,,Narodna Prosveta" o organiziranju slov. učiteljstva in  njega prvakih. Slavnostna številka ..Narodne Prosvete" je' ob priliki kongresa prinesla pod naslovom ..Jugoslovanski pokret učiieljstva v Sloveniji in za&edenih krajev' članek, ki opisuje slovenske učiteljske organizacije in delovanje naših stanovskih prv^akov tov. Luke Jelenca in Engelberta Oangla. Od obeh prinaša tudi slike. Članek se glasi v prevodu sledeče: Slavnosti odkritja Prešernoveea spo- menika v Liubliani 1. 1905. se je udeležil tudi srbski tovariš Jovan P. Jovanovič, urednik ,,Prosvete" v Kragujevcu. Ob tej prilikj je s slovenskim učiteljstvom, t az- pravljal, kaj bi se storilo v prilog medse- bojnemu spoznavanju in zbližanju vsega jugoslovanskega učiteljstva. Ko se je vrnil Jovanovič v Si*biio, je napisal v ,,Prosveti" članek: ..Jedna misao i jedan predlog", kjer se zavzema za to, da bi pričelo jugoslovansKo učiteUstvo vsako leto prirejati obče jiigoslovanske skupščine in razstave. Zaveza jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani je šla še dalje in je skusala ustanoviti Jugoslovansko učiteljsko zvezo. V to se je nudila prilika 17. do 22. avgusta leta 1906., ko je v Beogradu praznovalo Učiteljsko udruženje 251etni jubiiej svo- jega obstanka in se je vršil prvi kongres srbskega učiteljstva. Na XVIII. skupščini Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubliani. ki se je vršila dne 2. junija 1906 v Soštanju, je stavil tov. Ivan Šega sledeči predlog: ..Delegaciia Zaveze izvoli štiri člane. ki naj se udeleže srbskega učitsljskega kongresa v Beogradu dne 17. do 22. avgusta 1906. da se dogovore o vsem potrebnem zaradi ustanovitve Jugoslovanske učiteljske zveze. V deputaciio so bili izvoleni: tov. Engelbert Gang], I.uka Jelenc. Ivan Sega in Milivoj Berberovič. Pripravljalni odbor za snovanje Jugoslovanske učiteljske zveze je sklical ustanovni shod te zveze v Beograd. Konferenca se je vršila dne 29. avgusta 1906 m so bili na njo povabljene vse zveze učiteljskih društev jugoslovanskih narodov. Konferenco je otvoril tovariš Ltfka Jelenc iz Ljubljane in predlagai za predsednika tovariša Davorina Terstenjaka iz Zagreba. Poročevalec je bil tov. Ivan Šega. Konferenca je spiejela sledečo resclucijo: ,,Učitelji Srbi. Hrvati in Slovenci, ki prisostvujejo L srbskemu učiteljskemu kongresu, enodašno izrekajo željo. da bi se učvrstilo in organiziralo moralno edinstvo med jugoslovanskim učiteljstvoin. Zategadelj pozivljaio vse na.vzoče, da razmišljajo, kako bi se popularizirala ta ideja. m pozivljajo začasni odbor, ki je vodil to posvetovanje. naj ukrerte, da se skliče leta 1907. ob velikih počitnicah prvi jugoslovanski učiteljski sestanek, ki naj realizira to idejo." Poročevalec tov. Ivan Šega je sestavil pravila. in začasni odbor jih je razposlal učiteljskim zvezam s pozivom. naj se ferazijo o njih. Tedanie državne razmere iugoslovanskega plemena na gorenjem delu Drine m Save so pa onemogočale. da bi se realizirala ta ideja. Ob prevratu in razpadu nasilne Avstrije. sta pa zooet prihitela v Beosrad tov. Engelbert Gangl in Luka Jelenc. kot zastopnika siovenskega učiteljst\ra, da pospešita združenje in stanovsko ujedi- njenje vsega jugoslovanSkega učiteljstva y naši državi in skupno delo za korist in napredek učiteljskega stanu. LUKA JELENC, predsednik ,,Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani". Zvest drug