Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna štev. Din 2*—
Leto 11.	Ljubljana, 20. oktobra 1931.	Štev. 42.
Službeno glasilo Zimsko-Športnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza in Ljubljanskega
Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80' Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija" Predstavnik fl. Kolman. Ljubljana, Celovška c. 61
Jesenski del podsavezne lige končan, Primorje je z boljšo razliko golov zasedlo drugo mesto pred Mariborom. V državnem prvenstvu krepko
vodi BSK
Liga
Zaključili smo jesensko prvenstvo v ligi. Zadnji dve tekmi nista prinesli nikakih presenečenj, pri obeh sta zmagala favorita. Primorje je imelo s Svobodo mnogo posla, vendar je zmago zaslužilo. Železničarji so igrali precej pod običajno formo, ki pa je zadostovala za zmago nad Atletiki.
Prva tri mesta v tabeli so zasedli naši najmočnejši klubi. V začetku je sicer izgledalo, da bo prvo mesto sigurno zavzel podsavezni prvak Maribor, toda nogometna sreča je nepreračunljiva in se nasmehne sedaj enemu, sedaj drugemu. Oba udeleženca državn. ligaškega tekmovanja sta pustila svojega najopas-nejšega konkurenta iz Maribora za seboj. Ilirija je po prvem neuspelem nastopu korakala od zmage do zmage in je naslov jesenskega prvaka vsekakor zaslužila Primorje še vedno laborira na slabi napadalni vrsti in se nikakor, kar velja tudi za Ilirijo, ne more povzpeti na formo v državnem prvenstvu. Za spomlad je upati, da bosta oba ljubljanska kluba igrala znatno boljše, ker se bodo njuni igrači preko zime odločili od težkih zaporednih bojev. Trditev nekaterih mariborskih klubov, da bodo v podsaveznem prvenstvu handicapi-rani, ker imata tako Ilirija kot Primorje za seboj najboljši trening in rutino, pridobljeno v tekmah za državno prvenstvo. Trening res, da je bil dober, toda igrači niso bili vajeni naporov težkih zaporednih nastopov in so napravili v podsaveznem prvenstvu vtis utrujenosti. Le na ta način si moremo razlagati dejstvo, da igre Ilirije in Primorja niso bile vedno take, kot so jih bili vajeni gledalci za časa državnega prvenstva. Nekaj pa sta nam le pokazala oba ljubljanska kluba. Naučila sta se, da lepota za oko še ne zadostuje za zmago. V državnem prvenstvu je odločevala borbenost in hitra odločnost. Če drugega ne, sta prinesla ta plus v podsavezno prvenstvo in končni placement je pokazal, da sta Ilirija in Primorje še vedno naši najzanesljivejši moštvi.
Kar se tiče lepe igre, je brez dvoma prvačil Maribor, čeprav njegova igra ni bila vselej prikrojena za dosego dobrega rezultata. V tem pogledu je mnogo grešila tudi Ilirija, kar bi jo kmalu stalo proti Atletikom ene točke. Za dosego dobrega piacementa je predvsem potrebna krepka obramba. V tem oziru je prvačilo Primorje, kateremu se prav težko zabije gole. Igra Primorja je de^ fenzivno izvrstna — nič čudnega, da je prejelo najmanj golov. Najboljše nam to svedoči tabela:
Ilirija	5	4	0	1	12:9	8
Primorje	5	3	1	1	11:5	7
Maribor	5	3	1	1	17:10	7
Železničar	5	2	1	2	10:9	5
Svoboda	5	0	2	3	7:13	2
Atletik	5	0	1	4	8:19	1
PRIMORJE.SVOBODA 2:1					(2:1).	
V predtekmi je rezerva Primorja od-						
pravila rezervo Svobode z 2:0. Rezerva Primorja stalno v napadu, vendar svoje premoči ni znala v večji meri izkoristiti.
V glavni tekmi sta moštvi nastopili v sledeči postavi:
Primorje: .1 ančigaj, Svetic-Hassl,
Zemljak-Sočan-Pišek, Jug-Franci-Šeni-ca-Petelin-Uršič.
Svoboda: Krivačič, Zemljak-Po^ tekal, Batič-Boncelj-Bogme, Starman-Janežič-Makovec-Naumovič, Šušteršič.
Pričakovala se je sigurnejša zmaga Primorja, toda predvedeni igri boljši rezultat ne bi odgovarjal. Po lahki premoči Primorja v prvem polčasu sta si bila po odmoru nasprotnika povsem enako močna, mestoma je celo prevladovala Svoboda in so si črno-beli pač oddahnili, ko je sodnik odžvižgal konec tekme in so imeli obe točki na varnem.
Igra živahna, hitro se menjajoči napadi, številni napeti momenti pred golom na obeh straneh. Sicer se je pa obojestransko igralo brez sistema, raztrgano in niti ne tako fair, kakor bi se to moglo z ozirom na prijateljsko razmerje med »zavezniki« pričakovati. V pogledu preostre igre je seveda zopet prednjačil Hassl, ki se pač noče odvaditi nepravilnega in“ skrajno nevarnega startanja z obema nogama hkrati; neupravičeno mu je sicer sodnik prizanašal z izključitvijo, ni mu pa z zasluženo kaznijo prizanašala usoda, ko se je po prostem strelu, diktiranem radi njegovega foula, žoga odbila od njegove glave in našla pot v lastno mrežo.
Primorje ne more najti svoje nekdanje forme; krivo bo pač predvsem večno eksperimentiranje v postavi, tako, da se moštvo ne v eni in ne v drugi podstavi ne more uigrati. Izrazito slaba je bila obramba;, zadovoljil je le golman, od krilcev Zemljak in napad, z izjemo novinca Petelina, katerega prvi nastop ni bil posebno uspešen; streljalo se je mnogo, toda netočno, zlasti Uvšičeve bombe so šle vse previsoko ali mimo.
Svoboda je nastopila z rezervama za Habihta in Bončarja, vendar je že ta nekompletna postava zadostovala, da je moštvo držalo igro odprto in v sl e d slabe nasprotnikove obrambe insceniralo pogoste in nevarne napade. Dobra je bila zlasti ožja obramba, v napadu pa center in desna zveza.
Igra je potekala v prvem polčasu v lahki premoči Primorja. Prvi gol za Primorje pade v 7. minuti, ko najde od Zemljaka iz daljave 25 m streljana žoga mimo slabo postiranega golmana pot v mrežo. Kmalu nato zviša Senica nekrit iz bližine na 2:0 za Primorje. Edini gol za Svobodo tik pred koncem prvega polčasa rezultira, kakor že omenjeno, iz pogreške Hassla, ko po prostem strelu zraven stoječemu golmanu z glavo prestreže žogo in jo dirigira v lastno mrežo. Po odmoru igra povsem odprta, menjajoči se napadi in nekaj kritičnih situacij pri obeh golih, ki pa ne menjajo na rezultatu.
Sodnik g. Ochs iz Celja dober; publike ca. 300.
ŽELEZNIČAR: ATLETIK SK 5:3 (1:1).
Zadnjo borbo za točke v podsavezni ligi sta v Mariboru izvojevala SK Železničar in Atletik SK iz Celja. Negotovost izida je navzlic krasnem jesenskem dnevu privabila precejšno število dosti glasnega občinstva. Tekma je bila odigrana v ostrem tempu in je mnogo zgubila po krivdi slabega sodnika. Brez žira na kvaliteto sodnika ni razumljivo, zakaj je podsavez obremenil to tekmo I s ca. 400 Din za stroške ljubljanskega I
sodnika, ko so bili v Mariboru na razpolago nevtralni in sposobnejši sodniki. Atletik SK je postavil hitro, požrtvovalno moštvo, v katerem se odlikuje zelo nevarna leva stran napada. Vratar je pokazal lepe sposobnosti, vendar ga je v nekaterih epizodah spremljala smola. Železničarji so nastopili z juniorskim vratarjem; v prvem polčasu je že kazalo, da podležejo, a v drugi polovici so napeli vse sile in dosegli pozitiven rezultat in nadaljni dve točki, ki jim v tabeli pomagajo v bližino vodilne skupine. Izid 5:3 (1:1) v glavnem odgovarja poteku igre.
