Fegtnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din ]'50.
TRGOVSKI UST
čatopl« ca trgovino, Industrijo lit obrt
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
LETO XII.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v soboto, dne 15. junija 1929.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 70.
Dr. Fran Windischer:
Gospodarski pogledi.
Desetletnica »Skopske trgovačke omladine".
Plačilo v kupčiji in denarni trg.
Plačilne in kreditne prilike so se preko zime močno poslabšale. Kupo-valna moč kmečkega in meščanskega prebivalca je občutno oslabela. Obča je tožba, da je težko priti do plačila za prodano blago in izvršena dela. Zasebna in javna roka, državna in avtonomna, je počasna za plačila. Detajlna trgovina mora na deželi in v mestu prodajati hočeš nočeš na upanje. Tako pa prihaja neogibno do tega, da trgovina na debelo in industrija mora pristajati na dolgoročno kreditiranje. Kupčije proti gotovini so vedno redkejše in doba, za katero se dopušča kasa-skonto, se je že dokaj podaljšala. Blaga se malo prevede in je absolutno potrebno prilagoditi se kupčiji in plačevanju na obroke, ako v detajlnih trgovinah gotove vrste hočeš spraviti novega življenja v medlost blagovne kupčije. A la longue imajo kupčije na obroke seveda svoje senčne plati. Ljudje porabljajo vnaprej svoj zaslužek in dohodek v pri-hodnjosti. Plačilni pogoji so v zadnjih petih letih postali jako slabi. Nevšeč-ne in redke prilike v razpečavanju blaga poostrujejo konkurenčni boj. Ža odjemalce, ki veljajo za dobre, je prava borba in tekma, katera nosi značaj handicapov. Popušča se napram tekmecu v ceni in plačilnih pogojih. Agentiranje pri privatnih odjemalcih potom domačih in inozemskih potnikov narašča. Navzlic vsem pritožbam se množi krošnjarenje in je vse to na očitno škodo nastanjenega domačega trgovca. Za gotovino je težava, s plačili vsakdo odlaša in je položaj tem neprijetnejši, ker narašča napetost na denarnem trgu vsled visoke cene za denar v bogatih zapadnih državah. Obrestna mera mora v takih prilikah seveda tudi pri nas, ki smo dežela siromašna na kapitalu, vsled trdovratnega vztrajanja denarne draginje na zapadu, zadobivati tudi pri nas vzpenjavo tendenco, pa moram reči, da je velik optimist in komaj dohro poučen poznavalec naših kreditnih prilik v Sloveniji, kdor računa z 9% 110 obrestno mero v debetu kot pravilom za merkantilni in industrijalni promet v Sloveniji. Favoriti v kreditu so iz-Sloveniji. Favoriti v kreditiu so izjeme, ki potrjujejo neugodno pravilo, v svoji splendidni izolaciji. Draginja denarja na svetovnem trgu, pri nas pa vrhu tega podražitev denarja zbog novega rentnega davka, koji zadeva seveda tudi inozemca in gre vsepovsod na koncu vseh koncev na breme dolžnika, vodi do tega, da smo po letu 1927 in 1928, ko smo šli z obrestno mero navzdol v Sloveniji in se bližali srednjeevropskim denarnim prilikam, od novega leta d^je zopet krenili na strmi pot, pa moramo zapisati žal zopet odločno nagibnost navzgor. Naše gospodarstvo ni izolirani otok srečnih. Iz dejstva, da pada število trgovskih pravd, pa tudi iz dejstva, da je lansko leto pri nas padlo število novih 'konkurzov od 88 na 67, je razvideti, da je začela doba večje opreznosti v prodaji blaga na kredit. Industrijalec in veliki trgovec navaja strožje merilo, ko ocenja svoje odjemalce nego prejšnje čase. Opreznost !e v obstoječih prilikah umestna in potrebna, ker obče gospodarske prilike na spomlad niso baš ugodne. V prvih petih mesecih preteklega leta je bilo v Sloveniji novih konkurzov
razglašenih 39, v tekočem letu do konca maja pa 19.
Industrija in kmetijstvo.
Slovenija z donosom svoje zemlje ne more hraniti prebivalstva. Manko v agrarni produkciji je treba nadomestiti z merkantilnim in industrijalnim delom. Na selu med kmetovalci je malo denarja. Življenje je trdo, za denar je pičla, delovnih prilik manjka. Prebivalstvo, ki ne najde doma dela, teži in beži v mesto za delom in za zaslužkom. Pojava, kojo Italijani zove-jo 1’ urbanesimo, je dovolj izrazita že tudi v Sloveniji. Študiranemu, obrtne* mu in kmečkemu pomladku moreš omogočiti življenje v domovini samo, ako ustvarjaš nove prilike za delo in zaslužek. Ljudi, ki žive od drugih, je pri na* odločno preveč, študiranih in neštudiranih. Potrebujemo podjetni,* j kov in ljudi, koji prinašajo nova pod- j jetja in s tem nove zaslužke. Industri- ! jalna in obrtna podjetja so pri nas vitalno potrebna. Pustinja, beda, siromaštvo, perturbacije, izseljevanje mora v našo pokrajinsko tako lepo deželo, ako bi nastale take premembe v naši gospodarski in carinski politiki, -Ja bi moralo nehati industrijalno delo v Sloveniji. Pozabiti ni smeti, da smo visoko na severu in obkroženi od industrijalno mogočno razvitih držav, koje hočejo s fabrikati svoje nadpro-dukcije na naše trge za vsako ceno. Našo industrijo, koja je življenja zmožna, moramo držati v lastnem evidentnem interesu. Po svetu je danes očitna tendenca avtarkije in celo industrijalno dovršeno razvite države kažejo očividno stremljenje, in to uspešno stremljenje, da dvignejo svojo agrarno produkcijo do mere svoje lastne potrebe. Naši agrarni produkti namerjajo na vedno večje težave na vnanjih tržiščih. Že na carinskih pragih so ovire. V takih prilikah je treba truditi se, da bo donos naše agrarne produkcije čimboljši in čim izdatnejši. Privilegirana agrarna banka iz vestno izboljša gospodarski položaj kmetijstva, pa je želeli, da se industrijalni in trgovski krogi živahno odzovejo pozivu na vpis delnic novega zavoda. Vlada mora posvečati skrb kmetijski produkciji, koja je pri nas povzdige zmožna, pa bi priporočal uvedbo kreditne akcije v korist kmetovalcem od strani vlade po madžarskem uspelem vzgledu, ki pospešuje v odlični meri vporabo umetnih gnojil. Na drugi strani pa moramo z vso silo delati na to, da krepimo in dvigamo konsumno in porabno moč v naši deželi sami. Taka povzdiga je pri nas mogoča potom industrializacije, kajti ta prinaša novo delo in nove prilike za zaslužek ter je istočasno faktor, koji ustvarja ugoden notranji trg za naše agrarne produkte. V onih predelih, kjer je pri nas nastanjena industrija, koja redno oploja celo gospodarska življenje z visokimi svotami za plače in dnine, je cela gospodarska figuracija vse druga, vse živahnejša, prijaznejša, čila in zdrava, ponekodi mladostno cvetoča. Ne glede na moment avtarkije in neodvisnosti od inozemstva zanaša industrija novo gospodarsko življenje in pripravlja prosperiteto kmetovalcu, trgovcu, obrtniku dotičnega okolja, pa nudi mladim delavnim rokam delo in zaslužek doma. V takih prilikah je treba gojiti in pospeševati idejo gospodarskega solidarizma, in se je čuvati enostranske politike, ki vidi le
Južna Srbija je čutila in nosila vse ii\e grozote strašne dolgoletne vojske. Obnova, splošna, gospodarska in prometna, je po končanem boju zahtevala nadčloveškega dela in vztrajnega napora, predvsem pa bistrih, dalekovidnih, preudarnih, jeklenih in neutrudljivih mož, ki so vzeli v roko inicijativo in izvedbo obnovitvenega dela. Takih mož je bilo na srečo Južne Srbije in na srečo naše države v južnih opustošenih predelih naše domovine in osobito v Dušanovem staro-slavnem Skoplju. Delo poedinca ne more uspevati, potrebne so za veliko dolgoletno delo čvrste organizacije, v rokah živih, podjetnih in bistrih vodnikov. Taka organizacija je »Skopska trgovačka omladina v Skoplju«, kateri načeluje zaslužni mož gospod Dimitrije Matura.