pri delu je bil Ganglu tov. Luka Jelenc; Ganglova desna roka, ali pa narabe. Kar je Gangl v idejnem in inicijativnem pogledu za slov. učiteljstvo, to je tov. Luka Jelenc v neprecenljivem pomenu v administrativnem pogledu. Tov. Luka Jelenc je ravnatelj meščanske šole v Ljubljani. Jelenčeve zasluge za učiteljstvo in šolstvo nani odkriva njegov spominski spis, ki ga jc sestavil ob priliki petindvajsetletnice ..Zaveze jugoslovattskega učiteljstva v Ljubljani" leta 1913. V njem se zrcali ves notranji itstroj in delovanje učiteljske organizacije pod njegovim vodstvom. Predsednik ..Zaveze jugoslovanskega učiteljskega društva v Ljubljani" je že Jelenc od leta 1895. Pod njegovim vodstvom je slovensko učiteljstvo v stanovskem pogledu razrušilo nenaravne dežeke meje in se je združilo prvo med stanovi v združeno Slovenijo. Jelenca odlikuje posebna spretnost v parlamentarnem vodstvu zborovanj, neumorna delavnost in požrtvovalnost za učiteljski stan in povzdigo šolstva. Njegove zasluge se ne dajo očrtati s par stavki. ker vsebujejo ono ogromTio m vztrajno podrobno delo in izpeljavo vseh načrtov in sklepov celokupnega slovenskega učiteljstva. kar zna ceniti le oni, ki je že satn kedaj deloval v etiakem smislu. Jeletičeve zasluge za ueiteljstvo in šolstvo so vklesane v mogočno stavbo stanovske organizacije slovenskega učiteljstva in se razpenjajo v njej kot jeklene vezi mogočne monumentalne betonske stavbe, ki jo predstavlja stanovska organizacija slovenskega učiteljstva. Danes šteje organizacija slovenskega učiteljstva 34 okrajnih učiteljskih društev, iki so razprostrta po teritoriju bivših dežela Kranjske, Štajerske, Koroške in Prekmurja. Po raz-padu Avstrije in do danes je slovensko učiteljstvo razprostrlo svojo organizacijo in ustanovilo okrajna društva po Koroškem in Prekmurju, kar zaradi prejšnjega sistema ni bilo mogoče. Vsa okrajna učiteljska društva so združena v Zavezi jugoslovanskega učiteljstva. ki jma svpjo centralo v Ljubljani. Tu ima tudi svojo stalno pisarno — urad, ki se nazivlje strokovno tajništvo in svojega stalnega strokovnega tajnika. Ta organizacija je prava predstaviteljica strogo stainovske-strokovne nepolitione organizacije, ker je v njej združeno učiteljstvo raznih političnih naziranj. Opozicijonalno skupino med učiteljstvom pa tvori druga učiteljska organizacija v Sloveniji, ki se imenuje ,,Slomškoya zveza". Ta se razprostira 1e po teritoriju bivše dežele Kranjske in ima le prav malenkostno in neznatno število učiteljstva na svoji strani. Ona tudi ne črpa svoje sile in moči iz borbe za pravice učiteljstva, temveč si ustvarja svojo moč le iz klerikalne politične stranke, na katero se je izključno naslanjaia, ker je ista dosedaj vladala v Sloveniji. Tendenca ,,Slomškove zveze" ni stanovska in nestrankarska, arnpak je strago politično klerikalna. kateremu cilju podvrača vse stanovske interese. Na teritoriju bivše dežele Primorske za Istro je se velik del jugoslovanskega učiteljstva, t. i. slovenskega in hrvatskega. Ti nasi stanovski bratje ječe še pod italijanskim jarniom. Na tein, <>d Italije okupiranem teritoriju je še devet okrajnih učiteljskih društev slovenskega in hrvatskega učiteljstva. Fa društva so združena v ..Zvezi jugoslovanskega ueiteljstva za Julijsko Benečijo" s sedežem v Trstu. To je del bivše Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljapi. ki ga je po svetovni