v^l
40,000 Rusov v Karpatih
® ujetih izza dne 1. marca
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine.
TKVILKA 3(>.
JOLIET, ILLINOIS, 2. APRILA 1915
LETNIK XXIV.
0 *
;JA
sko
8yojih prizadevali, prodreti na Ogrsko, so Rusi utrpeli strašne izgube, vendar še vedno napadajo nepre-strašene Avstrijce. Prelaza Uzsok in Lup-kow prizorišče najsrditejših bojev.
- M
0 na severnem Poljskem ob reki Njemen
0*1 0.« 5 JI
Nemci poraženi.
6.0« ^k, 7*
j, aj> 29. marca. — Državno vojno strstvo je nocoj objavilo-sledeče z®5nil0-"B "
Hah°Jl V Karpatih še trajaj0- Na vi" tče Zapadno od Benyavoelgyja je bil.
jOlfeub ^ °dbit rUSki naPad » težkimi iz-Sovražnika. Polki 4. konji-ve črnovojniške pe-odlilto, ?.8ade so se Pri tem posebno trajn. .^ občudovanja vredno vz-i)ofnso ponovno odbili številno "SevJSega nasProtnika. Ssltj nern° °d PreIaza Uzsoka so se S' itnin,°n0ČIV napadi izjalovili pod iz-"Ob ,itre'ianjem našega topništva. ^ Mšl0 JU?.ovzhodni gališki fronti je lojev V(cinoma. samo do topniških "S'	-
Nte -°ddelki- ki so vzhodno od > to^.l Prekoračili Dniester, so ,'e® b°j« pognani zopet-na-1% reka
foljsiteZap?dnem Gališkem in Rusko ]e na več točkah topništvo NčinieVa!o s°vražne postojanke. Prt h ^otni113 Rusk°-pcljskem so je ruski & . _ naPad popolnoma izjalovil."
* B *®J» 8« niso Odločeni.
P "	29" marca. (Čez London.)
j^e^ojavkah iz Budimpešte še Wt^'tostjy1 V Karpatih z nezmanjšano |jfrt,llaBat' ^ezave> jih imajo čete ■Smerni'. de kakovosti ozemlja in ^^iDne ^'A razmer, opisujejo kot o-iev"Prav vreme postalo to-čevlji' Sneg v Preiazih še vedno č! V'Soko ter otezuje kakor IVj in i:,*"6!' tako tudi dovažanje stre-Husi a"
r3li zlasti v Uzsoškem prelazu
incpres°mne oddelke vojske in sko-ških m"0 naPadajo postojanke j "di Sq1'1|,1i!) zaveznikov. Vsi ti M d°sedaj uspešno odbiti.
f lier^mCi ZaVzeli Tauroggen.
C	niarca- — Nemške čete so
®*8«n, ' f zavzc'e rusko mesto Tau-No, m,'j čez mejo vzhodno-l
*>^S,°,V2hodno °d Tiisita-
tv vojni urad danes popo-
ir UsJ 80
L * j Niio p0pet Pretili z navalom na ^ iz vrUS1J0- sedaj ob železnici
Čez prusko mejo v
P-odir^"lški oddelek je pora-ll k°v, d,. ) 0 armado blizu Pil-
fe^Sfmilj od z -
^ W ruei"^V 0kraiu Krasnopol, so
^•oujelT	-i2jaIovili' 5n
^ Snih ' ,U0° moz zaplenili
nT Ruski "aPad
eve-
I, N'o iBL'e,chanowa, ob žeiez.,i-
d>'i, ^A« brZ0Jav'ja P«1' "ob, velika KZe,'gcra" da besni na CVBuLv^^1 se je pričela v č„. "\u» med ruskimi
av-
C" so btt ■ Ruski oddc,ki '>lizl1
'<v> »o i' ^lbiti s težkimi izgu-° rilo. skl'šali zajeti avstrijsko
'v!0dPtrmyslahite v Karpate.
l^elek r ',narca- ~ Pfvi po-
L dai«s	dospeI v Karpate,
SJ* bojiš/. KJ,avljajo 8 fro»te, in <	Lupkowa. Dva
.SWi I i ,J Poskušata izsiliti ' ^ikai"?k0W in Vidrony ter llCnH ki	Avstrijce nazaj
Iti te JU2n° skozi Mezo
h^-b 'We rSUkla pred več dnevi Sfr Av8t(r?aFtf^), zbran bli-
mili L 2a do Cartfe.