Osnovana takoj po razsulu po vzgledu matice organiziranega trgovskega dela v Srbiji, trgovačke omladine v Beogradu, je >Skopljanska trgovačka omladina« od leta 1919 razvila živahno delo za gospodarsko povzdigo in za vsestransko obnovo po vojski lako strašno prizadetih krajev. Budno bo bili pri delu in skrbno so iskali in izkoristili vsako priliko, da se je v čim najkrajšem času od zasebne in službene strani smotreno vršilo obnove in nove naprave.
Skopska trgovačka omladina je dala pobudo za osnovo »Trgovačkega udruženja« za Južno Srbijo s sedežem v Skoplju, organizacije, ki v bistvu odgovarja delokrogu naših trgovskih ^remijev. Odločno in ciljno se je trudila za ustanovitev »Trgovske in in-
dustrijske komore v Skoplju«. Ob lastnih stroških je začela izdajati dnevnik »Privredni (»lasnik« v Skoplju, kateri je od početka skrbno zasledoval, poudarjal in zastopal glavne gospodarske in prometne potrebe in zahteve v Skoplju in Južni Srbiji. Zadovoljivo rešenje mnogih daleko-sežnih gospodarskih in prometnih vprašanj je zahvaliti v prvi vrsti temu gospodarskemu glasilu.
Skopska trgovačka omladina je v Skoplju, kjer je naravno bilo slabo preskrbljeno za trgovsko izobraževanje, ustanovila nadaljevalno šolo za izobraževanje trgovskega in obrtnega naraščaja. Ta šola je vzgojevala od začetka svojega obstanka mnogobroj-no število trgovskega podmladka, ki je poklican zanašati nove trgovske in obrtne pobude v kraje, kjer trgovina in obrt še ni dovolj razvita.
Ko dne 14. junija 1929 praznuje Trgovačka omladina v Skoplju in njena zaslužna uprava desetletnico svojega obstanka, katera je velik praznik dolgoletnega ustvarjajočega dela, je našim gospodarskim krogom prijetna in dobrodošla prilika, da izrečejo svojim tovarišem v Južni Srbiji in Skoplju svojo solidarnost, svoje priznanje za njihovo uspelo in nesebično delo, pa da jim iskreno in prisrčno čestitajo, želeč jim, da v vedri bodočnosti nadaljujejo koristno delo, katero naj I množi in širi blagostanje s slavo ovenčanih predelov naše junaške Južne , Srbije in staroslavnega, ponosno se • razvijajočega Skoplja.
I	Dr.	Fran Windischer.
Zatiranje šušmarstva.
Veliki župan ljubljanske oblasti je poslal vsem podrejenim obrtnim obla-stvom okrožnico z dne 23. maja 1929,
O	br. 924/3, s katero jim daje podrobna navodila, kako jim je postopati, da se čim bolj omeji toli razpaslo šuš-marstvo v različnih strokah. Okrožnica pravi:
Razne obrtne zadruge mi vedno j znova predlagajo spomenice, pred-stavke in pritožbe, da obrtna obla-stva premalo skrbno in energično zasledujejo neupravičena obrtovanja. Zadruge so zlasti spodtikajo na tem, da je uradni postopek prepočasen, da se resničnost podanih ovadb ne ugotavlja izčrpno, da se marveč ovadbe le prepogosto po nekaterih poizvedbah polože v arhiv in da obrtne kazni, koder se izrekajo, niso v nikakem razmerju s koristjo, izvirajočo iz kaznivega dejanja in zatorej ne dosegajo ustrahovalnega namena.
Ko presojam v prizivnem postopanju obrtne kazenske razsodbe podrejenih obrtnih oblastev, opažam, da te pritožbe obrtnih zadrug niso vedno brez podlage. Da torej zavarujem legalno obrtovanje napram šušmarskim tekmovanjem, odrejam glede obrtno-kazenskega postopka nastopno:
posamezne gospodarske panoge in stanovske razrede. Mogočen faktor za oploditev našega gospodarstva je tujski promet, koji ima pri nas v mnogih krajih predpogoje za uspevanje in procvit, pa je potrebno in hvalevredno, da ga tudi država neguje skrbno, kajti to je ekonomska panoga, ki se v zadnjem čapu po pravici naziva notranji eksport.
Predvsem opozarjam na to, da je bilo baš v obrtnem redu še pred uveljavljenjem naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919, Uradni list 809/152, preskrbljeno za pospešeno kaznovanje obrtnih prestopkov z mandatnim postopkom § 147 litera a) obrtnega reda, ki se ga obrtna oblastva le preredko poslužujejo. Hitrost represivnih kazenskih mandatov učinkuje na šušmarje, čeprav je tu višina kazni omejena, mnogo bolj, ko še tako visoka kazen, izrečena v rednem kazenskem postopku po večtedenskih ali večmesečnih zasliševanjih. Na ovadbe, ki jih niso predložila javna oblastva ali orožništvo ali drug organ državnega nadzorstva (finančna kontrola, inšpekcija dela in dr.), je treba takoj uvesti natančne poizvedbe, po katerih naj se zbere potrebno dokazno gradivo ter podrobno dožene in na vse strani pojasni pravo stanje stvari. Vobče naj se pri tem priče zaslišujejo na kratko, redoma pa hkrati z obdolžencem na isti razpravi. kjer treba, naj bo to zasliševanje kontradiktorično. Nikakor pa ne gre, da se obdolženec in priče v obrtno-kazenskih stvareh zaslišujejo po županstvih, temveč naj se to vrši izključno po obrtnem oblastvu, bodisi na sedežu oblastva ali na uradnih dnevih.