vojni odtrgal italijanski imperijalizem od svo]ih rodnih bratov. Tudi časnikarska organizaciin tega učiteljstva tvori svojo popolnost. Zaveza iugoslovanskega učitelistva v Liubljani jzdaije svoje stanovsko - politiško glasilo ,,Učiteljski Tovariš " in pedagoško-znanstveno revijo .,Popotnik". ,,Slomškova zveza" izdaje svoj list ..Slovenski učitelj", Zveza iugoslovanskega učiteiistva za Julijsko Benečijo izdaje svoje stanovskn glasilo ,,Učiteljski List". Učiteljski naraščaj v Sloveniji t. j. učiteljiščniki v Ljubljani so izdajali svoje glasilo .Jugoslovanski učiteljiščnik". Odločno gospodarsko emancipacijo učiteljskega stanu pa predstavljajo gospodarske učiteljske organizacije v Sloveniji. Glavna opora učiteljskemti gibanju v Sloveniji ie ..Učiteljska tiskarna" v Ljubijani. Ona ima svoje pododdelke: zalogo šolskih tiskovin, tvornico šolskih zvezkov, knjigoveznico in svojo učiteljsko knjigarno v Ljubljani z eno filijalo. V zadnjem času se je ustanovila strogo učiteljska zadruga ..Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani". Velikega pomena za slovensko učiteljstvo je ,,Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani", ki ima namen zgraditi učiteljstvu v Sloveniji lasten učiteljski dom. Nadalje ima slovensko učiteljstvo svojo lastno ,,Učitelisko Iiranilnico in posojilnico v Ljubliani". Enako se je v zadnjem času osnovala zadruga ..Učiteljski zdraviliški dom" v Rogaški Slatini. Nadalje je v Celju ..Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga". ki ima namen dobavljati učiteljstvu razno blago. ..Vdovsko učiteljsko društvo v Ljubljani" ima namen podpirati učiteljske vdove in sirote. ,,Učiteljska SaTnopomoč v Ljubljani" je zavarovalnica. ki ima namen podpreti učiteljstvo v slučajih smrti. V gospodarskem programu slovenskega učiteljstva ie pa še: ..Učiteljska zavarovalnica za življenje", ..Učiteljska bolniška blagajna". ..Učiteljsko morsko zdravilišče" in ..Učiteljska ali kulturna banka". Vsa ta podjetja so pod svojimi lastnimi irpravami in je sedaj naloga bodočega Udruženja Jugoslovan. Učiteljstva. da ta podjetja razširi po potrebi na vso Jugoslavijo, da jih fuzijonira z enakimi društvi drugih pokrajin, in da najde v zvezi z avtonomnimi upravami teh podietii primerno formulo, da se ta podjetja socijaliziraip v prilog vsemu jugoslovanskemu učiteljstvu in se bo n]ih čisti dobiček izrabljal izključno v ?zpopolnitev in razširjanje podjetja samega in v prilog nove skupine jugoslovanske učiteljske organizacije. Tudi svojo kulturno učiteljsko organizaciio ima slovensko učiteljstvo dobro razvito. Prvi kulturni zavod vsega slovenskega učiteljstva je ,,Slovenska Šolska Matica v Liubljani", ki izdaja redno strokovno-znanstvene knjige za učitelistvo in deluje splošno za kulturno povzdigo učiteljstva. ,.Zaveza jugoslovanskega učitelistva v Ljubljani" bdaje pedagoškoznanstveno reviin ..Popotnik" in mladinski list ,,Zvonček". Poleg tega zalaga rriladinske spise kot ,.Jan Legova knjižrnica" in druge strokovne in stanovske spise za učiteljstvo. Že likvidirano deželno siovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je založilo mnogo knjig za mla-dino in učitelistvo. Enako je pedagoško društvo v Krškem izdalo mnogo knjig strokovne vsebine za učiteljstvo. ,,Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" izdaje redno in zelo pogosto mnogo knjig za mladino. Tudi Učrteljska