Moštvi:	Železničar: Kosem; Kon-
radi, Vagner; Antoličič, Frangeš, Ro-njak; Bačnik, Pavlin, Pezdiček II, Pez-diček I, Konrad II. — Atletiki: Janežič; Goršek, Kreiner; Omersa, Hojnik, Štosir; Mužga, Kocbek, Končan, Koželj, Suholežnik.
Potek igre: Ž. ima začetni udarec, Pavlin prodre, a strelja v out. Menjajoči se napadi, vidi se premoč domačih. Oba napada streljata nekolikokrat brezuspešno z večje daljave. Več fou-lov v polju, ki jih sodnik ne kaznuje. V 16. minuti hiter prodor levega krila A., zaključen z ostrim strelom konča v golu Železničarjev. V ripostu je Pavlin pri žogi, vratar Celjanov se prekmalu vrže in žoga se poleg njega skotali v gol. — 1:1 — Tempo se stopnuje. Vratar Ž. lepo brani. Napadi Ž. se zaključujejo z lepimi streli; par nevarnih situacij reši golman A. — V začetku druge polovice oster napad A.; Kosem brani. V 7. minuti zopet lep prodor A. z leve, prosti Kocbek dobi žogo in zabije 2:1 za Atletike. Sodnik dopušča preostro igro, publika se upravičeno razburja Napad Ž. oblega vrata Celjanov, v 12. minuti Pavlin krasno preigrava Pezdička II, ki neubranljivo strelja v desni kot — 2:2.
Idealno streljan korner odlično' brani vratar A. Bačnik dobi na krilu žogo, po lepem teku jo poda Pezdičku I, ki zabije v 18. minuti vodilni gol za Železničarje — 3:2. — Atletiki se oprostijo pritiska in na levem krilu nevarno napadajo. V 30. min. je zopet Pezđiček I. ugodno placiran in ostro strelja v mrežo. — 4:2. — Isti takoj nato lepo poda Pavlinu, ki poviša na 5:2. V 34. min. imajo uspeli Celjani; Kocbek dobi prosto stoječ žogo in s 6 m »špicla« in gol. Presenečenemu vratarju Ž. se žoga odbije v mrežo. — 5:3. — Še en napad A., ki konča v outu in zopet so domačini v fronti. Navzlic trudu pa ne morejo povišati rezultata.
Domače moštvo ni podalo igre kot prošlo nedeljo proti Mariboru. Precej slaba je bila krilska vrsta, zlasti Ronjak v prvem polčasu. Napad je izvršil mnogo zelo lepih akcij, tudi streljal je dovolj. Mladi vratar je ustrezal.
Celjani so tempo vzdržali do kraja. V moštvu je nekoliko izbornih igralcev, manjka pa jim skupna igra.
Sodnik g. Dolinar iz Ljubljane se ni izkazal. Pustil je igrati po mili volji in pripisati je le sreči, če ni bilo blesur. Ne more pa se mu očitati pristanost.
ljubljanski I. razred
ILIRIJA B:GRAFIKA 6:0 (3:0).
Rezultat, ki je presenetljivo visok, popolnoma odgovarja poteku igre. Ilirija. ki je nastopila s Pogačnikom, Mirkom in Jankom iz I. moštva, je v vsakem oziru prekašala svojega nasprotnika. Premoč Ilirije je bila očividna zlasti po odmoru, ko je njen napad s krasnimi kombinacijami neprestano ogrožal svetišče Grafike. Sicer dobra
i Športniki! BHMBBi
InTf BIO-mleko
od Osrednjih mlekarn j
obramba Grafike to pot ni našla dovoljnih sredstev, da zadrži nasprotnikov napad. Igra je zaslužila večji obisk, radi nezadostne reklame večina ni niti vedela, da se tekma vrši — je bilo navzočih komaj 20 gledalcev. Sodnik g. Lukežič je izključil proti koncu tri igrače (2 od Ilirije, 1 od Grafike).
SLOVAN: JADRAN 1:0.
Zaslužena zmaga boljšega moštva.
Stanje tabele ljubljanskega I. razreda zdaj sledeče:
Sic. an	4	3	0	1	13:7	6
Grafika	5	3	0	2	12:9	6
Primorje B	4	3	0	1	11:8	6
Ilirija B	4	2	0	2	15:15	4
Hermes	2	1	1	0	4:1	3
Jadran	4	0	1	3	1:9	1
Svoboda B	3	0	0	3	0:7	0
Ljubljanski II. razred
SPARTA:DISK 3:2 (2:1).
Te-kma se je vršila v Domžalah in je prinesla Ljubljančanom zasluženo zmago. Sparta je imela največjo oporo v obeh branilcih ter je podala tudi boljšo skupno igro. Sodnik g. Pevalek.
KOROTAN:SVOEODA (Vič) 6:1.
Trboveljsko okrožje
V	trboveljskem okrožju sta se odigrale v nedeljo dve prvenstveni tekmi.
RETJE:ZAGORJE 2:1 (0:0).
Retje je zmago zaslužilo kot boljše moštvo, kar je prišlo do izraza posebno v drugem polčasu. Da ni imelo Zagorje jako dobre obrambe, bi Retje brez dvoma zmagalo z večjim rezultatom. Retje je igralo najboljše v napadu, nesigurna sta bila branilca. Obratno so razdeljene moči v moštvu Zagorja. — Sodil je g. Mahkovec iz Ljubljane.
HRASTNIK:TRBOVLJE 2:2.
V	dokaj ostri in napeti igri sta Hrastnik in Trbovlje delila točke. — Igro je vodil g. Deržaj.
HERMES:AMATER 4:0.
V	Trbovljah se je vršila še prijateljska tekma med ljubljanskim Hermesom in Amaterjem. Hermes je igral zelo lepo, pravi ekshibicijski nogomet.
Amater	Stanje tabele: 4 4 0		0	13:5	8
Hrastnik	5 3	1	1	12:7	7
Trbovlje	4 1	2	1	10:8	4
Retje	4 1	2	1	9:9	4
Zagorje	4 1	0	3	5:9	2
Dobrna	5 0	1	4	5:17	1
Državno prvenstvo
Prva polovica državnega prvenstva je končana. BSK je vodil od začetka do konca in bo predvidoma obdržal svoje mesto. Z njim bo dobilo naslov državnega prvaka moštvo, ki ga je že davno zaslužilo. Ce bo enajstorica v drugem delu tekmovanja igrala z enako odločnostjo, mu prvenstva nikdo ne bo mogel odvzeti — prednost treh toč je precejšnja.
V nedeljo ni bilo na niti enem bojišču delitve točk. V Zagrebu je po j vroči borbi zmagal BSK nad Gradjan-I skim, v Splitu je Hajduk sigurno premagal Concordio, dočim je morala Mač-
:a na lastnem terenu prepustiti Sašku obe točki.
Tabela po BSK	18. oktobru: 5 5 0			0	15:2	10
Gradjanski	5	3	1	1	6:4	7
Hajduk	5	2	2	1	8:7	6
Concordia	5	2	0	3	12:10	4
Sašk	• 5	1	0	4	6:15	2
Mačva	5	0	1	4	5:14	1
GRADJANSKLBSK 1:2 (0:2).
Rijetka su gostovanja beogradskih klubova u Zagrebu. Razumljivo je, da za svaku utakmicu koja se odigrava u Zagrebu, vlada ogroman interes, napose ako tome pogoduje i vrijeme, kako je to slučaj danas.
Igralište je puno, oko 5000 gledalaca, koji nestrpljivo čekaju nastup reprezen-tanata iz dvaju gradova. BSK nastupa kompletan, dočim Gradjanski sa rezervom, na najosjetljivijem mjestu — na golu je Bratulić.
Po odredbi JNS-a utakmica trebala započeti u 3 sata,’ no čeka se, da se nadje sudac, pošto nominirani g. Göbel iz Beča nije stigao-. Publika je nestrpljiva i traži da igra zopočne.
Nakon kraćeg pregovaranja postignuta je suglasnost, da igru sudi gosp. Pabris.
Igra započne oštrim tempom. Lopta je u jednoj minuti sad pred jednim sad pred drugim- goalom. Obrane na obim stranama na mjestu. Publika oštro bodri domaće.
BSK se pribire i u par navrata ugrožava vrata Gr. Elan je na obim stranama na vrhuncu. Igra se visoka igra, te se za sada neke naročite kombinacije ne vide.
