Na področju Ijubljanskih občin že nekaj časa poteka široko zasnovana akcija mestne in občinskih konferenc socialistične zveze o preoblikovanju krajevnih skupnosti. Akdja sama pa je   ' vzklila že dosti prej, ob mnogih v vsakodnevnem življenju večkrat potrjenih spoznanjih in ugotovitvah, da je potrebno odločanje čim bolj približati Ijudem. Skratka, omogočiti takšno pogojenost delovanja krajevne samouprave, da se bodo lažje učinkoviteje in kvalitetneje uresničevali interesi slehernega krajana. To pa pomeni, da bomo navsezadnje učinkoviteje razvijali domala v vseh celicah naše skupnosti razvejene oblike delegatskega sistema, da bomo tvorneje in odgovorneje pristopili k razvojnim usmeritvam in navsezadnje tudi to, da bomo ponekod že kar malce trde spone našega družbenega vsakdanjika malce omehčali preko vrste interesnih dejavnosti.
In kakšna so razmišljanja o preo-brazbi in preoblikovanju v krajevnih skupnostih naše občine. Obiskali smo v tem »prvem krogu« predvsem tiste, ki segajo v mestni predel občine.
V nekaterih krajevnih skupnostih v svojih razmišljanjih dajejo poudarek vsebinski preobrazbi, drugod se po-svečajo mejam, in v tretjih primerih predvsem akcijskim postopkom. O dokončnih rešitvah bo mogoče govori-ti šele po zborih občanov in referendu-mu, sedaj pa gre največkrat za razmiš-Ijanja in predloge na podlagi doku-mentov in resolucije o preobrazbi KS. Marsikod tudi še ni razčiščeno vpraša-nje, kaj bo potem boljše, povsod pa se trudijo, da bi o preoblikovanju prido-bili mišljenje čim večjega kroga Ijudi. Številne predloge preoblikovanja »opazujejo« občani tudi skozi sred-njeročne plane, saj je njihova uresni-čitev v posameznem predelu tudi odvi-sna od preoblikovanja, zato bo tudi plane potrebno zasnovati v potanko-stih, šele ob prilagajanju novih meja.
V KS Vič: Zreli so pogoji za delitev na dve KS
Najdlje in akcijsko so očitno najbo-lje doslej speljali preobrazbo v KS Vič. Predsednik KK SZDL Vič ing. TONE GOGLJA pravi: »V zadnjih desetih letih se je z izgradnjo novih stanovanj prebivalstvo v naši KS po-dvojilo. Tako imamo sedaj okrog 4.800 stanovalcev, niso pa še všteti prišleki iz treh novih blokov in še na Viškem polju bo zraslo okrog 200 sta-novanjskih enot-torej bo naša KS po-tem večja še za približno 1.500 Ijudi. Pri nas smo premišljevali o oblikova-nju dveh krajevnih skupnosti, pri tem, da bi ena ohranila ime Viča, druga pa... no, to bodo povedali obcani. Pri oblikovanju dveh KS bi morali upo-števati naravne meje s KS Rožna Do-lina in tržaško železnico. Tudi v KS Rožna dolina so razmišljali o tem, da bi od njihovega središča precej odda-ljeni predel preko Glinščice priključili k nam in tako zaokrožili naravne me-je. Pri tem gre za okrog 200 stanoval-cev, ki se bodo morali seveda sami
odločiti, kam bodo šli: ali ostanejo ali gredo k nam.
Predlagana razdelitev. je izvedena tako, da je v vsakem novem delu ne-kaj blokov in nekaj stanovanjskih hiš - skratka značaj sedanje KS naj bi bil prisoten v obeh novih. V vsaki KS je tudi del objektov javnega pomena in pri razdelitvi smo upoštevali tudi to, da imata oba dela trgovino. Res pa je, da v tej fazi ni mogoče zagotoviti tega, da bi imela oba dela vse: to je servise itd. Razmišljali smo o razširitvi KS do Tržaške ceste tako, da bi zajeli obrtno cono in tudi del industrijske cone, vendar smo to opustili, ker bi bila potem oba nova dela prevelika. Prebi-valci pa so se že v sedanji fazi odločili za nekaj   spremljevalnih predlogov.«
In kaj bo bolje po oblikovanju dveh KS iz sedanje viške?