Da se uspeh kazenskega postopanja čimbolj zagotovi, naj se naslovi vsekakor in čim izdatneje poslužujejo §152 obrtnega reda.
Denarne globe za prestopke radi neupravičenega izvrševanja gfertov je izmeriti po § 182 o. r. z Din 75-— do Din 7500 —za kritje neupravičenega obrtovanja pa* po § 183 1. c. s 300 do 15.000 Din, nadomestno zaporno ka-
zen v smislu § 135 obrtnega reda z enodnevnim zaporom za vsakih 150 dinarjev.
Pri enakih prestopkih v koncesio-niranih stavbnih obrtih se je držati §§ 16—18 zakona z dne 26. decembra 1893, državni zakon štev. 193, po katerih se sme denarna globa radi neupravičenega izvrševanja obrta visokega stavbarstva ob ponovnih prestopkih izmeriti do Din 60.000-— za kritje stavbenega obrtovanja pa do Din 30.000-—, a nadomestna zaporna kazen z enodnevnim zaporom za vsakih Din 60-—, do Din 300-—. Poleg tega pripuščata §§ 16 in 17 tega zakona za take prestopke še nadaljnje poostritve, ki se bodo pri trdovratnih šušmarjih pokazale za prav posebno učinkovite (zasega takozvanih mojstrskih grošev, odvzetje obrtne pravice).
Pred izrekom kazenske razsodbe radi neupravičenega obrtovanja je vselej ugotoviti tudi gmotni položaj ovadenca in korist, ki jo je imel od prestopka. Kazen naj se odmerja tako visoko, da bo kar največ zalegla, seveda ne da bi obsojenca gospodarsko uničila ali ogrožavala.
Izrekanje kazni pod najnižjo zakonito mero je povsem protizakonito in nedopustno; najnižja kazenska mera naj se pa uporabi izjemoma in le takrat, kadar so podani za tako nizko kazen tehtni razlogi, ki se morajo v razsodbi navesti med olajšil-fiimi okolščinami.
Ako je ovadbo vložila obrtna zadruga in ako po uradnih poizvedbah ni zadostne podlage za obsodbo, se mora zadrugi še pred zaključkom postopka dati prilika, da svojo navedbo izpopolni; ako se pa izreče kazen, se mora zadrugi po pravnomočnosti razsodbe sporočiti uspeh kazenskega postopka (§ 147 obrtnega reda).
O vsakem primeru izrečene kazni radi neupravičenega izvrševanja obr-tov je obvestiti pristojno davčno upravo ter, kadar treba, tudi inšpekcijo dela.
Redno kazensko postopanje radi neupravičenega izvrševanja obrtov se ima pospešno izvesti, in kjer ni posebno važnih zadržkov, dovršiti najkasneje v dveh mesecih. : Enako je postopati pri izvršitvi naloženih kazni.
Vsem državnim varnostnim organom, a tudi županstvom je naročiti, da strogo pazijo na šušmarje in da takoj poročajo oblastvu, ko izvedo za kak obrtni prestopek.
Zlasti so županstva kot stavbna ob-lastva dolžna, da sama od sebe pazijo na šušmarje. Prilike, da jih zalotijo, imajo baš ona dovolj, saj morajo, ako vrše svojo dolžnost kot stavbna ob-lastva vestno in pravilno, zahtevati, da je na načrtih ne samo podpis stavbnega gospodarja, ampak tudi onega, ki mu stavbo gradi. Tega graditelja morajo povabiti na stavbno komisijo, ker jamči poleg stavbnega gospodarja za vsako kršitev stavbnih predpisov. Županstva pa so tudi dolžna sama paziti na to, da se izvršujejo stavbe, ki jih odobravajo, samo po za to upravičenih osebah (§ 16 stavbnega reda). To doženejo lahko in hitro s tem, da zahtevajo od graditeljev dotično koncesijo na pogled ali da po najhitrejši poti (telefonsko ali brzojavno) o tem povprašajo sreskega poglavarja ali dotične zadruge. Naročam Vam, da na te dolžnosti opozorite podrejena županstva s posebno okrožnico.«
Na to okrožnico opozarjamo naše trgovske in obrtniške organizacije, da se bodo vedele ravnati, kadar zahtevajo kaznovanje šušmarjev.
Kvalitetna
Agrarna banka.
4»
Pisali smo že ponovno o tej novi ustanovi. Seznanili smo naše interesente podrobneje z določili zakona, ki urejuje ustroj banke, povedali smo, kakšen namen zasleduje in kolike važnosti je za naše narodno gospodarstvo in še posebej za agrarno produkcijo. Zdi se nam pa potrebno, da na banko ponovno opozorimo naše kup-čijske interesente, ker se bliža kraju rok za vpis delnic.
Že pred dnevi smo čuli oficijelno sporočilo, da je od 300 milijonov predvidenega delniškega kapitala podpisanih za nad 250 milijonov delnic. Za vpis delnic vlada veliko zanimanje tudi v inozemstvu. Tako je podpisal nek srbski trgovec, ki živi sedaj v Londonu, po imenu Panas, za en milijon dinarjev. Posebno značilno za zaupanje inozemstva napram agrarni banki pa je, da je Rotschildova trgovska skupina podpisala za 1,500.000 dinarjev. Pod takimi avspicijami se vsaj pri nas doslej še ni vršila ustanovitev nobenega denarnega zavoda. Že to samo dejstvo je zgovoren dokaz za to, da ima široka javnost največje zaupanje do te nove ustanove, da si obeta od nje največje koristi, predvsem pa, da je prepričano o varnosti in rentabilnosti kapitala, kojega investira s podpisom delnic tega zavoda. Po prejetih poročilih so med podpisniki delnice predstavniki vseh slojev, kar je tudi naravno, zakaj od banke, ki je namenjena osamosvojitvi našega kmeta, ojačanju in pospeševanju agrarne produkcije in s tem pospeševanju našega izvoza, bodo imeli posredno ali neposredno koristi vsi sloji. Naš trgovec in obrtnik tarna radi velikega mrtvila v kupčiji. No-
torično je, da je iskati vzrok za to predvsem v minimalni nakupovalni moči širokih plasti naroda, v prvi vrsti našega kmeta. S tem, da dvignemo nakupovalno moč kmeta, pomagamo ne samo njemu, ampak v veliki meri tudi trgovcu in obrtniku. Zato se ne smemo čuditi, da najdemo med podpisniki prav znaten odstotek in-dustrijcev, trgovcev in obrtnikov, da ne govorimo o velikih iznosih, katere so vpisale posamezne banke. Prav ta okolnost dokazuje, da imajo praktični finančniki, vodniki naših velikih bank, največje zaupanje v novo ustanovo.
Nimamo še točnejših podatkov o vpisih v Sloveniji, vendar ne dvomimo, da se bodo pozivu za vpis v velikem številu odzvali ne samo pripadniki neposredno interesiranih kmetskih, ampak tudi trgovskih, obrtnih in industrijskih slojev.