U 18. m. puca Kokotović krasno cor-ner, no loptu odbije obrana u polje. — oSK je malo premoćniji, navala opasnija.
U 34 min. brzim prenosom dobije loptu krilo BSK, predje Rajkoviča, golman istrči, a oštar šut u gol.
0:1 za BSK.
BSK ponovno pritište, što im omogućava povezanja igra. Par oštrih šutova lete preko gola.
Pogrešnim dodavanjem lopte golmanu Gr., prisebnošću navale BSK lopta se nadje i po drugi put u mreži Gr. u 43 min.
0:2 za BSK.
Dosadanjom igrom BSK pokazao se kao bolja momčad. Golovi iako nisu onako neki naročiti zgoditci, pošto su uslijedili krivnjom obrane Gr., ipak se broje, te sada može BSK lakše nastaviti igru u drugom poluvremenu.
Drugo poluvrijeme. Već u prvoj minuti Gr. se snalazi i lopta sjeda u mreži BSK.
1:2.
Elan zavlada momčadi Gr., publika bodri i oštre navale se redaju.
U 5. min. jače je blesiran back BSK, no ostaje u igri.
U 10. min. dolazi do grungule na terenu. Nogometna igra pretvara se u bo-x-match i medjusobno udaranje nogama. Glavni junak boksa jest Moža i ostavlja po odluci suca teren. Sudac hoće prekid utakmice, no nakon što se duhovi umirili nastavlja se sudjenjem. Oštrina na obje strane uzima sve većeg maha.
Gradjanski je u maloj premoći. U 19 min. sudac isključuje Kokotovića zbog bezobraznosti. Obje su momčadi pune elektricitete, i svaki čas može da prsne. Opet leži jedan igrač BSK i zatim ga iznose, kasnije se vraća.
U 25. min. Radovanovič od BSK bude isključen. BSK sada igra sa 9 igrača i drži igru otvorenom, dapače prelazi u par navrata u opasne navale, Gradjanski želi izjednačenje, no to mu ne uspijeva zbog vanredne igre BSK i tako oba hoda, a time i učvršćenje na I. mj. odnosi BSK.
Sudac g. Eabris imao je težak posao, pošto su igrači na obje strane bili nedisciplovani, no uspio je igru dokončati.
HAJDUK:CONCORDIA 3:0 (2:0).
Obe moštvi sta igrali z veliko voljo do zmage. Bil je to boj izbornih obramb napram šibkejšima napadoma. Pri zmagovalcu sta se zlasti izkazala Dešković in Marušič, pri Concordiji Premrl. Hajduk je imel boljši napad Zagrebčani so imeli priliko, da zabijejo kak gol, toda
forvard je bil premalo odločen. Sodnik g. Klug iz Budimpešte je bil dobv.r, vendar se je v enem slučaju pokazal neodločnega, ko je Concordia zabila gol in je najpreje dosodil off-side, nato gol in končno out. Gola za Hajduka sta zabila Kragić (2) in Benčič.
MAČVA:SAŠK 2:4 (0:3).
Tekom igre je močno deževalo. Igra je radi tega mnogo trpela in je bila obojestransko slaba. Sašk je imel odločnejši in prodornejši napad in je dosegel štiri gole iz prodorov. Mačva je nastopila z mnogimi rezervami.
V 6. kolu igrajo sledeči pari:
v Zagrebu: Concordia:Gradjanski;
v Beogradu: BSK:Sašk;
v Splitu: Hajduk:Mačva.
Mariborski Bi. razred
ŽELEZNIČAR:SVOBODA 7:1 (2:1).
Eavorit je klonil z visokim rezultatom pred premočno igro rezerve Železničarja. Prvi polčas je bila igra povsem odprta; po nesrečni poškodbi izvrstnega center-halfa Svobode Sinkoviča 1 pa je moštvo Svobode povsem popustilo, Mnogo krivde na porazu nosi vratar, ki je napravil celo dva lastna gola. Tekma je bila igrana v ostrem izrazito prventvenem stilu, vendar fair. Poškodbe, ki so se pripetile, je pripisati predvsem slabemu terenu in majhnemu igrišču Železničarja navadno se je za žogo borilo po več igralcev. Sodil je g. Bergant.
JUNIORSKE PRVENSTVENE TEKME V MARIBORU.
M. O. Maribor je izžrebal protivnike za junirsko prvenstvo. V prvem kolu sta se sestali mladini Maribora in Svobode. Belo^črni so izvrstno zaigrali in »povozili« Svobodo z rezultatom 10:0 (2:0). Sodil g. Nemec.
Razno
Ptuj. — Preteklo nedeljo je igral SK Ptuj, vsled »naklonjenosti« dičnega LNP črtani klub JNS-a, z dijaškim SK »Suvobor«. Igra je bila prav zanimiva, sicer malobrojni gledalci so imeli prijeten popoldan. Tekma je končala s 7:2 (4:2) za telesno močnejši in vztrajnejši SK Ptuj.
SK Domžale je bila seji upravnega odbora LNP dne 7. t. m. sprejet za začasnega člana LNP in je predlagan JNS-u za sprejem med redne člane.
Plenarni sestanek Sekcije ZNS za ljubljanske sodnike se vrši v sredo, 21. t. m. ob 20. uri v kav. »Evropa«.
Savezni sodnik Ivan Jordan je službeno premeščen iz Ljubljane v Prištino. Ljubljanska sekcija ZNS začasno zgubi z njim vestnega in ambicijoznega člana.
Redna glavna skupščina ZNS se vrši prihodnjo nedeljo, 25. t. m. v Beogradu.
Zimsko kopališče SK Ilirije. Priprave za otvoritev bodo kmalu končane; notranjščina kopališča je povsem prenovljena in odgovarja okusu in higijeni. Na številna povpraševanja sporočamo, da bo kopališče dogotovljeno koncem tega tedna; dan otvoritve bomo objavili v dnevnem časopisju.
K izjavi g. Leona Friedla. — V nedeljskem »Jutru« je podal član našega konzorcija g. Leon Friedl na pritisk uprave LNP-a (katere odbornik je) izjavo, da se ne strinja s pisanjem našega lista. Izjava se je nanašala prvotno konkretno na stališče, ki ga zastopamo glede na preganjanje SK Reke po podsave-zu. Kako se je izjava spremenila v splošno, ni naša zadeva nego zadeva g. Friedla in kvečjem še podsaveza. Izjava že celo zgubi vsako resnost, če se vpošteva, da g. Friedl ni obenem likvidiral svojih članskih odnošajev do konzorcija, česar mu pod gotovimi predpostavkami nihče ne brani. Sicer pa pritrdi uredništvo rade volje, da g. Friedl v dvoletni dobi obstoja »Športnega lista« menda še ni napisal vanj niti besede in ni prečital niti enega članka, dokler ni izšel v tisku. Tudi to naj bo mal prispevek k njegovi izjavi in njegovi vlogi. — Uprava.
Lahka atletika
Prvenstvo banovine v petoboju.
'V nedeljo se je kot zaključek lahkoatletske sezone vršil na igrišču Ilirije petoboj za prvenstvo dravske banovi-
ne. Startali so samo 4 atleti. Doseženi rezultati so z ozirom na prejšnja prvenstva prav dobri.
Prvenstvo si je priboril llirijan Neli Župančič s 2915.645 točkami in se je v vseh točkah prav dobro plasiral.
Skok v daljavo: 1. Stepišnik Milan (Ilirija) 6.40 m; 2, Putinja (Primorje) 5.90; 3. Zupančič Ul.) 5.86; 4. Banko (11.) 5.29 m.
Kopje: 1. Zupančič 44.71 m; 2. Putinja 40.99 m; 3. Stepišnik 38.70 m; 4. Banko 29.21 m.
200 m: 1. Zupančič 24.2; 2. Putinja z5.2; 3. Stepišnik 25.5; 4. Banko 26.7.
Disk: 1. Stepišnik 36.16 m; 2. Zupančič 34.25 m; 3. Banko 29.57 m; 4. Putinja 20.53 m.
1500 m: 1. Putinja 4.59; 2. Zupančič 5:22.6;	3. Banko 5.26.6;	4. StepišniK
5.38.6.
Končno stanje:	1. Zupančič Ulirija)
2915.645; 2. Stepišnik (Ilirija) 2'/io.25; 3. Putinja 2326.185; 4. Banko 2152.905.