»Bolje bo le v tem primeru, če se bodo ljudje znali še bolje organizirati kot so se doslej in če bodo več sodelo-vali. Če ne bodo več sodelovali in si prizadevali za večjo aktivnost, pa ne bo dosti bolje. Krajani so lahko bolj aktivni! Probleme posameznih celot bo mogoče lažje reševati, saj bo v manjši KS, ki bo bližja, za to lahko več posluha« meni predsednik sveta KS Vič JOŽE OREŠKOVIČ. »Sedanji predlog je izoblikovala posebna komi-sija. Za to so porabili pol leta in mi-slim, da je dobro pripravljen, kar pa ne pomeni, da ne bo doživel spre-memb, ki bodo izražene na seji pred-sedstva SZDL in potem bomo različne predloge tudi posredovali v razpravo v vse družbenopolitične organizacije. Sledi razprava po uličnih odborih in na raznih zborih. V razpravi bo imel vsak občan v roki zemljevid s predlaganimi spremembami. Ti zemljevidi res niso nekaj posebnega, vendar dobro do-polnijo predstavo. V razpravo se bodo morali vključiti tudi vsi hišni sveti in zaposleni v OZD v KS, ša šole ipd. V vseh fazah nameravamo sodelovati tu-di s sosednima KS Rožno dolino in Vrhovci.
V  KS smo v zadnjem srednjeroč-nem obdobju naredili precej. Iz sred-stev samoprispevka I. smo dobili veli-ko in sami smo uredili ulice. Sami smo financirali tudi gradnjo vrste komu-nalnih   naprav   in   smernice   našega srednjeročnega razvoja izhajajo iz do-slej narejenega. V prvi vrsti smo zapi-sali, da moramo v naslednjih petih letih zgraditi v naši KS preskrbovalni center. Predlagali bomo še novelacijo urbanističnega načrta v tistem delu, ki zadeva obrt in njene cone. V bodoč-nosti bomo na področju sedanje KS potrebovali tudi otroški vrtec, posebej še, ko bo zgrajeno naselje na Viškem, polju.«                               "¦¦.-."','¦¦
Več krajevnih skupnosti —zagotovilo za učinkovitejšo samoupravo
V KS Malči Belič tečejo vzporedno s predlogi o preoblikovanju te velike krajevne skupnosti tudi razprave o njenem sedanjem položaju in možno-stih, ki jih bodo sploh imele novoobli-kovane KS. »Zanesljivo se še nismo odločili, ker bodo o tem razpravljali občani na vseh ravneh in v vseh sredi-nah, vendar predlagamo trenutno raz-delitev KS na tri dele - torej na tri nove    KS«,   pravi   predsednik    KK SZDL RUDI FURLAN. »Sedanja KS kot celota ima neko zaokroženo podo-bo in dokajšnjo mero samozadostno-sti, kakršno naj bi imela vsaka KS, vendar bo v bodočih KS tega manj. Zato bomo morali sočasno s preobli-kovanjem  posvetiti  posebno pozor-nost srednjeročnim planom, ker bomo lahko le tako zagotovili vsem trem
V OSPREDJU NAŠIH AKTIVNOSTI
Krajevne skupnosti moramo preobraziti in ne le preoblikovati!