Xd dprtinc med naspro-!-UiPr,pravSovražnik de-H. 6roti prZa obrano železnice pri ii^ti	Ccmn ruskemu na-
il!' j Sl>0Padi
d°eajajo ob gorov-RV M er«czk0 l!chle- severno od "h. na	DoliS-Se neznanim izi-
'"'^Avstrijce taj° <>l*jSati pri-
napad0-r°g Lupkowa s apadaJo Ruse južno od
Koziove, a so bili dosedaj povsod odbiti.
Rusko uradno naznanilo.
Sledeče uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana je bilo izdano nocoj:
"Na fronti zapadno od reke Njemen smo povsod zaustavili nemško proti-prodiranje. Neki bataljon 21. nemškega vojnega zbora, ki je prodiral v nedeljo čez led Dusijskega jezera z namenom, zajeti nas v ozadju, je bil napaden z bajonetom bli^u Zebrziskov in uničen.
"Sovražnikovi obležni topovi pri O-sovcu so skoro popolnoma utihnili. Bojevanje se nadaljuje med rekama Skvva in Orzyc. V obupni bitki za vas Vak smo zaplenili devet strojnih pušk.
"V Karpatih med Morlicami in Bart-feldom so Avstrijci v soboto vztrajno, ali brezuspešno napadali blizu vasi Gladycev in Regetow. V smeri Bali-: groda, na levem bregu gorenjega Sana, s in o napredovali. Blizu Koziow-ke -smet v soboto odbili nove /nemške n;
oceva-
j Avstrijci odbijajo R«se.
Dunaj, 30. marca. (Čez London.) — Državno vojno ministrstvo je danes izdalo sledeče naznanilo:
"Ljuto bojevanje se je spet pripetilo v ponedeljek v krajini južno in vzhodno od Lupkowa. Močni ruski oddelki so spet pričeli ofenzivo in bitka je trajala do noči. Sovražnik je bil povsod odbit s težkimi izgubami.
"Trdovratno bojevanje se je tudi vršilo med Lupkowskim grebenom in Uzsoškim prelazom. V napadih južno od Dwornika je bila opaziti navzočnost čet divizije, pripadajoče ruski obležni armadi przemyslski.
"V južni Galiciji, ob Dunajcu in na Poljskem je položaj ostal neizpreme-njen." -	1
Boroevič vojskovodja proti Italiji.
Pariz, 30. marca. — Po zadnjih poročilih "iz Geneve se je naloga, ki jo je podjel nemški knez Buelow za posredovanje med Italijo in Avstro-Ogrsko, popolnoma izjalovila. Cesar Frafic Jožef je izjavil, da nikakor ne odstopi Italiji zahtevanega ozemlja.
Benetke, 30. marca. — Iz zanesljivega vira poročajo, da bo v slučaju vojne vrhovno poveljstvo nad avstro-ogrsko vojsko proti Italiji poverjeno generalu Boroeviču, ki se že nahaja s svojim štabom v Trstu.
Benetke, 30. marca.—Za gotovo poročajo, da je poveljstvo tretjega av-stro-ogrskega vojnega zbora bilo premeščeno iz Gradca na Štajerskem v Beljak na Koroškem, 15 kilometrov daleč od italijanske meje.
Rusija za Slovane ob Adriji.
Rim, 30. marca. — "Giornale d' Italia" odgovarja na pojasnila v ruskih časopisih, ki nasprotujejo italijanski zahtevi po ozemlju ob Jadranskem morju, sedaj v rokah Avstrije, zaradi velikega slovanskega prebivavstva, ter pravi, da Italija priznava pravico Slovanom do izhodišča na Jadransko mor je, a da se ne sme misliti, da bi se Italija zadovoljila s tem, da sc Avstrijci zamenjajo s Slovani na vzhodni bre-žini Adrije, ker imajo Slovani mogočno podporo Rusije za seboj. *
"Giornale d' Italia" pristavlja: "Najbolje je sedaj jasno poudariti, da najsi Avstrija nadalje obstaja kot jadranska velevlast, ali najsi pride do ustanovitve Velike Srbije, vsekako se mora položaj Italije ob Jadranskem morjit popolnoma ali v veliki meri popraviti."
Turčija baranta z Bolgarijo.