TROBOJ IN PETEROBOJ SK RAPIDA V MARIBORU.
Lahko-atietski odsek SK Rapida pripravlja za svoje članstvo za 25. t. m. troboj; za gospode tek 100m, skok v dalj in met krogle, za dame tek 60 m, met kopje in skok v višino; klasifikaciranje po olimpijski tabeli. Poleg tega še odprto medklubsko konkurenco v teku na »00 m in metu diska.
8. novembra pa organizira isti klub peteroboj (tek 60 in 200 m, skok v višino in daljino in met kopje) in medklubsko konkurenco (startata vedno po dva zastopnika klubov) na 1500 m, 60 m zapreke, met krogle, skok ob palici in štafeta 4X200 m.
Prijave je nasloviti na SK Rapid, v roke g. E. Franki, Maribor, Vetrinjska ulica 5.
Odlomki
iz nogometnih pravil
5.	Sodnik naj upošteva potrato časa, kakor tudi presledek (izgubljeni čas), ki nastane radi kake nesreče ali drugega vzroka. Ce smatra potrebnim, naj igro radi teme, motnje od strani gledalcev ali iz drugih vzrokov prekine ali zaključi. O vseh slučajih, v katerih se je igra na ta način končala, mora poročati pristojnemu forumu.
Sodniku pristoja pravo, da zaključi igro bodisi radi teme ali ako to zahtevajo vremenske neprilike. Če je vdrla publika na igrišče in jo ni mogoče na noben način odstraniti, naj sodnik od-žvižga — vendar mora poizkusiti vse, da dokonča prekinjeno tekmo. Sodnik sme v skrajnem slučaju izprazniti prostor in nadaljevati igro brez publike.
Kako je s prekinjenjem igre pri poškodbah? Ako je po mnenju sodnika , poškodba lažjega značaja (čeprav leži igrač na zemlji), naj igre ne prekinja. Počaka naj do prihodnje regularne prekinitve ter naj šele takrat odredi odstranitev poškodovanega. To je važno iz razloga, da ne bi igrači namenoma ustavljali igro, če je nasprotnik v prednosti. Poškodovanemu naj pomagajo le soigrači. V slučaju resne poškodbe mora sodnik takoj zaustaviti igro in jo nadaljevati šele po odstranitvi poškodovanca. Edino sodnik je upravičen zaključiti igro, zaključitev po kaki drugi osebi je najstrožje kazniva. Ta stavek naj si zapomnijo voditelji klubov, kapetani, igrači in gospodje drukarji.
Izključene igrače mora sodnik brezpogojno javiti pristojnemu forumu in navesti vzroke. Sodnik nima pravice opustiti javljenje, četudi ga za to prosijo — lahko pa navede olajševalne okolnosti.
O potrati časa govori prav za prav pravilo 2, ki ga pa hočemo v kratkem na tem mestu obravnavati, ker spada k sodniški funkciji. Predpisani čas tekme 90 minut brez odmora. Vse druge odmore izguba ali potrata časa je treba nadoknaditi. Za izgubljeni čas se smatra odmor, katerega ni zakrivila nobena izmed obeh strank, n. pr. poškodbe, motnja po gledalcih, prepiri na in izven igrišča, radi kojih je bila igra prekinjena itd. Potrato časa zakrivi ena izmed obeh strank, n. pr. če radi zadrževanja igre po nepotrebnem pošilja žogo daleč izven igrišča i. dr. Nadoknaditi izgubljeni čas je sicer sodnikova dolžnost, vendar je pripuščeno njegovi razsodnosti, kedaj pride ta pojm v poštev. Sodnik naj nadoknađeni čas javi igračem.
6.	Sodnik sme prisoditi prosti strel v vseh slučajih kjer meni, da je obnašanje kakega igrača nevarno ali grozi postati nevarno, v kolikor še ni postalo tako protipraviino, da bi bil upravičen podvzeti strožje razpoložljive mere.
Poglavitna je beseda »grozi«. Razlikovati je treba, da li je igra že'nevarna ali da šele grozi postati nevarna. Ce zapazi sodnik pri igraču namen postati svojemu nasprotniku nevaren ali če opazi, da je igra igrača — tudi brez njegovega namena — že taka, da preti nasprotniku telesna poškodba, lahko prisodi prosti strel še preden se je namen spremenil v dejstvo, t. j. še preden je b.la nevarna igra izvršena. (To je eden izmed maloštevilnih slučajev, pri katerih sodnik lahko prisodi v kazenskem prostoru indirektni udarec proti obrambni stranki!) Pri vseh takih slučajih pa je treba igrača na to opozoriti in ga opominjati. V ponovnem slučaju ga lahko izključi. Če pa je sodnik zamudil odločilni moment in je bila nevarna igra že izvršena, je treba prisoditi direktni udarec, mestoma uporabiti tudi izključitev.
Dejanje je kaznivo, ne pa učinek! Ako je igrač zamahnil z nogo, hoteč udariti nasprotnika, ni ga pa zadel — je že tukaj slučaj, »da grozi nevarna igra«.
7.	Moč (funkcija) sodnika se razteza tudi na prestopke (pogreške), ki se zgode v času, ko je igra prekinjena ali je žoga izven igre.
Razumljivo je in povsem logično, da obdrži sodnik moč nad igrači tudi takrat, ko je žoga izven igre — kajti out n. pr. ni nič drugega, kot del igre. Prestopki, ki se dogode v tem razdobju, niso podvrženi prostim strelom — mogoči so le opomini ali izključitve. Primer: žoga je izven igrišča, igra je prekinjena. V tem trenotku udari igrač z nogo nasprotnika. Sodnik ne sme prisoditi prostega strela — ali opomin ali izključitev in igra se nadaljuje z vme-tavanjem outa.
' Sodnikova moč se razteza tudi v čas odmora ali prekinitve. Ako se v tem razdobju pregreši igrač napram nasprotniku ali sodniku, ga lahko sodnik ravno tako kaznuje, kot da bi bil pogrešek storjen med igro. V poštev pridejo seveda le disciplinarne kazni — opomin oziroma izključitev, iz tega sledi, da more sodnik igrača izključiti tudi v odmoru, ko je v garderobi.
S tem smo končali pravilo, ki govori o dolžnostih in pravicah sodnika. Prihodnjič preidemo k službenim določilom (objavili smo jih že v št. 37 Sp. L).
B. Kramaršič:
Srečku ob desetletnici
L. 1920 je bilo.
Takratna Športna zveza je priredila plavalne tekme za prvenstvo Slovenije na prostoru Ljubljanskega Športnega kluba ob Ljubljanici.
Na desnem bregu, nekako tam, kjer je sedaj Jurmanova hišica, je stala skakalna deska, tam so skakali za prvenstvo Slovenije.
Med skakači se je takrat prvikrat prvikrat pojavil — majhne, a že takrat leno proporcijonirane postave, v rdečih kopalnih hlačkah in z rdečo ruto na glavi Srečko Kordelič. Takrat je skakal, uspešno skakal za ljubljanskega Sokola.
Strokovnjaki so spoznasli takoj, da je v mladem telovadcu skrit velik talent, da tiči v njem odličen sportnik-skakač. Ni trajalo dolgo in Kordelič je bil pridobljen za Ilirijo, katere'član je bil ves čas do danes.
Srečno roko so imeli tisti, ki so ga pridobili, srečo pa je imel tudi Kordelič sam: ob pravem času je prišel v prave roke prvaka Ivo Kavška.
Kavšek je Kordeliča pilil in izpilil. Njegov veliki vzgled njegovo temeljito poznavanje teorije in vseh »furkeljcev« skakanja, pa Kordeličev talent in korajža so dali kmalu iz mladega začetnika skakača velikega formata.
Srečko je žel uspeh za uspehom. Od državnega prvenstva 1. 1921 na Bledu je vsa leta imel na državnem prvenstvu veliko besedo. Sam je zastopal Ilirijo na prvenstvih, sam ji je osvajal v celotnem placementu četrto, peto mesto.