delom življenjski minimum. Sedanja KS ima prostore, pa tudi v novi stano-vanjski soseski bodo prostori za delo-vanje druge KS, vendar ostaja tretji del?! Tudi pri nas je več kot očitno, kakšni problemi se pojavijo, če ob in-tenzivni stanovanjski gradnji istočasno ne gradimo spremljajočih objektov družbenega standarda. V nobenem planu in tudi v realnih možnostih ne vidimo za potrebno novo šolo, rekrea-cijske prostore družbenih dejavnosti. Osnutek srednjeročnega plana smo iz-delali na osnovi smernic, ki so bile sprejete v občini. Res smo v preteklo-sti nekaj dobili z novim in z obnovlje-nim vrtcem, pa tudi z novozgrajeno šolo v sosednji KS Vič, kamor hodijo tudi naši otroci, vendar je marsikaj še odprto. Nova trgovina ob Tbilisijski bo reševala problem oskrbe za del KS, vendar le za del. Sedanje stanje osnovne preskrbe je slabo. Precej na-ših krajanov ima tudi 20 minut hoje do prve trgovine, pa živimo v mestu! Ta prva trgovina pa je videti kot osir, saj je polna kupcev in je komajda mogoče priti na vrsto. Položaj se po-slabšuje, saj so dve trgovini sedaj že zaprli, ostale pa so skrajšale delovni čas. V to so bile trgovine prisiljene, ker nimajo kadra. Z uvajanjem ne-deljskih in sobotnih trgovskih delavni-kov smo dosegli le-to, da sedaj tudi ob delavnikih ni trgovin, ker so prodajalci
Inž. Tone Golja               * '
enostavno odšli. Tako se je oskrba zaradi dežurstev močno poslabšala! Tudi poštenega gostinskega lokala ni pri nas. Manjkajo prehodi za pešce in šest telefonskih govorilnic, načrtovani pa sta le dve. Kar 40 odstotkov naših makadamskih pločnikov bi morali v srednjeročnem obdobju vsaj delno as-faltirati. Obrti zdaj sploh ni.
Ob preoblikovanju KS in torej pri-bliževanju občanom bomo morali spregovoriti tudi o hišnih svetih in nji-hovih pristojnostih. Hišni sveti so ena izmed osnov krajevne samouprave vendar so praktično brez pravic. To je očitno na vseh področjih njihovega delovanja, od gospodarjenja s stano-vanjskim fondom do njihove resnične vloge v okolici. Z novooblikovanimi KS bomo morali poglobiti samoupra-vo, sicer je samo fizično transformira-nje brez smisla.
Vse tri nove KS pa bo čakala vrsta nalog — nekatere sem že naštel — v prvi vrsti pa otroško varstvo in varstvo sta-rejših. Na področju KS so morali v VVZ odbiti okrog 500 otrok, ker ni prostora. V KS moramo skrbeti tudi za okoli 700 ljudi starejših kot 65 let. Vse to bo značilno tudi za nove KS, toda v njihovem okviru bo te proble-me možno lažje pa tudi uspešneje re-ševati!«
V manjši krajevni skupnosti problemi postanejo pometnbnejši
KS Krim-Rudnik, ena največjih KS po površini, se je pred časom že preo-blikovala tako, da se je odcepil od nje del ob Ižanski cesti in je nastala nova KS Barje. Takšno preoblikovanje se je pokazalo kot pozitivno, saj je nova KS zaživela in odločanje je bilo pribli-žano občanom. V KS Krim-Rudnik imajo torej s te plati pozitivne izkuš-nje in že pred sedanjo akcijo so ra-zmišljali o nadaljnjih delitvah. »Pri nas smo prvotno razmišljali le o odce-pitvi Rudnika, saj imajo v tistem pre-delu vse, kar potrebuje KS, sami. Se-daj pa že nekaj časa trajajo razmišlja-nja o več KS in bili sta dve inačici: tri KS ali pet KS. Končno smo se odločili za zlato sredino in sedanji predlog so štiri KS namesto sedanje Krim-Ru-
Rudi Furlan
dnik«, pravi predsednik KK SZDL FRANC SRCNIK. »Trenutno šteje KS okoli 8.500 prebivalcev in ti bi potem prebivali v naslednjih KS: Ga-ljevica-Livada, Krim, Rudnik in okoli-ca oziroma predel Peruzzijeve takoi-menovani »mostiščarji.« Za osnovo smo vzeli razporeditev na osnovi zem-Ijevida geodetskega zavoda. V razpra-vi smo šli doslej do uličnih svetov, pred tem pa smo se seveda pogovarjali na svetu KS in na predsedstvu KK SZDL. Trenutno teče razprava v osmih uličnih odborih.
