Radiol Oncol 2006; 40(Suppl 1): S159-S161. Vloga dermoskopije v diagnostiki pigmentiranih sprememb kože Igor Bartenjev1, Boštjan Luzar2, 1Dermatologija Bartenjev in družbeniki, Ljubljana, 2Inštitut za patologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija Izhodišča. Dermoskopija je sodobna neinvazivna preiskovalna tehnika, ki nam pomaga predvsem v razlikovanju med benignimi in malignimi pigmentiranimi novotvorbami kože. Zaključki. Diagnosticiramo na osnovi klinične slike, s poznavanjem kombinacije različnih kriterijev in s pomočjo v zadnjih letih izdelanih algoritmov. Tehnika odpira novo dimenzijo klinične morfologije v derma-tologiji. Ključne besede: koža, novotvorbe – diagnostika; , nevusi – pigmentirani; dermoskopija Uvod Dermoskopija (dermatoskopija, površinska mikroskopija, epiluminescenčna mikroskopija) je sodobna, razvijajoča se preiskovalna tehnika, s katero precizno diagnosticira-mo predvsem pigmentirane spremembe kože. Včasih jo uporabimo tudi v diagnostiki neobarvanih sprememb kože. Z der-moskopijo je mogoče povečati natančnost klinične diagnoze, predvsem pri razlikovanju med benignimi in malignimi pig-mentiranimi novotvorbami z 60% na 90-92%. Uporaba dermoskopije je danes v dermatološki onkologiji velikega pomena, saj nam omogoča zgodnjo diagnozo in tudi dokumentiranje kožnih sprememb1. Avtorjev naslov: doc. dr. Igor Bartenjev, dr. med., Dermatologija Bratenjev in družbeniki, Gasparijeva 12, 1000 Ljubljana; telefon: + 386 1 54 21 666; fax: + 386 1 5421 667; e-pošta: igor.bartenje@siol.net Princip analize dermoskopske slike Kadar želimo razumeti dermoskopske strukture in izboljšati klinično diagnozo, moramo poznati značilne dermoskopske kriterije. Metoda nam bo v pomoč pri diagnostiki novotvorb samo v primeru, ko smo se odločili za pregled pravilno izbranih kožnih struktur ob poznavanju pravilnih indikacij. Včasih so bile izkušnje zdravnika pri dermoskopiji izrednega pomena, danes pa poznamo nekatere algoritme, ki razlikovanje med benignimi in malignimi raščami precej olajšajo. Dermoskopski preiskavi so dostopne le kožne strukture, ki so blizu površine (epi-dermis, dermoepidermalna meja, zgornja – papilarna plast dermisa). Korelacija dermoskopije s histologijo je velikokrat težavna, saj gledamo dermoskopsko sliko v horizontalni, histološke slike pa v vertikalni ravnini2. S160 Bartenjev I in Luzar B / Dermoskopija in pigmentne spremembe kože Pomen dermoskopije v diagnostiki melanocitnih in nemelanocitnih pigmentiranih tumorjih Metoda omogoča razlikovanje melanocitnih in nemelanocitnih pigmentiranih tumorjev kože. Ugotavljamo lahko pigmentirane bazaliome, pigmentirane dermatofibrome, seboroične veruke, žilne tumorje in jih razlikujemo od pravih melanocitnih tumorjev kože. Posebno mesto ima dermoskopija pri pacientih z velikim številom melanocitnih nevusov, saj olajša izbiro oz. odločitev za ekscizijo takšnega tumorja, predvsem pa nam pomaga pri proučevanju zgodnjih sprememb v razvoju melanoma. Indikacije za dermoskopsko preiskavo3 Melanocitne pigmentne spremembe - lentigo simplex - lentigo solaris - lentigo maligna - nevusnocelični nevus - plavi nevus - Spitz nevus - displastični nevus - melanom Nemelanocitne pigmentne spremembe – seboroična keratoza – pigmentirana aktinična keratoza – pigmentirani morbus Bowen – pigmentirani bazaliom – dermatofibrom – Kaposijev sarkom – angiom/angiokeratom – hemoragija – tujek – tetovaža Radiol Oncol 2006; 40(Suppl 1): S159-S161. Diagnostični algoritmi v dermoskopiji V želji po standariziranju raznolikosti der-moskopskih kriterijev ter za izboljšanje klasifikacije in diagnostike pigmentiranih tumorjev kože so v zadnjem desetletju razvili različne sisteme ocenjevanja sprememb. Najstarejši in najzahtevnejši način vrednotenja, ki zahteva izkušenega preiskovalca je t.i. analiza vzorcev, ki so jo razvili Pehamberger in sodelavci. Sistem so dopolnjevali in danes velja za zelo preciznega, ni pa primeren za manj izkušene preiskovalce, saj je verjetnost napačnega vrednotenja tedaj velika. Kasneje so razvili preprostejše sisteme (ABCD-pravilo dermoskopije, 7-točkovna lista, 3- točkovni algoritem), ki omogočajo tudi manj izkušenemu preiskovalcu ugotoviti suspektno melanocitno lezijo4. Kljub navedenemu, dobra dermoskopska diagnostika ne temelji na uporabi enega samega algoritma. Zaključki Dermoskopija je metoda, ki se je uveljavila v dermatoonkologiji in skorajda si ne moremo predstavljati dela v dermatološki ambulanti brez vsaj prenosnega der-moskopa. Vse več dermatologov uporablja zahtevnejše sisteme, ki omogočajo shranjevanje slik, poljubna povečanja in primerjavo značilnosti pigmentnega tumorja med dvema pregledoma. Metoda ima tudi nekatere omejitve. Predvsem je zamudna. Ocenjujemo lahko le povrhnje in tanke spremembe, ocena sprememb pa je še vedno precej subjektivna in za postavitev zanesljive diagnoze so potrebne izkušnje, katerih si ne moremo pridobiti le na šolanjih, ampak je potrebno pregledati veliko sprememb in diagnoze primerjati s povratnimi informacijami, ki jih dobimo od histopatologa. Dermoskopija Bartenjev I in Luzar B / Dermoskopija in pigmentne spremembe kože ne more in nikoli ne bo mogla nadomestiti histopatologije5. Literatura 1. Soyer HP, Bartenjev I, Žgavec B, Popovič B. Epiluminiscence microscopy in diagnosis of pig-mented skin tumors. Radiol Oncol 1999; 33: S24-6. 2. Bahmer FA, Fritsch P, Kreusch J, Pehamberger H, Rohrer C, Schindera I, et. al. Diagnostische Kriterien in der Auftlichtmikroskopie. Hautarzt 1990; 41: 513-4. 3. Bartenjev I. Prepoznavanje maligne alteracije melanocitnega nevusa. In: Miljković J, editor. Zbornik predavanj. Maribor: Splošna bolnišnica; 2003. p. 39 -44. 4. Argenziano G, Soyer HP, Chimenti S, Talamini R, Corona R, Sera F, et al. Dermoscopy of pigmented skin lesions: Results of a consensus meeting via the internet. J Am Acad Dermatol 2003; 48: 679 -89. 5. Bartenjev I. Površinska mikroskopija kože. In: Kansky A, editor. 4. Kogojevi dnevi. Simpozij za zdravnike splošne medicine. Zbornik predavanj. Maj 24-26, 1996. Ljubljana: Dermatovenerološka klinika; 1997: 175-80. Radiol Oncol 2006; 40(Suppl 1): S159-S161.