Prišli so težki časi za ilirijanske pla-vače. Sekcija ni imela prostora za trening, nje članstvo se je pričelo razhajati, uspehov ni bilo in tudi tistih redkih, kj so ostali zvesti, se je pričelo polaščati že malodušje. Srečko ni klonil. Takrat,
prav takrat je bil baš on tisti, ki je to malodušje »okrog prinesel«. S svojimi uspehi na turneji po Italiji in Avstriji je marsikomu nanovo oživil zavest da Ilirija v plavanju vendarle še eksistira, njegov vzgled je takrat potegnil za seboj! —
Takrat si je Kordelič pridobil mednarodni renome in — krasno zlato spominsko kolajno. Pa je med njegovimi tovariši zakrožila popevka »...on v Trstu in Firenci v veliki konkurenci kolajn nabere zlatih si na renomeju pridobi...«
Ni pa' bil to edini Kordeličev mednarodni start. Opetovano je sodeloval v reprezentanci JPS-a, osvojil na prvem tromatchu CSR:Poljska Jugoslavija celo slovansko prvenstvo v skokih s stolpa ter med drugim odeloval tudi pri otvoritvi krasnega kopališča v Badenu pri Dunaju, kjer je zopet dokazal, da je skakač velikih kvalitet, skakač, ki treba o njem tudi v mednarodni areni vedno voditi račune.
Srečko ni le pridno skakal in le pridno treniral. On si je znal zbrati krog sebe skakačev, ki jim je vztrajno, z redko ambicijo delil svoje znanje, Kordelič je vzgojil celo vrsto skakačev, on je vedno skrbel za naraščaj, za kojega izobrazbo se je mnogo, mnogo žrtvoval.
Stremeč sam za čim večjo izpopolnitvijo je pogrešal roke, ki bi bila stalno nad njim in Srečko je bil srečen, kadar mu je Kavšek mogel žrtvovati uro svojega, po dolžnostih svojega poklica tako pičlo odmerjenega prostega časa. Takrat je bil Kordelič zadovoljen, takrat je bil vedno poln ambicij, poln zavesti, da ga vodi sigurna, vešča roka, da črpa iz Kavškove bogate zakladnice. —
Svojo temeljito podkovanost v vsakem pravcu skakanja in kolosalni naravni talent je Kordelič najbolj jasno dokazal v onem času, ko je celo vrsto let.
V	nedeljo 11. t. m. se je vršila v Ljubljani redna letna glavna skupščina ljubljanskega plavalnega podsaveza. — Prijetno se je razlikovala od skupščin zadnjih let. Razprave so bile stvarne, poročila točna, udeležba povoljna — skratka, letošnja skupščina LPP je bila lepa manifestacija plavalnega sporta, uspešen zaključek uspešnega leta!
V	pretekli sezoni je uspelo našemu plavalnemu podsavezu z intenzivnim sodelovanjem klubov izvesti veliko delo in doseči zelo mnogo za propagando plavalnega športa. Znatno je naraslo število članstva in tako starejši kot novi klubi so se za plavalni sport intenzivnejše zainteresirali. Njihovo delo je postalo produktivnejše. Rezultate vidimo, ako pregledamo statistiko verificiranih članov in članic, predvsem pa ako pogledamo statistike plavalnih tekmovanj, ki so se letos vršila na področju LPP-a in ako primerjamo letošnje uspehe naših vrlih tekmovalk in tekmovalcev z lanskimi rezultati. — Na novo je pridobljen SK Kamnik, ki je v kratkem času svojega članstva v LPP pokazal ve-
ne da bi bil v Ljubljani kjerkoli imel prilike za trening skokov s stolpa, na državnih prvenstvih šel skakat na 5 in 10 m nepripravljen, zaupajoč edino samemu sebi, svojemu znanju in svoji sigurnosti ter tako žel velike, velike uspehe! —■
Deset let je minilo, odkar je Kordelič prvič startal za Ilirijo. V enajstem letu ga je potlačila usoda: nekaj dni pred prvenstvom je moral v bolnico na operacijo slepiča — letos je Srečko braz-močen moral mesto skakati, le čitati poročila in poslušati pripovedovanja o državnem prvenstvu v skokih.
Po desetih letih nas Kordelič zapušča. Neugnana želja po strokovni izpopolnitvi — absolviral je ljubljansko trgovsko akademijo — mu v privatnem poklicu, za kojega se bije in trga že tretje leto, ne da obstanka. Hoče. se izobraziti naprej, hoče se bolje pripraviti na trdo življensko borbo za obstanek. Začetkom prihodnjega meseca odpotuje v Trst, nadaljevat svoje študije na tamkajšnji »Rivoltelli«.
Četudi bo sezono — svoje počitnice — prebil najbrže doma, je njegov odhod v Trst ne le za Ilirijo, za jugoslovanske skakače sploh težka izguba: manjkal bo njegov vzgled manjkalo njegovo vzgojno delovanje.
Fno pa nas teši: Kordelič si bo vedno prizadeval, v inozemstvu za skakanje profitirati čim več — in za to bo tam bržkone prilike dovolj. In kadarkoli bo prišel v Ljubljano, bo prinesel s seboj polno torbo bogatih izkušenj, mnogo novega in koristnega, prinesel s seboj dragocenih pridobitev, iz katerih bodo mogli črpati vsi naši skakači.
Deset let je delal za Ilirijo, krepko delal, uspešno delal. In, ko odhaja od nas, mu bomo vsi v priznanje za to delo krepko stisnili roko, s seboj na pot pa dali zavest, da trdno verujemo v to, da ga prihodnje leto vidimo spet na deski za belo—zelene barve Ilirije, na poti do novih uspehov!
KORDELIČEV VEČER.
Plavalna sekcija SK Ilirije je priredila g. Srečku Kordeliču, mednartrdne-mu tekmovalcu, časten večer v proslavo desetletnice njegovega članstva in uspešnega delovanja za klub. V imenu upravnega odbora je častital jubilantu podpredsednik Ilirije g. dr. Lapajne. V svojem govor uje slavil delo, vztrajnost in energijo mladega tekmovalca, ki je leta in leta treniral in napredoval v svoje veselje in v čast be-lozelenih barv. V imenu načelstva sekcije je izpregovoril univ. prof. g. dr. Bradač, v imenu plavačev g. Kramaršič in v imenu plavačic gdč. Bogi Pretnarjeva. G. Kordelič se je v kratkem govoru zahvalil za pozornost, ki mu jo je pokazalo članstvo ob priliki jubileja in je izrazil željo in upanje, da bo mogel v okvirju kluba praznovati še dvajsetletnico in> to želimo tudi mi.
liko ambicije in smisla za plavalni sport. Na novo je pridobljen novomeški SK Lian, ki se je bil tudi že letos, v prvem letu uspešno uveljavil in na novo je pridobljen SK Bled, ki se pa letos še ni vidno uveljavil.
Propaganda je uspela. Z eno samo izjemo, ki jo je treba pa toliko bolj obžalovati, ker je najmanj potrebna: mariborski klubi so bili letos v plavalnem sportu popolnoma pasivni in nedelavni. Edini SSK Maribor je bil, ki je pokazal vsaj nekoliko dobre volje s tekme srednješolcev, ki jo je bil priredil početkom sezone. Nato pa je v Mariboru zaspalo... Spanje je bilo tako trdno, da ga ni mogla premagati niti činjenica, da je lanskoletna glavna skupščina LPP odredila, naj se letošnje podsavezno prvenstvo plava v Mariboru. Upravnemu odboru LPP ni uspelo izvesti ta sklep radi totalnega nezanimanja lokalnih či-niteljev in prenesti je moral prvenstvo v Ljubljano.
Število tekmovanj, v katerih so v letošnji sezoni startali člani LPP je menda največje, odkar LPP obstoja.
Bilo jih je nič manj kot 20. Od teh so jih klubi podsaveza priredili 13. — V ostalih mestih Jugoslavije so startali petkrat in dvakrat pa so bili zastopani v inozemstvu po članici SK Ilirije, Nadi Lampretovi, ki je tudi zastopala JPS kot edini tekmovalec iz Jugoslavije na šampijonatu Evrope v Parizu.
Največkrat je s svojimi člani startala Ilirija (sedemnajstkrat), ki je tudi priredila največ tekem (sedem) ter izvedla tudi podsavezno prvenstvo in seniorsko državno prvenstvo.
Velik napredek je zabeležiti v kvaliteti tekmovalcev — članov LPP. Bili so med najopasnejšimi konkurenti za državno prvenstvo, opetovano so se mogli uspešno uveljaviti tudi v ostri mednarodni konkurenci in krepko so zastopani v listi jugoslovanskih rekordov!