Pariz, 30. niarca. — Atenski poroče-vavec Ilavasovc agenture izjavlja, da je dobil od diplomatske strani potrdilo govorice ,da je Turčija maršalu von der Goltz poverila nalogo, ponuditi Bolgariji linijo Enos-Midia kot mejno črto, če hoče ohraniti strogo nevtralnost.
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 31. marca. — Nemški vojni
urad je danes izdal sledeče uradno naznanilo:
"Xa ruski meji v okraju severno od Memela sta bila bregova reke očiščena sovražnika. Rusi so bili poraženi blizu Tauroggena in so se umeknili v smeri Szkaudrlyja.
"Ruske čete, ki so med zadnjimi dnevi prodrle severno od gozda pri Avgustovvu proti nemški postojanki, so bile odbite po Nemcih, ki so prodrli v gozdnati jezerski okraj blizu Sej-nyja."
Nemški načrt izjalovljen.
London, 31. marca. — Rusi zaustavljajo Nemce na severu in osrednjem Poljskem ter se trudijo na vso moč, da bi prodrli skozi prelaza Uzsok in Lupkow. Rusi, ki so že izsilili prelaz Dukla, počasi prodirajo navzdol po južnih slemenih Karpatov na Ogrsko.
Poraz nemških čet na. severnem Poljskem z nenavadno težkimi izgubami naznanjajo neuradno iz Petrogra-da. Nemci so se baje umeknili v o-kraju reke Njemen, pričakujoč, da jih bodo Rusi zasledovali, nakar bi jih zajeli in štrli, .pa načrt se je izjalovil in "cele divizije Nemcev, zajetih v past, so bile uničene."
Rusko uradno naznanilo.
Petrograd, 31. marca. — Sledeče u-radno naznanilo je bilo izdano nocoj:
irNa fronti zapadno od reke Njemen se bojevanje nadaljuje. V okolici Krasnopola naše čete uspešno .napredujejo. Dne 30. marca so prisilile Ncntce k naglemu umiku ter ujele kakih 200A'ojakov in dva častnika in zapletle 4,ve strojni puški.
y'V Karpatih se naša ofenziva nadaljuje. Dne 29. marca smo ujeli 38 častnikov lil 1,750 vojakov ter zaplenili pet strojnih pušk."
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 31. marca. — Avstrijski vojni urad je nocoj objavil sledeče naznanilo:
"Položaj iA vzhodnih Beskidih je miren. Bojevanje se. nadaljuje v vzhodnih delih. Na višinah severno od Diene in severovzhodno od Kalnice je bilo več ruskih podnevnih in ponočnili napadov odbitih.
"Severno od prelaza Uzsoka so se ruski ponočni napadi izjalovili s težkimi izgubami za sovražnika. Ujeli smo nadaljnjih 1,900 mož. Izza dne 1. marca smo ujeli skupaj 183 častnikov in 39,942 vojakov."
Čez 10,000 usmiljenih sester na bojiščih.
Občudovanja vredne junakinje krščanske usmiljenosti — usmiljene sestre — so se takoj, ko je izbruhnila svetovna vojska, prostovoljno ponudile, da priteko na pomoč ubogim in obnemoglim ranjencem na bojišču. Od 35$00 usmiljenih sester iz reda sv. Vin-cencija Pavlanskega, se jih je čez 10,-000 oglasilo, da v resnici pokažejo to, kar vedno izpovedujejo, krščansko u-smiljenost napram trpečim. In to so# one nevarne osebe, katere so razne brezbožne vlade iztirale in jim odvzele skoro vsa sredstva za življenje 1 Sedaj so usmiljenke zavzele svoja mesta, da pokažejo, kakšno je krščansko maščevanje nad sovražniki. Njihovo maščevanje je nežna, materinska skrb, s katero olajšujejo strašne bolečine ubogim ranjencem.
Proti trustu za žetvene stroje.
Washington, D. C., 29. niarca. — Vladni predlog glede razdružbe International Ilarvester-kompanije je bil danes podan v zaveznem višjem sodišču.
International Harvester Company je ista kakor trust za žetvene stroje in je obdolžena, da je z nepoštenim tekmovanjem in _potom zarote uničila zakonito dovoljeno konkurenco.
Zavezno okrožno sodišče minnesot-sko je razsodilo proti trustu, a ta je vložil priziv na zavezno višje sodišče. Omenjeni predlog je obenem odgovor na priziv.
Posojila iščejo v Chicagu.