Komisar vlade pri agrarni banki g. dr. Gjuričič je priredil v teku pro-šlega tedna kratko agitacijsko potovanje po Južni Srbiji. Uspeh potovanja je bil nad vsako pričakovanje ugoden. Agitacijska zborovanja se prirejajo tudi po večjih mestih Banata in Vojvodine, da se z namenom nove ustanove seznanijo zlasti agrarni centri v naši državi. G. Gjuričič bo v ta namen obiskal tudi Slovenijo, in kakor je že doslej objavljeno, bo imel za naše interesente predavanje v Ljubljani dne 18. t. m. Opozarjamo vse naše interesente na to predavanje, posebej pa opozarjamo, da traja rok za vpis delnic samo do 22. t. m. in da je do tedaj vsakemu dana prilika, da sodeluje pri gradnji te pomembne in koristne ustanove!
Pletilna industrija.*
Komaj je končala sezona v pletilni industriji, že se pojavljajo, kot vsako leto, neprijetni zaletniki. Trije obrati so bili primorani otvoriti konkurz in to število je kot prvi začetek tega leta jako visoko. — Od 82 obstoječih obratov sta v mesecu decembru 1. 1. odpadla nadaljna dva, t. j. skoro 7 % vse postoječe pletilne industrije, torej skrajno kočljivo znamenje časa in značilno za nevdržne razmere, ki vladajo v tej stroki. Med tem sta dva obrata, katera postojata že 6 in več let, in kojih najmlajša insolvenca v Beogradu je prišla za prizadete kroge docela s presenečenjem. Preiščimo vzroke, ki primorajo lastnike tvrdk, da posežejo po skrajnem sredstvu ter ni korak. V nobenem zadnjih slučajev podvzamejo za vsakega trgovca usod-pa ni bil morda povod dolus. —
Ni bila lahkomiselnost, ki je privedla do teh insolvenc, marveč vzrok tiči dosti globlje. V tukajšnji pletilni industriji je še mnogo elementov, ki ne razpolagajo s potrebnim strokovnim znanjem kot v tkalni industriji. Kočijaži, krojači, učitelji, bančni uradniki, kmetovalci, zidarji, mizarji, torej vse mogoče grupe, privabljene po uspehih posameznikov in vsled malenkostnega kapitala, ki je za ustanovitev pletilstva potreben, so po-stalistali pletilci, pri tem pa je ostalo prepuščeno inteligenci posameznikov, da se preje ali kasneje prilagode novemu poklicu in še danes se dobe ple-tilci(ke), ki po tri- ali večletnem obstoju ne znajo ločiti barvane bombažne preje ali volnene. Lahkomiselnim ali neserijoznim provizijskim zastopnikom, ki sami ne razpolagajo z nikakim strokovnim znanjem, so vrata za vsak posel odprta in lahko je pregovoriti odjemalca, kajti končno je le uspeh prigovarjanja, prodati slabše blago za visoke cene in naročati kakovosti, ki niso v nikakem skladu z izdeloval-nico kupca. Nepoznanje materije je navadno tudi v zvezi z nerazumevanjem v kalkulaciji.
Izrastki v tej panogi tekstilne industrije opažajo se predvsem v Bački in Srbiji in v malem tudi še v Sloveniji. Došlo je do popolne desorgani-
♦Jugoslavenski tekstilni vjesnik, br. 2, 1929 prinaša pod naslovom »Canossa« gornji članek, ki ga je priobčil gosp. direktor Otto Weihs, Zagreb, in katerega prinašamo v prevodu.
zacije in tako pogostokrat zadošča, da javi zastopnik takega-»izdelovatelja« svojemu šefu, da je konkurenca cenejša, nakar sledi takoj znižanje cen, ne glede na lastno ceno, samo da pride do zaključka kupčije. Pisec tega je imel priliko občudovati pleten telovnik za Din 55-—, katera cena mora pri težini izdelka 37—40 dkg privesti izdelovatelja do poloma. Iz ožjega vaškega kroga ti pletilci ne pridejo zlepa ven in tudi ne čutijo v pogostih slučajih potrebo po nadaljni izobrazbi, kvečjemu častihlepje k posnemanju srečnejšega konkurenta ter ae tako uvrščajo v kategorijo domačega delavca. Četudi je življenski standard teh pletilcev skrajno nizek, vendar nikdar ne upravičuje takih cen in radi tega tudi ne izostane žalosten konec: Otvarjanje konkurzov, upniki izgubljajo svoj denar, diskreditiranje poštene pridobitne in industrijske panoge ter odmikanje tuje-zemskega kapitala, katerega prav v tej stroki tako nujno potrebujemo. Vzrok konkurzom je torej deloma nesposobnost, združena z indolenco, deloma pomanjkanje vsakršne organizacije in šele v tretji vrsti nesposobno gospodarstvo v obratih. Pletilna industrija se odlikuje — razen par dobro vodenih obratov, ki so tudi kos primernemu okusu — po neverjetni svetski odtujenosti. Novi vzorci, okusno oblikovanje, boljši sortiment ma-terijala sploh niso dostopni pri teh obratovališčih. Niti toliko se ne povzdigne tak obrtnik, da bi čital strokovne časopise, iz katerih bi lahko posnel informacije o tržnih cenah, kar lahko izkoristijo brezvestni agenti v dosego svojih lastnih interesov.
Neobhodno je tukaj treba temeljite preobrazbe v čimkrajšem času. Takojšnja ustanovitev zveze pletilne industrije bi bil pač gotovo prvi postulat. Nekaterim podjetnikom, ki so prvotno 'pripadali drugim poklicem, posrečilo se je pač, da so se opomogli, vendar pa pretežni del pletilcev ni smatral za potrebno, da bi svoje strokovno znanje poglobil, kajti ona dobro leta, ki jih je pletilna industrija preživela in v katerih je bila tako-rekoč vsaka cunja, ki je bila doma izdelana in carinsko zaščitena, kupcu dobrodošla — so mlademu fabrikantu pokazala vrednost svojih produktov docela v napačni luči. Čisto napačno je, ako srečnejši v pletilni stroki menijo, da morajo odpasti samo nezdravi
izrodki; to bi značilo nepravilno pojmovanje kritičnega stanja. Požar, ki rapidno izbruhne, zamore po dolgotrajnem oblizovanju ognjenih zubljev porušiti tudi zdravo zgradbo. Iz kon-kurznih slučajev zadnjega časa naj bi pletilnice posegle po edino pravem sredstvu ter povzele iz tega edini zdrav poduk, da je brez organizacije vsako daljno delo pri tem velikem razmahu, ki ga je pletilstvo zavzelo v zadnjem času, skoro da nemogoče. Dnevno naraščajoči konkurzni boj sili vsakega posameznega producenta te branže k izpopolnitvi svojega znanja, k modernizaciji svojega obrata, da bo zamogel uspešno prestati borbo s konkurenti. To so prva svarila, hudi meseci so še pred nami in treba bo napeti vse sile, da ne pridemo iz latentne krize v otvoreno. Časa ni zamujati, pograbite po inicijativi in varujte se, dokler je to še mogoče.
