brada-čeva družina je med pionirskimi družinami v naselbini in spada med ustanovitelje fare sv. Lovrenca. Zapušča moža Johna, dva sina, štiri hčere, dva brata in dva bratranca. Pokopana je bila v ponedeljek 16. septembra. Žalostna vest iz domovine Princeton, 111. — Mr. Anton Horzen, ki živi na farmi blizu Princeton, 111., je te dni prejel iž starega kraja žalostno vest, da mu je v Crešencah, fara Cerklje na Dolenjskem umrl njegov brat Jožef Hor-žen v starosti 60 let. Tam zapušča ženo, enega sina in brata, tukaj v Ameriki pa zgoraj omenjenega - brata Antona in sestro Rozi, poročeno Banich, v Indianapolis, Indiana. — R. I. P. Rojenice Milwaukee, Wis. — Prijazne vile rojenice so se zadnje dni mudile v "tukajšnji naselbini 'in obiskale razne družine. Med drugimi so posetile družino Mr. in Mrs. Joseph Selc na N. 11th St. in jim podarile luštnega fantka. Nadalje so se usta'vile tudi pri družini Mr. in Mrs. Edward Kresnik na N. Richard St. in jim tudi podarile lepega fantka, medtem ko so družini Mr. in Mrs. Anton Mershnik na So. 7'2nd Street podarile zalo deklico. nje in dvojni dohodek. Še]je postala plodonosni raj. Po- otroci se privadijo zgodaj kaj koristnega storiti doma. Delo je veselje, dokler ga ljubiš; isto delo je mučno pristideno, kedar se ga naveličaš. Dobiš mržnjo zanj. To velja povsod. Le malo pomisli in poglej. Z delom je zvezano prav vse. Je-lo in pijača ti povzroči delo — vse. Kdor se rad igra base-ball ali rad pleše, vidiš kaj? Žene se, trudi se, poti se, plača, da sme; on ki ga mora to učiti, vaditi se dostikrat naveliča, se mu to delo primrzi, dobi mržnjo. Ti dobiš mržnjo (aversion) za osebo katero si ljubil močno, pa dobiš mržnjo za njo, bi je najraje videl mrtvo. Dokler delo, opravilo ljubiš zaradi Boga, potem se ti ne za-redi v srcu mržnja. Mržnja za delo, je huda, grozna, pogubna 'bolezen! Se spominjam na snemamo ga, vendar še dosti premalo; nesrečna mržnja za kmečko delo je globoko ukoreninjena. Čudna epidemija ni vojska, pač pa dosti huja, nego krvava vojska je skriti rak v človeški družbi, ki pelagoma uhičuje blagor, hrabrost, blaženost. Mržnja (aversion) do kmečkega dela se ozdravi. Poglej samo opatijo "Zatična" v prelepi Sloveniji. Učenci, posne-malci sv. Benedikta so se naselili tam pred 800 leti./Rodovitna zemlja je spala, čakaje na marljive roke. Ukaljubni prebivalci so kmalo spremenili zemljo v cvetoče gaje, travnike in 'bogata polja. Zaslepljeni sin Marije Terezije, Jožef drugi, ž njim zavidni ple-minitaši, so pregnali bele me-(Dalje na 3. str.-) Premikajoče slike So. Chicago, 111. — V torek 1. oktobra pride k nam Mr. Anton Grdina iz Clevelanda, ki bo kazal v naši cerkveni dvorani sv. Jurija premikajoče slike. Te slike so silno zanimive, ker bodo kazale drago domovino in naše lepe kraje ob morju, kakor tudi zanimive žive slike našega jugoslovanskega naroda v Ameriki. Pridite v velikem številu. Vstopnina je samo 15c za od-rastle. Začetek kazanja slik je ob 8 uri zvečer. — Ne zamudite te lepe prilike, ki se vam nudi. Slovenski pilot Cleveland, O. — Mrs. Frances Barman iz East 159th Str. sporoča, da je njen sin Anthony prestal izkušnjo in dobil licenco za pilota. — -o- 'SlRITE AMER. SLOVENCA' NOV SOVRAŽNIK (44) (Metropolitan Newspaper Servtc«) Napisal: Edgar Rice Burroughs "MIGYEL^ THE GIRL EXCLAJMED,MWHV DID YOU THY TO KIUTAKZAN ?" "BECAUSE 1U HAVE NO RIVALS PfilNCE MIGYEL SNAJ2LED. OUfc FATHERS OirmOTWED US, OUT ILL NEVER MA(2J2Y" YOU',' MAUIKA. SCOFFED."riOWGO/* UNITED FEATURE SYNDICATE. Inc.W^^ MIGYEL UEFT, BUT HIS MIND AMD ENVIOUS HEART WE(2£ FILLED WITH THOUGHTS'OF RE/EN6E.' Marika je skočila naprej, da bi pomagala pri borbi, toda Tarzan je že dobil premoč nad napadalcem. "Mtgyel!" je zaklicala Marika; "zakaj poskušaš ubiti Tarzana?" "Zato ker nočem imeti tekmeca," odvrne princ Migycl renčaje, ________ "Najini očetje so naju zaročili, toda jaz te ne bom nikoli poročila," reče Marika zasmehljivo; "sedaj pojdi!" Migyel je odšel, toda njegove misli in njegovo ?avistno srce je bilo polno, kako' bi se maščeval. Sreda, 25. septembra 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC litraa 8 »«t»mfrtn»ww»»»»tmw»f»twm»»w»w»»»m Zapadna Slovanska Zveza list I BIN VIR, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. ; Podpredsednik in mladinski nadzornik: G?o. J. Miroalavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Wellington St., Denver, Cola Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. | NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, I1L 3. nadzornik: Jo« Blatnik, 2609 £. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. ] 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. J i 5. porotnik: Frank M. Tomšič, 903 W. 6th St., Walsenburg, Cola URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, IlL | Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- ' i nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- ! inje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi | bolnike nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega adravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- i gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. [ Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- ' žtva Z. S. Z. Za ustanoyitve novih društev zadostuje' osem oseb. Glede \ ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila j in potrebne listine. ! SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO I IVAN D. BUTKOVICH, S0-LETNIK Saturday, September 14th, my wife and I drove to Oak Creek, Colorado for the purpose of organizing a new lodge under The Western Slavonic Association. We both enjoyed the beautiful scenery through the Berhound adn Gore Passes and, in fact, all the way througli from Idaho Springs to Oak Creek, Colo. Upon our arrival we were surprised of the nice little town of Oak Creek, for we were under the impression that it was just another coal minig Camp. 1 have seen many coal mining towns, but none as nice as Oak Creek. Hats off to thi good and industrious people of Oak Creek for the splendid manner in which they keep their town! People in Oak Creek are very sociable and know each other as they do in smaller towns and villages. We first called on the Kerzan family where we found Mrs. Kerzan and her two nice daughters at home. After a short and pleasant visit Mrs. Kerzan showed us the directions to the Milavec family. The Milavecs, like the Kerzans, were glad to see us and persuaded us to stay with them the first night. Mr. Milavec then suggested that his son Charles take me to the Postmaster, Mr. William Mclntyre, and introduce me to him. Good Brother Charles was more than willing to comply with his Dad's suggestion and, before I knew it, Mr. Mclntyre and I had quite a 'con-versation_aiiout various insurance companies and fraternal organizations, and especially about our Association. It did not take me very long to find out that he is a very pleasant gentleman and well liked by the entire community Mr. Mclntyre was amazed over the reasonable rates which we have for our various insurance policies. 1 told him that we are a non-profit organization. We have no stockholders who would be drawing out of the funds any profits, and none of our officers have high salaries such as they have in the commercial companies. Bn other words the members of The Western Slavonic Association are getting their protection at the minimum net cost. This explanation \yas sufficient and we made an appointment to see him and his wife ■the next morning. Mrs. Mclntyre was also well pleased with our rates and benefits; therefore they both decided to join our Association together with their two children. Then Mr. Mclntyre took me to the Town Marshal, Mr. Manuel Carlson, who also enrolled his wife and two children. That Sunday I also signed up Miss Dorothy Milavec and intended to see many more prospects but did not find them home, so we started again on Monday .morning. Mr. Milavec introduced me to Mr. John J. Kafka and his son Fred, to whom I explained about our liberal benefits for low monthly premiums. They both were well pleased and signed up to join our adult department. Mr. Kafka (Brother of Frank J. Kafka, member of Trail Blazers lodge N». 41) also in Dne 23. septembra to je zadnji ponedeljek je slavil odlični ameriški Hrvat, zaveden in navdušen društveni delavec in zajedničar g. Ivan D. Bu^-kovich glavni predsednik Hrvatske Bratske Zajednice v Združenih državah, petdeset letnico svojega življenja. Gospod Butkovič je že nad osem dolgih let glavni predsednik Hrv. Bratske Zajednice. V glavnem odboru kot nadzornik in predsednik nadzornega odbora pa je že od leta 1915,, kar znači srebrni jubilej njegovega uradovanja v glavnem odboru HBZ. Gospod Butkovič je bil tudi že glavni odbornik KSKJ. in se je preje, ko je bival v Pueblo, Colorado živo udejstvoval na polju dru štvenega življenja med Slovenci. Bil je član tamošnjih slovenskih družabnih in kulturnih društev in je veliko pomagal tudi pri slovenski župniji Matere Božje v Pueblo, kjer se ga Slovenci prijetno spominjajo. Gospod Butkovič je vrlo zaveden Slovan. Po prepričanju odličen narodnjak in katoličan. Je član večjih odličnih ameriških katoliških organizacij. Slovencem je bil vedno prijatelj. Ko je naša tiskovna družba vodila akcijo za ustanovitev našega katol. dnevnika, se je akciji pridružil kot delničar, kar je še danes. Vedno je bil iskren in vnet podpornik našega tiska, zakar mu je naš list zelo hvaležen. Gospod Butkovich je vložil več, kakor polovico svojega najlepšega življenja v delo za društveno žjivljenje med svojim dragim .hrvatskim narodom, katerega on kot velik rodoljub neizrecno ljubi. Njegovo nesebično in požrtvovalno delo tvori njegovemu imenu, kakor tudi slavni HBZ. najlepši spomenik. Hrvatski narod mu te dni izražuje tisočere in tisočere čestitke iz vseh krajev in naselbin. Tem čestitkam se pridružuje tudi list "Amerikanski Slovenec" in izraža vrlemu požrtvovalnemu jubilantu iskrene čestitke in mu kliče: še na mnoga leta! Bog živi vrlega petdesetletni-ka g. Ivana D. Butkoviča! NEW W S A LODGE in each and every lodge throughout the country, but he would like at this particular time to see the Western Army emerge victorious ahead of the Eastern Division, so his remarks are directed especially to the lodges and members