Chicago, 111., 31. marca. — Neposredna poročila iz Londona v Chicago pravijo, da hoče vzeti na posodo tukaj Anglija $150,000,000 in Francija $100,-000,000 in da se ti posojili skleneta za dve leti. Posojili sta namenjeni za nakup vojnih potrebščin, ki se imajo dobaviti v štirinajstih mesecih. Iz tega dejstva je razvidno, da ni upati na skorajšnji sklep miru.
VESELE VELIKONOČNE
praznike vsem našim" cenjenim naročnikom, sotrudnikom in prijateljem. Aleluja!
Amerikanski Slovenec.
Iz Mehike.
Mobile, Ala., 30. marca. — Razmere
v Yukatanu so zdaj mnogo slabše, nego so bile razmere v Mehiki med zadnjimi 4 leti, tako trdi F. W. Blake iz Meride, obratovodja železniške združbe "United Railways of Yukatan", ki je srjoči dospel semkaj iz Progresa s svojo družino na krovu ameriškega škuntrja "James Paul".
Slabi časi.
"Čisi v Yukatanu so baš sedaj zelo slabi, posebno za tiste, ki nasprotujejo generalu Carranzi," je izjavil Blake. "Moški in ženske so zapustili deželo v stotinah, iz strahu, da se Carranza maščuje nad njimi vsled njih sovraštva. Nad 1,300 vojakov 'revolucijske stranke' je pregnalo guvernerja, ki ga je postaVil Carranza."
Pred krvavo bitko.
Brownsville, Tex., 30. marca. — Do danes; opoldne ni prišlo do pričakovane bitke med Villo in Carranzo. Nedaleč od mesta Matamoros si stoje nasproti sovražne čete, pripravljene na boj.
Villdve čete, ki so v soboto podjele brezuspešen naskok na mesto, se nahajajo,^ zagati; kajti od zapada in juga dobiva Carranza pomočnih čet, kakor poročajo.
Igrača vetra in_vaIov.
New York, 30. marca. — Grški par-nik "Aefeli", namenjen iz Spezie, Italija, v Delaware Breakwater, je brez premoga in kolovrati brez cilja vzhodno od Bermude, tako poročajo častniki parnika "Morcliconess of Pote", ki je doplui danes semkaj iz Marseilla.
Parnik "Morcliconess" je bil nase otvezel Utdjo- "Aefeli", a jo je moral dne lfj .an---) 100 milj vzhodno od Bermude pustiti na cedilu, ker je imel sam le malo premoga in je moral kar •najhitreje spet na varno.
"Prinz Eitel Friedrich".
Washington, D. C., 30. marca. — O tem,, kako se obrne usoda pomožne križarke "Prinz Eitel Friedrich", ni še ničesar dognano. Predsednik Wilson izjavlja, da se nemški pomožni križar-ki ne dovoli, pluti v daljavi 3 milj od brežine v New York. Pristavil je, da ne more uvideti, v kako svrho naj kapitan Thierichens dopluje v New York.
Zmaga suhačev.
Dothan, Ala., 26. marca. — Novi zakon v Alabami, ki prepoveduje objavo oglasov glede prodaje opojnih pijač, je bil danes po nadsodniku W. Chap-manu označen kot ustaven. "Montgomery Advertiser" je bil uvedel poskusen slučaj.
Desetkrat bo pel za $70,000.
New York, 29. marca. — Enrico Caruso je brzojavil iz Monte Carla glavnemu poslovodji Metropolitan Opera-družbe, da bode slavni tenorist kon-cem.majnika' v Buenos Airesu, Argentina, desetkrat nastopil v tamošnjem opernem gledališču po $7,000 večerne ■plače.
Predober kralj.