G. P.
DELEŽ JUGOSLAVIJE PRI REPARA CIJSKIH PLAČILIH.
Načrt Owen Younga bo stopil v velja-/o s 1. septembrom t. 1. V prvih 37 letih dobi Jugoslavija 3345 milijonov zlatih mark; prvi obrok za leto 1929/30, znaša 72,100.000 mark. Letni obroki se postopoma zvišujejo in pride zadnji obrok v letu 15)66/67 106 milijonov mark.
V	drugi dobi reparacijskih plačil, od 1967 dalje do 1987/88, bo plačevala Nemčija večinoma samo še Ameriki in bo dobila Jugoslavija le še 394,900.000 mark. Skupna reparacijska plačila Jugoslaviji so določen# torej na 3 milijarde 729,900.000 mark. Kumanudi je dejal pariškim časnikarjem, da je repa-tacijsko vprašanje za Jugoslavijo razmeroma ugodno rešeno, šele na dinarje preračunjena vsota nam pokaže pravo sliko.
* * *
FRANCOSKA VLADA PROTI AMERIŠKI CARINSKI NOVELI.
Francoska vlada je po svojem wa-shingtonskem poslaniku vložila pri ameriškem zunanjem uradu oficielno protestno noto proti projektirani ameriški noveli. Doslej so protestirale le trgovske zbornice itd., sedaj pa prihajajo tudi vlade in je francoska protestna nota prva s strani evropskih vlad. Umljivo je, da je povzročila pri vladnih krogih v Washingtonu veliko presenečenje.
ITALIJANSKE DELNIŠKE DRUŽBE.
Zbrali so podatke o onih italijanskih delniških družbah, ki razpolagajo z glavnico najmanj 1 milijon lir. Te družbe so imele na koncu preteklega leta 18.939 milijonov lir delniške glavnice in 3519 milijonov lir rezerv. Letni lanski dobiček odgovarja 9-48% delniške glavnice. Dividend so izplačali 1472 milijonov lir ali 7-77% vplačane glavnice napram 7-37% v letu 1927 in 8-92% v letu 1926.
Trgovina.
Zakon o kontroli glede izvoza poljedelskih pridelkov se nahaja v trgovskem ministrstvu v stanju končne redakcije. Ko bo stopil v veljavo, bodo izšle izvršilne odredbe za posamezne izvozne predmete.
Konjunktura v Švici ni več tako ugodna, kot je kazal enotni močni kb-njunkturni dvig v letu 1928. Spričo dejstva, da važne nakupovalne dežele švicarskih izdelkov izkazujejo konjunktur-no nazadovanje, ne smemo bodoče konjunkture Švice preveč optimistično ocenjevati, vsaj za bližnji čas ne.
Položaj na žitnih trgih presojajo kot zelo negotov in nervozen. Od lanskega pšeničnega pridelka je preostalo še 30 odstotkov, letošnji pridelek kaže dobro, tako da ne morejo najti za nepričakovano hausse zadnjih dni nobene prave utemeljitve.
Slive in orehi v Bosni kažejo izredno dobro in je računiti s prav velikim pridelkom.
Konoplja je vsled padajoče tendence na italijanskem trgu tudi pri nas v ceni nekoliko popustila.
Nemški veletržni indeks je znašal 5. junija 134-5%.
Stran 3.
■■■HM«
Vi zaslužite,	»m. MAGGI1’*” izdelke za iuhe
RazpatuJ« * kraU*«M SMJ 9tmt Km*. UUh. Maribor, Canliarjova M	Stalno	•	salOflll
PO SVETU.
Ogromni dobički Standard Oil Co.
Standard Oil Co o! New Yersey, ki je interesirana tudi v Jugoslaviji, je dvignila čisti dobiček od 40-4 milj. dolarjev v letu 1927 na 108"5 milj. dolarjev v letu 1928. Dogovor z I. G. Farben vsebuje patentni in delovni sporazum o novih metodah petrolejske produkcije in rafinerije. V Jugoslaviji je kupčija družbe strnjena sedaj v Zagrebu.
Latvijski monopol lami ne mara znižati cen in se drži cene 92 funtov za Li-vonio. Odklonil je ponudbe nekaterih eksportnih tvrdk za ceno 88 do 89 funtov.
Bank ot India (Indijska banka) je 9. maja znižala obrestno mero od 7 na 6 odstotkov in sedaj zopet od 6 na 5 odstotkov.
Zvišanje ameriške obrestne mere po poročilu Zveznega rezervnega urada ni več aktualno.
Glanzstoff in Enka d. d. sta se spojili in je to važen korak k skupnemu postopanju holandskih in nemških interesov umetne svile.
Mednarodna konferenca niklja, producentov in konsumentov, je zborovala v Parizu. Ugotovili so, da je poraba niklja tako močno narasla, da tovarne ne morejo povpraševanja polno zadovoljiti. Sprožila se je želja, da se doseže sporazum med producenti in konsumenti.
Nemška zveza konoplje je na zborovanju v Frankfurtu podaljšala sporazum glede cen in kontingentiranja.
Pogajanja polifonskih družb se vršijo v Londonu; računi jo s pozitivnim zaključkom glede splošnega mednarodnega sporazuma.
Ruski vžigalični sindikat hoče osnovati stalno podružnico v Avstraliji. Pravijo, da se bo izplačalo. Za Bolivijo prihaja sedaj Avstralija.
Žitni pridelek v Rumuniji kaže izredno dobro, in se vlada zelo trudi, da bi dobila za stroške košnje in eksporta inozemsko posojilo.
Kanal od Donave do Bukarešte bo že tekom tega leta pričela graditi rumun-ska vlada, ki je sklenila tozadeven dogovor s Kreugerjevim koncernom. Stroški so preračunjeni na dve milijardi lejev.
Dr. Opel je izvoljen v upravni svet General Motors; število upravnih svetnikov so zvišali od 32 na 33.
Newyorški banki Chase National in National Park se bosta v najkrajšem času fuzionirala. Nova finančna skupina bo razpolagala z glavnico 1600 milijonov dolarjev ter bo zavzemala v ameriškem bankarstvu tretje mesto.
NEMŠKO POSOJILO.
Notranje nemško državno posojilo je bilo predvideno s 500 milijoni mark. Prva tranša, ki so jo dali v podpis, je znašala 300 milijonov mark. Podpisanih je bilo pa samo 177*7 milijonov mark, in sicer v prvi vrsti od srednjih in malih ljudi, dočim so veliki podpisovalci izostali. Glede na neugodni uspeh podpisovanja je stopila vlada v stik z inozemstvom v svrho najema večjega posojila.
V	berlinskih finančnih krogih se vzdržuje vest, da se je s pomočjo državne kreditne družbe že dosegel sporazum z neko ameriško finančno skupino. Nemčija bo dobila vmesni kredit v znesku 50 milijonov dolarjev za šest mesecev, in sicer proti privolilu opcijske pravice na prednostne delnice državne železnice.