V naši veliki KS so se nakopičili problemi, ki jih le težko rešujemo sku-paj. Vsaka stvar je videti v ogromni KS tako malo pomembna, v manjši pa dobi svojo težo. Izjema je v vsem le trgovski center v naši KS, saj je to intefes vseh, pa nam to nič ne pomaga. Z njim nas vlečejo za nos že skoraj
desetletje. Tudi sedaj je vse skupaj v zastoju in različnim »uradnim razla-gam« pri nas ne verjamemo nič več.
V novih KS pričakujemo torej lažje reševanje problemov, saj bodo ljudem bližje oblike organiziranosti in bo to-rej mogoče hitreje ukrepati. V naši KS smo razmišljali o delitvi tudi zaradi tega, ker je v veliki KS premalo zain-teresiranosti za delo. Sodelovanje je v veliki KS preveč oddaljeno in sedanje kadrovske težave so po mojem posle-dica tega, da nihče pravzaprav ne čuti prav da je KS »njegova«. V novih KS bo po mojem lažje. Naredili smo tudi že »pregled« kadrov, na katere lahko računamo v novo oblikovanih KS in mislimo, da je naš optimizem uteme-ljen. Problem pa bodo prostori v novih KS, saj npr. Galjevica-Livada le-teh očitno še nimata in jih bomo morali poiskati. Po sedanjih razpravah in spreminjevalnih predlogih bomo šli ponovno v razprave na ulične odbore in na zbore občanov in obravnavali po sedanjih razpravah izpopolnjene predloge obeh komisij. Tudi v sedanji fazi delamo v dveh vzporednih sme-reh: strokovna obdelava preoblikova-nja in razlaga krajanom.
Ob vsem tem pa vznikajo v vseh razpravah vsakodnevni problemi, ki tarejo naše ljudi. Problemi so poveza-ni z našim položajem, ki ga lahko oz-
Jože Oreškovič
načimo v preteklosti večkrat z oznako: zapostavljeni!
Srednjeročni program imamo še neizoblikovan ker imamo v KS le ene-ga redno zaposlenega. Ideje so in v bistvu plan obstaja, nismo pa ga spe-ljali še skozi vse formalne faze postop-ka in ga verificirali na najširši osnovi. Teža plana je komunalno področje. Občani se seveda bojijo, da bo spet vse skupaj le seznam želja, vendar mi-slimo, da bomo z nekaterimi stvarmi le uspeli. Gradnja šole in VVZ je v teku, trgovski center formalno tudi že gradi-jo, vsi pa vemo, da »vse stoji« in za-pleti bodo še prisotni. Vprašanje je tudi prometni režim. V KS nastajajo tudi nove soseske in še bodo nastajale, saj postajamo za gradnjo vedno bolj zanimivi. Obrt, ki je že sedaj problem pa bo potem seveda še večji.«
V Trnovem nova gradnja zahteva preobrazbo!
KS Trnovo spreminja svojo podobo zaradi intenzivne gradnje na tem po-dročju. Ta sprememba pa ni le vizuel-na temveč postaja bistvena saj se z gradnjami spreminja tudi struktura prebivalstva. Nove ceste in novi bloki »požirajo vrtičke«, priselile se bodo nove družine... Trnovčani menijo, da sedaj nimajo dovolj besede, če je sploh imajo kaj. S preobrazbo KS ra-čunajo na to, da bodo lahko ob nadalj-njem razreševanju problemov bolj učinkoviti tudi v okviru krajevne sa-mouprave.