Z zadovoljstvom moremo ugotoviti še eno dejstvo, ki je največjega pomena za razvoj plavalnega sporta na področju LPP in v državi sploh. Na teritoriju ljubljanskega podsaveza so, nič manj kot štirje plavalni bazeni, ki odgovarjajo vsem športnim predpisom, peti pa je projektiran v Celju in ga bodo najbrž že prihodnje leto gradili. To so rekordni bazeni. Poleg tega pa eksistira na področju LPP še več kopališč, ki dopuščajo pravilen trening in pospešujejo razvoj in napredek plavalnega sporta. Posebej se mora omeniti še zimski bazen SK Ilirije.
Nadalje: na področju LPP sta delovala v pretekli sezoni dva poklicna pla-
valna trenerja-strokovnjaka. To daje lepo spričevalo našim klubom in njih stremljenju po izpopolnitvi in napredku.
Delo je vsaj započeto, uspešno započeto. Nadaljevati ga bodo morali prihodnje leto in že letošnjo zimo klubi in novi odbor LPP. Nadaljevati bo treba s propagando plavalnega sporta v prestolnici in provinci'. Posvečati bo treba pažnjo formiranju novih klubov, odnosno plavalnih sekcij pri že obstoječih klubih ter njih idejni in tehnični izobrazbi. Kadar bo v vsakem nekoliko večjem kraju športno kopališče, kadar se bo tam organizirano gojilo plavanje, skoki in water-polo, kadar bodo tam na razpolago potrebni tehnični pripomočki, kadar bodo v vsakem takem kraju tehnično in teoretsko popolni tekmovalci, šele takrat bo tudi uspeh popoten!-
Torej na delo!
V novi upravni odbor LPP so bili izvoljeni: kot predsednik zopet profesor Andro Kuljiš, podpredsednik Ante Gnidovec, tajnik I. Alfred Poselil tajnik II. Rajko Svetek, tehnični referent Božo Kramaršič, blagajnik Jože Seimig, odborniki: inž. Stanko Bloudek, dr. Stanko Lapajne, Lado Stergar, Milan Finec, Mirko Pevalek; namestnika I. Voglar in Ivo Zika; revizorja primarij dr. Ivan Jenko in dr.-Dominik Žvokelj. Odbor je sestavljen torej v glavnem iz delavcev, ki so vodili LPP v plodonosni pretekli sezoni, pridružili so se jim zastopniki med letom osnovanih klubov, zlasti SK Kamnika.
Izmed sklepov naj navedemo, da se bo prihodnje plavalno prvenstvo Slovenije (LPP) vršilo v Kamniku in sicer 14 dni pred juniorskim državnim prvenstvom, skoki pa najbrž v športnem kopališču SK Ilirije v Ljubljani. Program tekmovanja bo. enak programu državnega prvenstva. Sredi avgusta se bo vršila razen tega velika 'podsavezna prireditev na Krki v Novem mestu.
LPP bo delal na to, da uvede JPS obvezen zdravniški pregled vseh verificiranih plavačev in plavačic. Delal bo še dalje na to, da se začne uvajati plavanje sistematično med srednješolsko in
Ijudskošolsko mladino.
❖
Glavna skupščina LPP se je spom-
nila desetletnice delovanja skakalnega prvaka Srečka Kordeliča. Izrazila mu je priznanje in čestitke, upravni odbor pa mu bo izročil častno darilo. Čestitke in priznanje je izrazila skupščina tudi Kor-deličevemu vrstniku Bogomiru Grilcu, sedaj članu Karlovačkog SU.
Naše čitatelje bo zanimala vest, da še vedno ni likvidirana afera, ki so jo povzročili odgovorni funkcijonarji prejšnje uprave LPP inž. M. Debelak, P. Marc in Savo Sancin s tem, da niso hoteli izročiti novemu upravnemu odboru denarja in ostale imovine LPP. Kakor znano je JPS imenovano trojico zaradi tega kaznoval z enoletno izključitvijo iz vseh plavalnih organizacij, formalno so bili izključeni tudi iz njihovega kluba ASK Primorja in zadeva sama je bila izročena policijski oblasti oz. sodišču. V zadnjem času je prejel tajnik LPP iz rok zadnjeimenovanega v trojici podsavezni arhiv, tudi še blagajniško knjigo — samo denarja ni in ni... Res je, da ne gre za velik denar, samo za okroglo 2000 Din, pa vendar... Na skupščini se je zanimal za stvar tudi zastopnik policijske uprave in si jo zabeležil.
❖
Z referati dosedanje uprave LPP in s statističnim gradivom LPP iz pretekle sezone se bomo bavili še v prihodnjih številkah lista.
f FRANCE OGRIN.
V sredo 13. oktobra je preminul v Ljubljani eden naših najboljših športnikov iz polpretekle dobe, simpatični in priljubljeni France Ogrin. Bil je član mnogih športnih društev, z vso vnemo pa je delal pri motokolesarski Iliriji, čije predsednik ali odbornik je bil vsa leta po vojni.
Bilo je pred vojno leta 1912. Športnega življenja v Ljubljani skoro ni bilo čutiti, svojčas tako razvito kolesarsko športno življenje, Ljubljana, je imela preje svoje asfaltno dirkališče s klubskim domom in tribino, je popolnoma zaspalo. Zaspalo pa ni zanimanje za kolesarski šport, in tega so hoteli oživeti mladi ljubljanski športniki, ki so skušali doseči pomladitev kolesarsk. društva »Ljubljane«, toda pri stari generaciji niso našli razumevanja. Ustanovili so radi tega kolesarsko Ilirijo, ki je poživela otrplo kolesarsko športno življenje v Ljubljani. Eden teh mladih delavcev je bil France Ogrin, prvak na večini dirk pred vojno v Ljubljani, odnosno v Gorici, Trstu in Grazu. Ogrin je bil že v tisti dobi športnik, kot si jih tudi danes želimo. Ni dirkal radi osebnih koristi ali radi daril, bil je skromen, vesel svojega uspeha, brez častihlepja in brez iskanja dobička. Kadar ga je klub pozval, se je odzval in storil svojo dolžnost. Takrat naši dirkači niso stavili nikakih zahtev: ako je bila dirka v Gorici ali v Trstu, se je šlo s kolesom tja in nazaj, med tem pa absolviralo dirko. Celo v Gradec ni šel z vlakom. Njegovo veselje do kolesarstva je bilo toliko, da je šel s svojim večnim rivalom in prijateljem Janezom Reboljem zjutraj iz Ljubljane v Gorico in še isti dan preko Trsta domu, a ne samo enkrat, take ture so se delale pogosto in tu in tam se je absolviralo spotoma še kakšno kratko dirko, vse radi lastnega zadovoljstva, radi notranje sreče nad uspehom. Bil je slučaj, ko so se vršile v Gradcu znane civilne in vojaške dirke »okoli Gradca« po poljskih potih na ca 200 km. Udeležili so se jih tudi Nemci, precej močna udeležba pa je bila iz vse Avstrije. — Ogrin in Rebolj sta vozila
Ci8avna skupščina LPP
prvič progo, nepoznana poljska in gozdna pota, a Ogrin je le odnesel prvenstvo! Tako so se lepo vrstili vsi ti uspehi, dokler ni tega preprečila vojna. — Ogrin je moral takoj na fronto, a že uta 1916 je bil določen v instrukcijsko kolono za šoferje, ki je odšla v Malo Azijo ter se nastanila v Mezopotamiji ob Tigrisu. Tam si je nakopal malarijo', ki mu je sedaj strla življenje.
Po vojni se je vrnil v Ljubljano in našli ste ga zopet pri istem delu. Tokrat je prepustil lavorike mladini, sam je vzgajal mlajše, popravljal jim materijal, zbiral jih krog sebe in učil, vodil je dirke, delal v klubu, skratka, vse je pripravlja,, da bi dirkači dosegli čim boljše uspehe. Po vojni ga je zanimala tudi športna motoristika. K celi omari trofej iz kolesarskih dirk so se pridružile še nove iz mlotociklistike, radi svoje bolezni pa je moral tudi to panogo kmalu pustiti.