»Schulz Universal« tehtnica
je precizne konstrukcije, zato jo kupi vsak natančen trgovec. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset
zastopnika. — Jugo-Schuli d. z o. z., Ljubljana.
CENA SREBRA PADA.
Cena srebra je v zadnjih dneh močno padla in ima v Londonu s 24 pence za unco najnižji tečaj po letu 1925. Padec je posledica obsežnih eskportov iz Mehike in delavskih nemirov v Bombayu. Pride k temu dejstvo, da je bil kitajski menični tečaj slab, dočim je bila špekulacija rezervirana. Svetovna produkcija je znašala lani okoli 248 milijonov unc proti 251 milijonom v letu 1921. Zraven pride še ca 22 milijonov unc iz prodaje indijske vlade in 36 milijonov unc iz demonetiziranja angleških, francoskih in belgijskih srebrnih novcev, tako da je bila na razpolago skupna ponudba 306 milijonov unc, ki ni dobila nobenega zadostnega nakupnega veselja.
Pred letom dni, 28. maja 1928, je no-tiralo srebro v Londonu 287/», v Newyor-ku 63“/»; nato se je pa tečaj takole razvijal:
London Newyork
10. julija 1928	27	59
13. februarja 1929	25*/.	56
29. aprila 1929	25*/,«	54*/8
20. maja 1929	25V»	53*/.
1. junija 1929	24*/.	52*/« .
5. junija 1929	24	51*/» ,
Londonski ceni srebra 24 odgovarja		
razmerje srebra proti zlatu 1 :39"29, to se pravi: ista teža zlata je skoraj stiri-desetkrat toliko vredna kot ista teža srebra. Naj večji je bil padec od maja na julij v lanskem letu. 1 unca (angleško ounce, izgovori avns) je ‘/t« angleškega funta, torej okroglo 28*35 gramov. Zlato, srebro itd. računimo običajno po unčah.
Razpis dveh ustanov. Komisar oblastne samouprave oblasti ljubljanske razpisuje dve ustanovi in sicer eno za strojnega inženerja in eno za inženerja kemije v svrho strokovne izobrazbe v tekstilni stroki. Ustanova se podeli za dobo enega leta, da se morejo prosilci strokovno izvežbati na tekstilni šoli in prevzeti učna mesta na nameravani tekstilni šoli v Kranju. Prošnje naj se vlože pri komisarju oblastne samouprave oblasti ljubljanske in sicer najdalje do konca junija t. 1. Prošnjam naj se prilože: krstni in domovinski list, maturitetno spričevalo, spričevalo o državnih izpitih, potrdilo o dosedanji zaposlenosti, zdravniško spričevalo ter dokaz o izvršenih vojaških obveznostih.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. junija t. 1. ponudbe^ glede dobave pločevine, angleškega cina in 1 pisalne mize ter glede oddaje popravila streh. — Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. junija t. 1. ponudbe glede dobave tolnola, amonijaka, žveplene in solitro-ve kisline, alkohola, etra in drugih kemikalij ter glede dobave izpiralnic iz porcelana, epruvet, steklenih cevi, kavčuk cevi, steklenic za indikatorje, merilnih cilindrov itd. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave elektrotehničnih potrebščin. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 26. junija t. 1. pri Ekonomskem odelenju Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu glede dobave 1,800.000 kg moke.
Dne 2. julija t. 1. pri Upravi radioni-ce III. Armijske oblasti v Skopi ju glede dobave 2000 komadov zabojev za muni-cijo. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 25. junija t. 1. se bo vršila pri Komandi 52. pešad. polka v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave razne oprave za pisarne. (Pogoji so na vpogled v pisarni omenjene komande. — Dne 20. junija se bo vršila pri Glavni carinarnici I. reda v Ljubljani potom javne licitacije prodaja 4630 kg pločevinastih izdelkov in 4532 kg odpadkov od kartona. — Dne 24. junija t. 1. se bo vršila pri Direkciji šum v Ljubljani licitacija glede prodaje lesa na panju. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Ljubljanska borza.
Teiaj 14. junija 1929.
DEVIZE:
4m«terdam 1 h. goto. .
Berlin 1 M..............
Bruselj 1 belga.........
Budimpešta 1 pengB .
Ourih 100 fr............
Dunaj 1 šiling..........
London 1 funt...........
Newyork 1 dolar ....
Pari« 100 fr............
Praga 100 kron ....
Tret 100 lir............
Vrednote:	a)	Denarni	zarodi:
Porpra-
šetanje
Din
13 565
1094*40
7-985
275-79
168 23
Din
22875 13 595 7-9096 9-931 1097-40 8015 27659 56-85 222 63 169 03 297 98 Celjska
posojilnica d. d., Celje, denar 165 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 dinarjev; Prva hrvatska šte-dioolca, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za itrgoviino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., bjublj., den. 118; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvornica za dušik d. d., Ruše, denar 275, blago 285 Din.
Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II.,-ffioijte 260—300 Din; brzojavni drogovi 250r-280 dinarjev; bordonali merkantilni 35(1 do 400 Din; trami merkantilni 290—310; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 630—660 Din; škorete, paralelne, od 16 om naprej 680 do 720 Din; škorete, podmeme, do 15 cm 520 do 570 Din; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 550—000 Din; deske - plohi, par., od 16 cm naprej 600—650. — Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske - plohi, naravni, ostrorobi 750—1000 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—850; deske - plohi, .parjeni, ostrorobi, 960—1250, dinarjev, testoni 450—500; tavolete 1175 do 1250 Din. — Hrast: Hlodi I., II. 450 do 700 Din; bordonali 1400—1600 Din; deske-plohi, neobroblj. boules 1300—1600 Din; deske - plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1250—1400 Din; frizi 1100—1250 Din. — Drva: bukova 20—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — Želemiški pragovi: 2-60 m, 14X24, hrastovi 50—58 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 00—95 Din.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, prompt. dob., mlev. voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, 255 50—257 50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v juniju, plačilo v 30 dneh, 26050 do 262-50 Din. — Koruza: »la pl a ta«: dobava julij, avgust, september, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh. 300—302-50 Din; bačka:	suha, zdrava, rešetana, dobava
promptna, plačilo v 30 dneh, mlevska voznina, 272-50—275 Din; bačka: suha, zdrava, rešetana, dobava promtna, plačilo v 30 dneh, navadna voznina ‘280—285 Din. — Ječmen: baranjski: pivovarski, 70/71 kg, 315—317-50 dinarjev; bački: ozimni. 67/68 kg, ‘290 do 292-50 Din. — Oves: bački, slov. postaja, navadna voznina, 275—277-50 Din. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo pri prejemu blaga, 370—375 Din.
Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena.
Zaključki: les: 3 vagone; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov.
Ing. I. D.:
Smernice ukoriščanja vodnih sil.
(Nadaljevanje.)
Pereča vprašanja v ukoriščanju vodnih sil pa najbolje ponazorava nedavna spomenica Zveznega departementa za notranje zadeve.