Nov spomin na lani ustreljenega, prejšnjega grškega kralja Jurija, prinašajo pariški listi. Ko se je kralj mudil v Franciji, se je rad vozil v omni-busu. V takem slučaju je bil" zanj in njegovo družino naročen ves omnibus ki drugih popotnikov ni sprejemal. Nekoč je stal v toplicah Aix pred njegovim hotelom omnibus, da bi kralja odpeljal v kopel. Že je z nekaj spremljevalci vred prihajal kralj, kar se prikaže tuja gospa, ki zagledavši omnibus, hiti vanj. Eden izmed kraljevih spremljevalcev jo je hotel zadržati, češ, da je omnibus izgovorjen za privatno družbo, ali kralj ga je zavrnil. Ko so pa naenkrat drugi gospodje enega iz svoje srede jeli nazivati "Veličanstvo", je spoznala nič slabega sluteča žena, kaj je napravila, pa je brž hotela popraviti: "Moj Bog, kaj sem naredila, v kraljevski voz sem zašla, ustavite, u-stavitel" Kralj pa je dejal: "Pomirite se, gospa, krajj ni nalezljiva bolezen." In nekoč je stal kralj na peronu, ko je prihajal vlak. Skozi okno III. razreda je klicala nanj kmetica: "Bodite tako prijazni, gospod, pomagajte mi malo I" Pa mu je podajala z voza o-guljcno popotno torbo in težko košaro. Kralj je gledal, kako bi. Pa je lepo vzel torbo in težko košaro, pomagal kmetici z voza in ji nesel prtljago v čakalnico. Zdaj ga zagledajo njegovi spremljevalci, ali kralj jim po-migne, da naj puste. In v čakalnici se je s težavo ubranil napitnine, ki mu jo je usiljevala preprosta ženica.
VSTAL JE!
Nemški podmorski čolni ne mirujejo.
Potopili spet nekaj parnikov in resno ogrožajo angleško bro-darstvo.
GENERAL PL. KLUCK RANJEN.
Turške trdnjavice v Dardanelah še niso razdejane.
Berlin, 29. marca. — Po vojnem uradu danes izdano naznanilo pravi, da je bil general pl. Kluck, ki je vodil nemški pohod v Francijo začetkom vojne, lahko ranjen po šrapnelskem drobcu, med tem ko je nadzoroval sprednje postojanke svoje armade. Stanje generalovo je baje zadovoljivo.
Izza umika od Pariza je general pl. Kluck poveljeval nemškim podjetjem na severnem bregu reke Aisne blizu Soissonsa.
"Samo v Argonih in Lotaringiji so bili spopadi," pristavlja naznanilo, "in ti so bili uspešni za Nemce."
Nemci potopili tri parnike.
London, 29. marca. — Potop treh ladij, z morebitno izgubo 138 življenj, je žrtev morske zaprtije po nemških podmorskih čolnih v zadnjih dveh dneh.
Vsi trije parniki so bili trgovinske ladje. Dve sta bili angleški in tretja je bila holandska.
Dve sta bili torpedovani po nemških podmorskih čolnih in tretja je bila žrtev mine.
Zadnje žrtve pomorskega vojskovanja so bile:
"Falaba" — Britanski parnik, tor-pedovan in pogreznjen v prelivu sv. Jurija v nedeljo popoludne. Štirje potniki in štirje mornarji usmrčeni ter 61 potnikov in 43 mornarjev pogrešanih. Rešenih je bilo 52 potnikov prvega razreda, 34 potnikov drugega, razreda in 49 mornarjev.
"Aguila" — Britanski parnik, torpe-dovan in pogreznjen ob Pembrokeshir-ski brežini v nedeljo dop. Podmorski čoln je pričel streljati, predno je sprožil torpedo, in je usmrtil neko potnico, glavnega strojnika in člva mornarja. Skupna izguba obsega tri potnike in 23 mornarjev.
"Amstel" — Holandski parnik, raz-streljcn po mini blizu Flamborough Heada zarana danes. Moštvo je bilo rešeno.
Obstreljujejo trdnjavo Verdun.
Pariz, 30. marca. — Nemške baterije so se približale na streljaj trdnjavici Donaumont v bližini trdnjave Verdun in so sprožile edeninsedemdeset 42-centimetrskih izstrelkov v trdnjavo, ki pa so napravili le malo škodo. Francosko topništvo je kmalu zasledilo nemške topove in jih pregnalo. Trdnjavica je bila le malo poškodovana.
Pehotni napadi v zapadnem. delu gozda pri Le Petru so pridobili linijo okopov za Francoze, ki so ujeli 100 mož. Silni protinapadi nemški so bili odbiti.
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 31. marca. — Vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo:
"Zapadno od Pont-a-Moussona so bili francoski napadi blizu in vzhodno od Regnievilla in v gozdu pri Le Pre-tru tdbiti. Sq,vražnik je utrpel težke izgube, in samo na eni točki zapadno od gozda pri Le Pretru se boj še nadaljuje."	- .
Carigrad ogrožen od dveh strani.
London, 29. marca. — Carigrad je sedaj ogrožen od Bospora in od Dar-danel.