Ogrin je bil po svojem značaju in duhu pravi sportnik-gentleman, kakršnih bi si želeli osobito v naši generaciji. Kot človek je imel enako odlične lastnosti, kljub težki bolezni je delal do zadnjega, ker ni imel nikakega miru brez dela. Vsakdo, osobito društva, so našla v njem vedno podpornika, ki je imel razumevanje za vse in voljo, po svojih močeh pomagati.
Slovenski sport je izgubil z Ogrinom odličnega športnika zlasti velike notranje vrednote. — Večnaja mu pamjat!
Joso Goreč.
I
Premog, suha drva
I priporoča čla|om sportgih društev
I „Kurivo“, dr. z o. z.
Dunajska 3 3. Telefon 34-34
Zimski šport
VERIFIKACIJE JZSS.
Z 19. oktobrom 1931 se verificirajo za:
SK Ilirijo, Ljubljana: Ančik Franc, Blejec Makso, Bergles Vlado, Bezgov-šek Hinko, Banja! Josip, Ciber Milan. Cop Franc, Černe Oton, Dolenc Irenca, Domicelj Bogdan, Dolenc Jože, Eisenbart Adolf, Florjančič Helena, Florjančič Frida, Frölich Franjo, Gržinič Marija, Gorup Boris, Golob Vladimir, Hieng Ivan, Hribar Adolf, Hočevar Slavko, dr. Hafner Janko, ing. Honzak Franc, Jeglič Franc, Jeras Ivan, Jenko Adolf, Juvan Ferdinand, Jeras Maks, Košmelj Lija, Kos Anton, Košak Drago, Kmet Milan, Kramar Franc, Komar Zora, Kunsti Erna, Kosirnik Mirko, Pelan Gusti, Kajfež Anton, Kreč Miroslav, dr. Kuhelj Mirko, Knežević Borislav, Kra-maršič Božo, Kuljiš Andra, Kuhar Ruda. Kindlhofer Alojz, Kobe Drago, Legat Ivan, Laurenčič Valter, Lončar Jule, Ludvik Vlasta, Berdajs Ida, Miklavčič Matko, Morbacher Vilko, Mezgolits Leo, Malič Mirko, Matul Dore, Mavec Leopold, Mulaček Josip, Melicer Lranc, Novak Franjo, Novak Rudolf, Oblak Avgust, Oblak Josip, Groszy Reinfried, Ožegovič Miloš, Patik Anton, Pevalek Josip. Pevalek Mirko, Perhavc Ine, Pi-penbacher Gojko, Peterman Franjo, Pokorn Marica, Paumgarten Ada, Potokar Milan, Polajner Karol, Rabič Viktor, Raška Oton, Rupel Milica, Reich Leo, Sbrizaj Pavel, Sitar Ciril, Samec Vašo, Seunik Miloš, Seimig Josip, Skodlar Leon, Skružni Vladislav, Sterle Nuša, Stegu Milan, Šiška Janko, Šeber Lorica, Šoukal Ciril, Tischler Mihael, Turnšek Friderik, Urbas Juli, Valašek Karel, Vizjak Milko, Verovšek Branko, Vavpo-uč Vladimir, Vidmar Miro, Zupančič Gabe, Zupančič Ivan, Zajec Franc, Jerman Vera, Vodišek Liči, Zalesjak Done.
Črtajo se: Iva Vozlič in Vili Koller od Smuč. ki. Celje.
Tajnik II.
IZREDNA GLAVNA SKUPŠČINA JZSS.
Na podlagi sklepa zadnje redne glavne glavne skupščine sklicujemo za dan 22. novembra ob pol 10. uri dopoldne izredno glavno skupščino v Ljubljano, bela dvorana hotela Union, s sledečim dnevnim redom:
1. Izprememba pravil. 2. Pravilnik
o saveznih sodnikih. 3. Pravilnik o saveznih smuških učiteljih. 4. Predlog na preureditev verifikacij. 5. Predlog na uvedbo enkratnega davka članov. 6. Slučajnosti.
Predlogi bodo doposlani podsavezom, kjer jih klubi lahko pregledajo, dočim ostanejo predlogi pod 2, 3 in 4 neizpre-menjeni, kakor so bili predloženi že redni glavni skupščini. Vsak delegat se mora izkazati s pooblastilom. Ako skupščina ob napovedani uri ni sklepčna, se vrši pol ure kasneje ne glede na število navzočih. — Klubov ne bomo vabili posebej. — Smuk!
Dr. Ivo Pirc, predsednik.
Joso Goreč, gen. tajnik.
OBČNI ZBOR SMUČARSKEGA KLUBA CELJE.
V soboto dne 26. septembra se je vršil 1. redni letni občni zbor Smučarskega kluba Celje ob lepi udeležbi članstva.
Iz poročil o pretekli poslovni dobi je razvidno, da se klub nahaja v povolj-nem gmotnem položaju ter da ima 6
Učna slika smuške gimnastike v Ljubljanskem radiju.
Resen smučar ne bo čakal, da ga zbudijo prve snežene plasti, temveč se bo z vsemi pripomočki pripravljal že v jeseni na smuško sezono. Od raznih športov je za smučarja najboljše ako goji teke na srednje in dolge proge, ako plava, zlasti pa mu koristi turistika in v prvi vrsti alpinsko plezanje. Tega nas uči teorija, potrjuje nam pa to tudi praksa, ko najdemo med smučarji dobre plavače (n. pr. Jenko, Šramelj i. dr.) in lahkoatlete (n. pr. Šporn, Tinta, Režek, Oswald, Ilovar itd.). Pogoj za smučarja je, da ima naporov vajeno srce in pljuča — na drugi strani pa, dia ima trenirane mišice.
V	jesenski sezoni pride v poštev tek na dolge proge cross-country od 2 do 10 km. Vendar to še ne zadostuje, ker gotove mišične skupine bo treba še prav posebej okrepiti, druge raztegniti in sklepe, ki so čez poletje več ali manj »zarjaveli« bo treba razgibati. V ta namen nam služi srno tren a gimnastika, ki mora biti prirojena s posebnega in sicer s smuškega vidika. Tako bo za smuške klube priporočljiv za predsezono tale trening: trenirajo dvakrat na teden po pet četrt ure; program večera naj bo sledeč: pol ure gimnastike, četrt ure teka v naravi, nato kratka masaža samega sebe, nato igra in končno — če mogoče, topla in mrzla kopel. Oni, ki vodi večere, mora gledati na to, da so vaje, teki in igre v prvih urah, ko telovadci še niso trenirani, lahke, z vsakim naslednjim tednom pa postajajo bolj naporne.
Katere gimnastične vaje naj delajo smučarji?
V	prvi vrsti one, ki so smučanju sorodne ali na kak drug način koristne. Krepiti bo treba noge in roke; povečati bo treba gibljivost sklepov, uriti hitrost, vztrajnost in ravnovesje, učiti se bo treba sprostitve in mehčanja (»Entspannung« in »Lockerung«) mišic itd!. Pri prihodnji gimnastični uri v ljubljanskem radiju, to je v četrtek, 22. t. m. ob 18.30 bom skušal podati učno sliko polurne smuške gimnastike. Vadili bomo sledeče vaje:
1. Nihanje z nogo naprej in nazaj.
Stojite na levi nogi, desna pa je prosta. Nihajte z desno nogo naprej db vodoravne lege in krepko nazaj do visokega
Izšel je
krasen katalog zimskošportnega blaga.
Pišite ponj na
M. GOSŠIC d. z o. z. Ljubljana
palača Ljublj. Kred. banke.
ustanovnih, 15 podpornih in 81 izvršujočih članov.
Tehniški referent je v lepih besedah opisal delo v pretekli sezoni, na kar je bila odboru soglasno izrečena razreš-nica. Pred volitvami je nastala daljša debata radi mesta predsednika, ker dosedanjemu, g. Henriku Kodeli, radi preobilice dela in službe izven Celja ni mogoče toliko delati, kakor treba. Zato je predlagal g. dr. Alfreda Juharta za predsednika, kar je bilo soglasno sprejeto. Nadaljni odbor je z malimi spremembami isti kod dosedaj in sicer: namestnik predsednika Aistrich Aleksander, tajnik Gračner Ervin, blagajnik Heller Aleksander, tehniški referent Henrik Kodella, odborniki gg. Zangger Franc, Filač Karel, Kullich Hans in Urh Franc; pregledniki računov gg. Forna-serig Karel in Karbeutz Franc.