Najprvo povdarja, da je podelitev ali omejitev koncesijskih pravic glasom okvirnega vodnega zakona čisto interna zadeva posameznih kantonov. Samo v striktno predvidenih izjemnih slučajih je Zvezna vlada opolnomočena izdajati koncesije. V vseh drugih slučajih ima pa samo pravico določitve načina izgraditve vodosilnih prog, da prepreči nacionalno ukoriščanje, ki je v škodo splošnemu "interesu. Privatni iniciativi je pa prepuščena izdelava generalnega ukoriščevalnega načrta kakor tudi izbe-ra in zaporedje na novo se izgradečih naprav. V mešavanje oblasti v trgovsko vodstvo pa sploh ne pride v upoštev. Zabeljenim olajšavam v dovolilnem postopku za nove naprave kakor tudi za skrajšanje istega, točasno ne more ugoditi. Z ozirom na pritožbe podjetnikov vsled preobremenitve z vodnimi dokladami in sličnimi taksami se departement skli-
cuje na vodni zakon, ki upošteva vse ob-težilne okčlščine. Pripozna pa, da nekatere komune fiskalično tako obremenjujejo naprave, da postane vsled tega oddajna cena električne energije pretirano visoka. Vprašanja obligatorne zgradi-ve vodnih zbiralnikov kot obrambno sredstvo napram katastrofalnim vodam, prakticiranja ribolovnih pravic in regulacije vodotokov od strani posestnikov vodnih naprav se bodo pa uredila v doglednem času.
Zanimiva je tudi uredba Zveznega sveta o izvozu električne energije od 4. septembra 1924. Glavne določbe so sledeče:
Prošnje za izvoz električne energije rešuje Zvezni svet, vlože naj pa se pri Zveznem uradu za vodno gospodarstvo. Kot sosvet deluje petčlanska komisija pod predsedstvom načelnika departementa za notranje zadeve z po dvema zastopnikoma producentov in konsumentov. Izvozna dovolila se daje samo v slučaju dokaza, da z eksportom ni oškodovana javna korist in da v času trajanja dovoljenja ni pričakovati domačega povpraševanja. Stavlja se pa pogoj, da se sme eksportirati samo takrat, ako se pri istih cenah in dobavnih pogojih kot jih ima inozemeč, doma ne dobi kupca odnosno konsumenta. Izvozno dovoljenje je časovno omejeno in znaša naj-
več 20 let. Dovoljenje se pa lahko ukine v javnem interesu proti plačilu odškodnine. Odvzame se pa brez odškodnine pri večkratni kršitvi predpisov in ako se že dve leti ni eksportiralo.
Avstrija.
V	energijski preskrbi je povsem navezana na ukoriščanje vodnih sil, ki so v stanu dobavljati in kriti vso potrebo na energiji in to pod zelo ugodnimi iz-gradilnimi pogoji. Celokupne, izgradnje vredne vodne sile se cenijo na okroglo 20 milijard kilovatnih ur, to je 2,500.000 k. W. ali 3,900.000 PS. V tem pa ni všteta vodna sila Donava z okroglo 2 milijardama kWh delazmožnosti. Ob prevratu je imela izgrajenih — brez naprav pod 500 PS — 1280 milj. kWh maksimalne letne delazmožnosti. V zadnjem desetletju se je pa izgradilo nadaljnih 1004 milijone kWh, v letu 1929 je pa še v izgradnji 664 milijonov kWh.
Po zakonu iz leta 1922 forsira velena-prave in jim nudi, če imajo nad 5000 izgrajenih PS, dalekosežne davčne olajšave. Težje razmere nekaterih naprav upošteva s tem, da jih pod gotovimi pogoji oprosti vseh davčnih obveznosti trajno ali pa samo za gotovo dobo. S tem je dosegla, da je z pomočjo tujega kapitala izgradila svoje vodne sile, zelo po-
spešila elektrifikacijo in domači industriji odprla široko polje udejstvovanja.
Pretežni del kapitala za izgradnjo novih naprav je dobila v inozemstvu deloma potom' izdaje obligacij, deloma pa potom vknjižbe dolgoročnih posojil. Se-dajne razmere vodnih central pa niso ravno dobre. Skupno gospodarstvo potom supervodov je v zelo majhni meri uveljavljeno, medsebojna konkurenca zelo velika in oddajne cene energiji najrazličnejše. Vse te in še nebrojne druge težkoče bo omilil elektrifikaoijski zakon, čigar osnutek je bil že izdelan prošlo leto in ki bo v kratkem upravomočen. Projektirane in za izgradbo dozorele so naprave z okroglo 7 milijard kWh letne delazmožnosti. Zadnja ovira k zgradnji je še birokratični odpor in težki pogoji eksporta električne energije. Te nove naprave bi se namreč zgradile večinoma v svrho eksporta. Doma bi se oddal samo zimski tok in krile konice, okoli 6-6 milijard kWh letno bi se pa eksportiralo v Nemčijo. Poraba toka v Nemčiji znaša letno okroglo 17 milijard kWh in se povprečno letno poveča za 15%. Ravno nemške veletvrdke, odnosno trusti so dale iniciativo in prevzele financiranje izgradnje novih vodosilnih naprav v svr-ho izvoza, kar bi bilo v dobro avstrijskim kakor tudi nemškim interesom.
(Nadaljevanje prihodnja.)
PRIVILEGIRANA AGRARNA BANKA D. D,
TEMELJNA ZAČETNA GLAVNICA 300,000.000— DINARJEV
POZIV NA VPIS DELNIC
PRIVILEGIRANE AGRARNE BANKE D. D.
Nepovoljne gospodarske razmere, v katerih živi, dela in proiz.vaja večina naših poljedelcev, so se zadnji čas zelo poslabžale. Suša, ki je bila pri nas zaporedoma Iri leta, je težko zadela naš največji stan poljedelca in še bolj otežkočila pogoje za njegov gospodarski napredek. Slabe žetve so prisilile kmeta, da »e je zadolžil, često za velike nevzdržne obresti. Poleg tega so nepravilna tekma naših poljedelskih proizvodov s tujo konkurenco na zunanjih trgih in ojačana carinska zaščita,	s katero mnoge države zavarujejo svojo poljedelsko proizvodnjo, povzročile padec cenam naših kmetskih pridelkov.
Treba je brez odlašanja in takoj napraviti konec temu neznosnemu stanju s tem, da se poljedelcu odločno priskoči	na	pomoč v interesu	njega	samega,
kakor tudi v interesu splošne gospodarske koristi ostalih narodnih slojev.
Kraljeva vlada, ki je skrbno proučevala vprašanje, kako bi se pomagalo kmetu, ki ječi pod tako težkimi razmerami,	se je odločila,	da	takoj	pristopi
ustanovitvi posebne denarne ustanove, da more	preskrbeti kmeta s cenenimi kratko- in dolgoročnimi posojili. Kadi tega	se	je-z zakonom	od	16. aprila t. 1.
ustanovila PRIVILEGIRANA AGRARNA BANKA D. D., ki naj izpolnjuje in vrši gornjo nalogo.