»Preobrazba je ustavna naloga in s to preobrazbo želimo približati obča-nu odločanje. Zato bodo KS v bodoče manjše! Mi v sedanji akciji govorimo premalo o preobrazbi in preveč o preoblikovanju, torej le o spreminja-nju mej. Preoblikovanje in manjše KS pa so le posledica preobrazbe in to le ena izmed posledic. Če bomo mi celot-no preobrazbo zreducirali na preobli-kovanje, torej na nove meje, potem nima smisla karkoli delati!« poudarja predsednik KK SZDL Trnovo JA-NEZ BARLIČ. »Preobrazba pa ni odvisna le od občana temveč še v večji meri od strokovnih služb občinske skupščine, torej od upravnih organov. Odnos strokovnih služb do KS ni pravi
Pri nas smo izoblikovali predlog, da bi bile v bodoče tri krajevne skupno-sti: Krakovo in del Trnovega kot prva, kot druga - predel južno od Švabičeve in Ziherlove do Malega grabna, in tretja Rakova jelša, to je desni breg Malega grabna in verjetno Cesta dveh cesarjev. Ta poslednji del je najbolj vprašljiv. Tam so brez vsakih komu-nalnih naprav. To je staro naselje (bolj znano kot Sibirija), a tam še nismo naredili nič. Sestali se bomo z vsemi prebivalci, da bodo nato izobli-kovali predlog kam se bodo priključili. To naselje pa sicer naravno gravitira k Murglam.
Cesta dveh cesarjev bo zaradi po-daljška Titove razdeljena na dva dela in je to tudi eno izmed vprašanj, ki jih bo potrebno razvozlati. Sestanek, to-rej zbor občanov bomo imeli z vsemi prebivalci Ceste dveh cesarjev in po-tem še s prebivalci Rakove jelše. Za-tem prideta na vrsto Trnovo in Krako-vo. Sest tisoč prebivalcev se mora od-Iočiti na referendumu! Vse bomo mo-rali temeljito pripraviti! Občani bodo preobrazbo nedvomno podprli, če bo-do potem res lahko več odločali.
Ob preoblikovanju pa se postavlja vprašanje prostorov, ki jih že sedaj ni takšnih kot bi želeli. To so problemi ob preoblikovanju, na katere smo opozorili tudi na seji predsedstva KK SZDL in v družbenopolitičnih organi-zacijah.
Pri preoblikovanju smo morali upo-števati tudi tradicijo, po kateri Krako-vo in Mirje nikakor ne sodita skupaj in dejstvo, da Krakovo ne bo dosti spre-menjeno, saj je pod spomeniškim var-stvom.
Rakova jelša bo sedaj legalizirana in tako bo največji problem rešen. Ur-banistično in komunalno bo potrebno
Franc Šrčnik
in KS je le nepomemben pritlikavec, ko se sooča z mogočno upravo. Vse odločitve v KS nimajo takšne teže kot odločitev nekega referenta v upravi. Uspeh KS je večkrat odisen od odno-sov strokovnih služb z upravo. Če bo res prišlo do preobrazbe in ne samo spreminjanja mej, potem bodo morali občani sodelovati precej več kot sedaj. Poglejte: v Trnovem so rušili nizke gradnje, torej male hiše. Kdo je vpra-šal prebivalce, če so za to? Nihče! Lepega dne so jim rekli naj spakirajo kovčke in gredo. Domačine, ki so več rodov živeli v tem predelu so enostav-no nagnali. Kam in kako? Vseeno kam in kakor se je kdo znašel. Nekateri so odškodnino znali pametno vnovčiti, drugi ne. KS pri vsem skupaj nihče sploh ni vprašal. Šele dejstvo, da teren ne prenese visokih gradenj je pripelja-lo do »rezanja« vrha.    ¦ ¦         '¦¦¦:'¦¦¦
Janez Barlič
urediti še Cesto dveh cesarjev. V Tr-novem je že sedaj ljudi strah, da bodo ostale barake, v katerih sedaj stanuje-jo graditelji novih naselij in blokov. Ko so na občini sklepali pogodbo niso vnesli klavzule, da mora gradbeno po-djetje po prenehanju gradnje podreti barake. Tako pričakujemo težave in po neprevidnosti uprave namesto sta-rih barak in malih hiš zopet nove ba-rake!«
Rožnodolci snujejo predloge
V KS Rožna dolina je vsa akcija okoli preoblikovanja krajevne skup-nosti še v fazi razmišljanja. Karšnih-koli verificiranih rešitev še nimajo in vse skupaj je doslej omejeno le na ozek krog ljudi. V nadaljnjem poteku akcije pa nameravajo v Rožni dolini s pobudami in predlogi seznaniti čim
širši krog krajanov in sleherno gospo-dinjstvo. Sedanji predlogi in variante so bolj razmišljanja posameznikov in le-ti jih tudi še niso predstavili kot kakršnekoli možnosti temveč kot svo-je osebne predloge. O razmišljanjih o preoblikovanju KS smo se v Rožni dolini pogovarjali s predsednikom KK SZDL FRANCEM POTISKOM.