Novoizvoljeni predsednik je izvolitev sprejel ter poročal poleg drugega, da je odbor vzel v najem dvorano v gostilni »Pri zelenem travniku« za klubov lokal, tako da bo že pred zimo lahko priredil suhe smuške tečaje, gimnastične večere, predavanja itd.
zanoženja. Nihajoča noga ne sme biti trda, temveč mehka; tudi ni popolnoma iztegnjena, temveč v kolenih malo pokrčena. Z rokami morate delo noge podpirati — kako? to morate sami poizkusiti.
2.	Smuško počepanje. Desno nogo pritisnite za 1 dm naprej, stopali sta vzporedni, teža telesa je na obe nogi enako razdeljena. Vadite počepa tako globoko, da se z dlanmi dotaknete tal. Peti otaneta ves čas na tleh, kolen ne smete razširiti.
3.	Mahanje z rokami. Postavite se v ozko razkoračeno stojo. Roki v pest in mahajte z rokami kakor pri hitri hoji, vendar visoko nad glavo in daleč nazaj. Predstavljajte si, da imate smuške palice v rokah, kretnje dol izvajajte z močjo, gor pa z lahkoto. Najprej počasi, nato hitro.
4.	Hoja po štirih. Posnemajte hojo štirinožnih živali, delajte dolge korake in pazite na vzporedno delo udov.
5.	Vaje v izpadu. Z desno napravite zelo dolg korak naprej, obe koleni sta pokrčeni, stopala vzporedna, dve tretjini teže sta na desni, ena na levi (stoja je podobna telemarkovemu izpadu). Ta izpad ste napravili na povelje »ena«. Nato se 3krat zazibljete, pri čemer kolena močno pokrčite. Na naslednje povelje postavite desno nogo še bolj naprej — se zopet Škrat zazibljete, nato jo postavite zopet dalje naprej — to se izvede 4krat. Z rokami krilimo in iščemo ravnovesja.
6.	Dvigovanje kolen. Stojte na desni nogi, leva je prosta. Energično dvignite levo koleno do prs, za hip podržite, nato pa spustite, da pade noga sama od sebe dol. Napravite to vajo 20krat. Nato pa dvigujte koleno z uporom: z roko potiskate koleno dol tako, da se dviga le s težavo.
7.	Poskoki v zrak. Poskakujte so-nožno in prožno naravnost gor. Visoko in čim višje! Ko ste 10—ISkrat tako skočili, tedaj vadite še tole: v hipu, ko ste v zraku, skrčite nogi tako, da pridejo kolena k prsom, nato doskočite prožno na tla. Ta vaja je važna za preskoke.
8.	Proženje v počepu. Počenite tako, da je ena noga za pet prstov spredaj, stopala so vzporedna, peti na tleh. Sedaj se zibajte gor in dol, kakor d!a sedite in odskakujete na nizki prožni zofi; roki visita dol tako, da so pesti ob tleh. Delajte to dolgo časa in boste čutili učinek vaje, ki krepi mišice in sklepe.
9.	Otresenje nog. Ko sta nogi utrujeni je prav, da jih otresemo, razrahljamo. Stojte na levi nogi, desno za malenkost dvignite in jo tresite tako, da mahadrajo mišice na vse strani.
10.	Z rokami naprej. Najprej počenite in oprite se z rokami ob tla; nato ostaneta nogi na mestu, z rokami pa stopate naprej, da pridete do ležne opore za rokama in zopet nazaj do čep-ne opore.
11.	Pritisk na hrbet. To vajo izvajata po dva skupaj. Prvi sede na tla, nogi sta ravni v raznoženju, roki sta v vzročenju, trup je predklonjen. Drugi stopi za njega, se opre z rokami na nje-
Sanuški predtrening
gova pleča in pritiska hrbet sedečega dol.
12.	Hoja v izpadu. Napravi dolg korak z levo naprej, obe koleni sta pokrčeni, nato se dvakrat zazibaj dol in gor, napravi isto z desno in hodi tako naprej.
13.	Smuški preskok. Pojdi v čepenje, poskoči sonožno za 1—2 m naprej, med letom po zraku napravi obrat za 90° v desno in doskoči zopet v čepenje. Pri moraš biti lepo nagnjen na noter, to je na desno. Izvedi štiri take preskoke na desno in dospel boš na isto mesto nazaj odkoder si prišel. Sedaj začni znova in sicer na levo.
Poleg teh vaj je priporočljivo vaditi tudi splošno gimnastiko, ki krepi telo vsestransko in ga šola v gibanju. Važno pa je, da smuška gimnastika ni stilizirana kakor šolska, temveč naravna in svobodna.
D. Ulaga.
PLAVANJE V MRZLI VODI.
Ce skočiš v jeseni ali pozimi v mrzlo vodo, tedaj imaš vse drugačne občutke kakor poleti, ko ima voda 20ü C ali še več. Teh občutkov je kriva temperatura vode, ki vpliva na fine kožne živce. Posledice skoka v mrzlo vodo je inspira-torični refleks, t. j. poglobljeno dihanje. Dražljivi ljudje zakričijo, ako jih gole oprhamo z mrzlo vodo in to. je posledica trenutne izpremembe temperature in dihanja. Tako uporabljamo močenje z mrzlo vodo pri onemoglih, nezavestnih, da potom globljega dihanja pospešimo krvni obtok. Tako pride v možgane več krvi in kmalu se vrne nezavestnemu zavest.
Če se kopamo v mrzli vodi, tedaj izgubimo veliko toplote, zakaj telo jo oddaja v svojo okolico potom izžarevanja in potom prevoda. Izguba toplote je tem večja, kajti segreti deli vode’ se dvigajo, na njih mesto pa prihaja mrzla
—	tako, da ima telo vedno funkcijo segrevanja svoje okolice. Razumljivo je, da odda telo največ toplote pri plavanju, kjer se pomika vedno skozi nove mrzle dele vode. Poizkus je pokazal, da izgubi človek 100 kalorij ako se kopa 4 minute v vodi, ki ima 12° C (1 kalorija je toplotna moč, ki je potrebna, da segrejemo 1 1 za 1°). Ta izguba toplote se nadomesti in celo prekorači z večjo produkcijo iste. Dognano je, da lahko ugotovimo po mrzli kopeli večjo telesno toploto kakor po kopeli 24° C.
Izkušnja nas uči, da smo po kopanju lačni; in to ne toliko radi izgube energije povodom kretanja, temveč radi izgube energije oz. toplote, ki smo jo oddali na svojo okolico. V gorenjem primeru smo izgubili 100 kalorij, ako smo vztrajali 4 minute v mrzli vodi, ako bi se kopali 40 minut, tedaj bi izgubili 1000 kalorij, to je že skoraj tretji del kalorij, ki jih dobimo od hrane, katero zavžijemo v enem dnevu (običajna hrana enega dne vsebuje 3000 do 3500 kalorij). Iz povedanega je razvidno, da pomenja kopanje v mrzli vodi na eni strani izgubo energije, na drugi pa večanje teka. Ko bi bilo samo prvo, tedaj bi bilo logično, da lahko s kopanjem v mrzli vodi shujšamo; boljši tek pa zahteva, da vse izgubljeno nadomestimo
—	in po kopeli smo zmožni vse bogato nadomestiti, kar daje priliko suhim, da se zredijo.
Kdor veliko plava (trenira) v zmerno topli vodi, ta lahko —- kakor po vsaki vztrajni telesni vaji shujša. Mrzla voda pa je za suhe, da se Zrede. Narava telesa je namreč tako ustvarjena, da poskrbi s časom za plašč, ki čuva toploto. Človek ki se mnogo koplje v mrzli vodi, se ob zadostni hrani odebeli, zakaj organizem sam poskrbi za to. da se telesna toplota varuje. — Iz istega vzroka so tudi ljudje pozimi težji nego poleti.
D. U.
SPORED PRIHODNJE NOGOMETNE NEDELJE:
V ljubljanskem I. razredu: Ilirija B: Hermes, Primorje B;Slovan in Svoboda B: Jadran. — V II. razredu: Disk ■.Javornik (v Domžalah) in Svoboda, Vič: Sparta, — V Celju: Celje in Olimp. — V Mariboru: je na vrsti derby II. razreda Rapid:Svoboda. — V trboveljskem okrožju:	AmatenRetje in Zagorje:
T rbovlje.