Privilegirana Agrarna Banka s sedežem v Beogradu je delniška družba, ki bo ustanavljala svoje podružnice in ekspozitiure tudi v drugih mestih naše države, kjerkoli bo to zahtevala poslovna potreba.
Začetna	glavnica banke znaša Din 300,000.000’—, razdeljena na 600.000 delnic, ki se glase na	ime, vsaka po Din 500-—. Bančna glavnica se	more povečati	do ene milijarde dinarjev. Država prispeva pri prvem vpisu delnic z Din 120 000,000 —, državna	razredna loterija v začetku z	Din 20,000.000 —. Poleg
tega	je	velik del	vpisa zagotovljen od državne hipotekarne banke, narodne ban ke in poštne hranilnice.
Vodstvo	Privilegirane Agrarne Banke bo v rokah upravnega odbora, ki sestoji i(. 15 članov.	Predsednik upravnega odbora	je postavljen s	kraljevim
ukazom, sedem članov postavlja predsednik ministrskega sveta na predlog poljedelskega ministra, ostalih sedem članov voli zbor delničarjev.
Banka bo dajala kratko- in dolgoročna posojila izključno poljedelcem, poljedelskim, zadružnim, kreditnim, proizvajalnim ustanovam, podpornim zakladom in sličnim ustanovam. Posojila bodo dana na podlagi obveznic, menic, ki ?.apadejo najdalje do enega leta, na podlagi zastave poljedelskih proizvodov in na tekoči račun. Dolgoročna posojila bo dajala banka na zaslavo nepremičnin. Banka bo denarno pomagala zadružnim organizacijam, da se zgrade skladišča za poljedelske proizvode in za organizirano skupno prodajo poljedelskih proizvodov. Banka bo prejemala hranilne vloge, za katere jamči država. Izdajala bo tudi založnice na podlagi posojila na nepremičnine.
Z ozirom na določbe zakona o ureditvi banke uživa ona velike predpravice:
Državne ustanove bodo sprejemale delnice agrarne banke kot kavcijo, narodna banka, državna hipotekarna banka in poštna hranilnica jih bodo pa prejemale v zastavo (lombard).
Banka je oproščena vseh državnih in samoupravnih davkov in doklad.
Država jamči za izplačilo hranilnih vlog, kakor tudi za založnice in bančne obveznice.
Država jamči za izplačilo dividende do 6% na delnico. Preko te najmanjše dividende, ki je zakonito zagotovljena, imajo delničarji pravico tudi na superdividendo v razmerju z višino čistega bančnega dobička.
Privilegirana Agrarna Banka bo imela vse pravice, katere uživa državna hipotekarna banka v pogledu izvršilnega postopanja.
Na skupščini delničarjev ima vsakih 10 delnic en glas.
* » •
Pozivajo se vsi pridobitni krogi, gospodarske ustanove, poljedelske zadruge ter njihove zadružne zveze, ustanove in denarni zavodi, banke, zavarovalna društva in vsi državljani, katerim je napredek našega kmeta in naše zemlje na srcu, da z vpisom delnic Privilegirane Agrarne Banke prispevajo k ustvarjanju čim črvstejšega temelja te koristne ustanove. Z vpisovanjem delnic Privilegirane Agrarne Banke ne vrše oni samo dolžnosti vestnega državljana s tem, da stavijo na’razpolago svoja sredstva poljedelstvu, ki je najvažnejša in temeljna panoga našega	narodnega gospodarstva, nego vlagajo svoj denar plodonosno v
sigurni prvovrstni vrednostni papir z zagotovljeno dividendo. Denarnim zavodom in	bankam	je zakonito dovoljeno, da	delnice Privilegirane	Agrarne Banke
vpišejo za svoje rezervne fonde.
Pri vpisu je treba položiti Din 125*—, to je 25% nominalnega iznosa delnicc	brez kakih stroškov, a ostanek je	treba plačati v treh	enakih obrokih,
po pozivu upravnega odbora, najdalje do 31. marca 1930.
Vpis delnic se vrši od 22. maja do 22. junija zaključno pri sledečih ustanovah:
Državna hipotekarna banka Narodna banka Poštna hranilnica
s svojimi podružnicami,
V Beogradu, maja 1929.
Zadružne Zveze,
Oblastne Zadruge osnovane po Zakonu o Poljedelskem Kreditu in druge pooblaščene banke.
Vladni komisar: VoJIr* M. DJurICIč, s
. r.
I SITIH!
- LJUBLJANA -
Ure, Klatnlne lit srebrnine
Lastna protokollrana lorama v Švld
Parketne deSiice	Baku la
Trstie za strope za strop« in stana
Strešno lepenko in lesni cement
Jos. R. Puch, Ljubljana
Gradaška ulica 22 - Telefon int. 2513
^\NOC£/»
W	tovarna	™
vinskega kisa, d. z o. z., Liubliana
nudi najflnejii In najokusna|SI namizni kis iz pristnega vina. Tahnitno in hlgijanKno najmoderneje Krajana kisarna v Jugoslaviji.
Ljubljana, Ounajska castala, H*nadstr.
Zahtevajta ponudbo I
s\ < ‘‘H; • '>r' '‘i«*; : - -4
v ploščah in kosih za brušenj* vodnih žag, orodja, kamenja in taraca nudi najceneje
Bi.
Ljiitljm, RBlleva c. 31
A
Naročajte TRGOVSKI LIST!
V
„Spectrum“ d. d.
tvorni« ogledal ln bruitnaga stekla
Ljubljana VII,
st nahaja od 1. no»«mbra na Celovški cefti 81 Tel. 2343
Zairtb. Osijek - Središnjica: Zagrib
Zrcalno »teklo, portalno steklo, moilnsko •teklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi bruUne prozorne šipe, Izbočene plošče, vstekle-vanje v med. — Fin« — navadna ogledala.
TRAJNO koristno darilo je samo
,GRITZNER* in »ADLER*
šivalni stroj, ter pisalni stroj
„URANIA“.
Znižane cene, najlepSe opreme edino le
JOSIP PETilsINCU
Ljubljana, blizu PreSernovega spomenika, ob vodi. Telef. it. 2913.
- DRUŽBA Z O. Z.
Tvornlca kuvert ln konfekcija- papirja
LJUBLJANA
Vožarskl pot St. 1 Karlovška cesta St. 2
•i TISKARN«
Merkur
trg.-ind. d. d.
LJUBLJANA
Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552
se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike,* Statute, tabele, letake i. t d. KnjigoveSka dela 1*-vrfiuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI
Veletrgovina
kolonljalne ln Ipecerljike robe
nun Mih
LJUBLJANA
l
ZALOGA ivele prelene kave, mletih dllov ln rudninske vode.
v
ToCna ln solidno postre&lm I
Cahleva)te cr illcT
D»«ja dt. IVAH PLES8. — Z« Trgoviko-iodoitrijako d. d. »MERKUJU kol iadajaMJa in tiskarja; O. MICHALEK. Ljubljana.