»Vsaka družina v naši KS je dobila doslej že program o tem kako bo tekla razprava o preoblikovanju in kako naj bi odločali. Na skupščini delegatov bo-mo predložili več inačic in vsak bo lahko dodal svojo. Po mojem oseb-nem razmišljanju in mišljenju so mož-nosti tri: nespremenjena KS v seda-njih mejah, druga možnost je delitev natanko na polovico in tretja, da bi se od sedanje KS odcepil zahodni del -tisti preko Glinščice - ki je oddaljen od središča KS in gravitira na Vič.
O vseh mogočih predlogih bomo spregovorili na skupščini delegatov, krajevna konferenca pa bo sprejela stališča. Vse to bo osnova za razpravo v uličnih odborih in na zborih obča-nov. Vsemu skupaj bo osnovno vodilo čim bolj izboljšati stik med KS in kra-jani, kar je možno doseči v manjši KS. Po razpravi v vseh naštetih organih in v vseh sredinah se bomo poglobili v vprašanja razvoja samouprave in dele-gatskega sistema. Rešiti moramo vprašanje kako zapažati in reševati vsakodnevne probleme ljudi. Vsako-dnevno odločanje Ijudi mora postati prakša. Pri preoblikovanju bomo sku-šali upoštevati tudi želje - seveda če bo to mogoče - strokovnih služb kot so npr. statistični zavod, geodetski za-vod itd. Ob vsem skupaj pa menimo, da je bistveno močno angažirano poli-tično delo, ne pa delitev. Mislimo, da bi bilo mogoče doseči pozitivne učinke z delom uličnih odborov. O vsem bodo tako odločali volilci na referendumu. Mislim, da bi morala biti dejavnost pri nas že sedaj na zavidljivi ravni, saj imamo v KS 470 članov ZK. V okviru KS pa bo ob vsakršnem preoblikova-nju ostalo vprašanje Študentskega na-selja. To je izredno močna koncentra-cija prebivalstva, ki jo odvisno od tre-nutnega položaja in koristi včasih pri-števajo k nam, češ ste tako veliki in štejejo študente sem, na drugi strani pa pravijo, nimate dovolj prebivalcev, da bi dobili več denarja. Povezave s Študentskim naseljem pa praktično ni, vsaj s študenti ne.
Kako se bo krajevna skupnost ra-zvijala v prihodnjih petih letih pa ima-mo natančno obdelano v smernicah plana razvoja. Poudarki pri gospodar--ski dejavnosti so na izboljševanju sto-ritvene dejavnosti, razvoju oskrbe in intenziviranju obstoječe proizvodnje, ker možnosti za širjenje in nove zmog-ljivosti ni. Stanje kanalizacije ni zado-valjivo, ceste moramo bolje osvetliti in ojačati vodovod v posameznih pre-delih. Plinsko omrežje bi morali začeti uporabljati tudi za ogrevanje in pove-čati število telefonskih priključkov ter javnih govorilnic. Na področju prome-ta potrebujemo več enosmernih cest in najboljšo varianto javnega potniškega prometa, torej izboljšavo vožnje po pravilih. Zmanjševal naj bi se tudi te-žak promet in na področju stanovanj naj bi se izkoristile obstoječe zmoglji-vosti - predvsem podstrešja. Poseben poudarek bomo namenjali varstvu okolja zdravstvenemu varstvu. Rabi-mo novo šolo in živahnejšo poštno dejavnost, ki bo možna le z izgradnjo športnih objektov. Več možnosti mora biti tudi za kulturno dejavnost.<<
MILOVAN DIMITRIČ