tiskarna v Ljubljani je založila ninogo knjig, ki so jih spisali uči- telji. Učiteljska organizacija je pa dvignila in vzgojila tudi mnogo učiteljev, ki so se odlikovali drugje na kulturnem polju. * Danes stopa učiteljstvo Slovenije kot popolen in dobro organiziran del stanovske celote v krog svojih srbskih in hrvatskih bratov in tovarišev, da sprejmejo njega delo in organizaciio kot poklonilen dar v oporo mladi državi. ENGELBERT GANGL, prvoboriteli slovenskega učiteljstva. Z dnetn ujedinjenja jugoslovanskega učiteljstva v samosvoji državi se izpolnjuje najvišji ideal Engelberta Gangla. Engelbert Gangl je višji šolski riadzornik v Ljubijani. idejni organizatpr slovenskega učitelistva. Kar je Davorin Tr~;tenjak za hrvatsko učiteljstvo, to je Engelbert Gangl siovenskemu učiteljstvu. Mogočna zgradba stanovske organizacije slovenskega učitelistva *e v veliki meri Ganglovo delo. On je med prvimi borci za materijalna in pravna prava med slovenskim učiteljstvoin. Kot izboren govornik je s svojimi učinkovitimi govori dvigal zavest slovenskega učiteljstva v najhujših časih in ga združil okrog sebe, v eno veliko stanovsko celoto. Po notranjosti ga diči hajgloblji in najširši demokratizem, ki ga je vcepil v široke plasti učiteljstva tako. da preveva danes vso stanovsko organizadjo slovenskega učiteljstva detnokratska ideja in socialna zavest. Na časnikarskem polju si je stekel za učiteljski stan velikih zaslug, ker je dvajset let urejeval stanovsko-politiško glasilo slovenskega učiteljstva ..Učiteljski Tovariš". Poleg tega je bil tudi urednik mladinskemu listu ,.Zvonček". Svojo borbo za stan je prenesel tudi na politiško polje in je bil deželni poslanec od leta 1908 do svetovne vojne. Kot politik se je zavzemal vedno za najširše pravice ljudstva, niikdar pa ni pustil pri tem neizrabljene prilike za povzdigo materijalnih in moralnih pravic učiteljstva. Gospodarska organizacija slovenskega učiteljstva ima v Ganglu močnega in ¦odločnega zagovornika in propagatorja. ker tudi Gangl gleda v gospodarski osamosvojitvi tudi družabno povzdignjen in osamosvojen učiteljski stan. Globoko socialno naziranje in demokratsko prepričanje ga je dovedio tudi do tega. da deluje kot organizator jugoslovanskega Sokolstva. Obsežno je njegovo delovanje na kulturnem polju za slovenski narod, kot pisatelj in pesnik: Kot četrtoletnik na učiteljišču v Ljubljani je že leta 1891 stopil prvič pred slovensko publiko. Deloval je kot gledališki in operni kritik. kot mladinsiki pisatelj in pesnik, kot dramaturg in pripovednik. Njegova de!a so: ,,Iz luči in teme", ,,Moje obzorje", ,,Pisanice", .,Sin", ,,Sad greha", ,,Zbrani spisi za mladino" (6 zvezkov), ,,Slava Prešernu!", ..Veliki trgovec". ,,Trije rodovi", ,,BeIi rojaki" itd. Tudi na polju šolstva in pedagogike srečamo Gangla kot zvestega sodelavca za prospeh slovenskega naroda. Njegove članke strokovne in pedagoške vsebine vsebuje ,,Popotniik". Odlikoval se je pa tudi kot pisatelj šolskih knjig ter je za ljudske šole sestavil ,,Drugo berilo" in ..Tretje berilo s slovnico". Kot višji šolski nadzornik je reorgamziral slovensko šolstvo na narodni podlagi in v najodločilnejših trenotlkih storil na svojem uradnem mestu mnogo dobrega v prid šolstva in učiteljstva. Deloval je tudi na polju preosnove šolske zakonodaje in izdal ob prevratu s tov. P. Fleretom ,,Načrt za preosnovo narodnega šolstva."