Dočim je zavezniško brodovje danes od Saroškega zaliva bombardovalo bu-lairsko linijo trdnjavic, so veliki topovi ruskega črnomorskega brodovja streljali na daljavo dvanajstih milj od sultanove palače.
Med tem ko je grmenje pomorskih topov strašilo mosleme v turškem glavnem mestu, je bil Carigrad prvikrat v svoji zgodovini bombardovan tudi iz zraka.
Ruski zrakoplovci so brzeli ob Bos-poru in spustili več bomb na Pero, stanovalni del turškega glavnega mesta. Prebivavci so deloma bežali v notranjost prestrašeni.
Neko turško ladjo štirijamborko so Rusi potopili v nedeljo ob vhodu v Bospor.
Na produ obtičal.
New Orleans, La., 29. marca. — Britanski parnik "Glenshiel", obložen z živili za Belgijce, se je zaletel ob ustju reke Mississippi na pr6d (gruščarico) in je obtičal.
Amerikanski Slovenec
MWilKAWK! SLOVBWBC. 2. APRILA 1915.
| IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 31. marca. — V velikem tednu smo. Veliki teden! Na vse mogoče načine ga slave in ga po svoje j-azlagajo: tem se zdi vstajenje narave, onim spomin na tragično usodo Naza-renca, "največjega religijoznega vele-titna"; njegova cerkev pa vernike spominja dne, ko je Gospod premagal svet in smrt ter se vrnil k Očetu, ki ga je poslal na zemljo v krvno daritev in odkupnino vseh grehov. Svoje božje poslanstvo je Zveličar sijajno potrdil z vstajenjem. Zato pa je Velika noč praznik radosti in vstajenja vsem, ki imajo ljubezen do resnice in odprto srce za nade neskončnega veselja, ki vedo, da je zmota minljiva, stalen in nepremagljiv pa je nauk Onega, ki mu stoletja ob njegovem vstajenju kličejo Hosana in Aleluja! •
Ob letošnjem Vstajenju pa gojimo tudi mi ameriški Slovenci še posebno srčno željo, da bi letos napočil davno zaželeni dan vstajenja tudi naši mili slovenski domovini! Dal Bog, da izide iz strašne evropske vojne naša nepozabna mati Slovenija vkljub vsem zadanim ji ranam živa in nerazkosana ter pripravljena za lepšo bodočnost pod svobodnim solncem! Dal Bog, da se letos uresničijo pesnika Gregorčiča proroške besede: "Kalvarijo svojo naš rod je imel — in dneve prebridke trpljenja — a zdaj mu rešitve je zor za-žarel — napočil mu dan je vstajenja!''
—	V naši slovenski cerkvi sv. Jožefa je letos Božji grob prav posebno lep, tako da zaslužijo javno pohvalo, vsi, ki so k temu pripomogli, bodisi z darili za cvetice, ali drugače. V soboto zvečer ob pol 8. uri bode praznovanje Vstajenja našega Gospoda in Zveličarja s slovesno procesijo po cerkvi ter blagoslov z Najsvetejšim. Cerkveni pevci so se dobro pripravili, da bodo z lepoubranim petjem poveličevali velikonočne praznike.
—	Gl. zborovanje Društva sv. Družine. Prihodnji, t. j. velikonočni ponedeljek, dne S. aprila 1915, bo za našo naselbino veleznamenit dan. Vršilo se ba namreč tukaj prvo glavno zborovanje začasnega odbora Društva sv. Družine in zastopnikov njegovih podružnic, in sicer v dvorani šole sv. Jožefa. Spored: Ob 8. uri zjutraj sv. maša na čast presv. Družini v cerkvi sv. Jožefa. Po sv. maši se zberejo vsi' zborovalci v dvorani naše šole, nakar se otvori I. gl. zborovanje. Želimo, da bi to zborovanje obrodilo najlepših sadov za naš narod in posebej našo naselbino! Društvo sv. Družine je bilo ustanovljeno šele dne 29. novembra 1914, pa se je v kratkem času svojega obstanka uprav čudovito razvilo. Gg. zborovalcem kličemo vnaprej: Pozdravljeni!
—	Plesna veselica. Društvo sv. Ge-novefe št. 108 K. S. K. J. priredi plesno veselico v prid društveni blagajni -na velikonočni ponedeljek zvečer v Sternovi dvorani. Vsi rojaki in rojakinje so vabljeni.
—	Volitev. Prihodnji torek, dne 6. aprila, bode v Jolietu volitev desetih pomožnih supervisorjev, enega cest nega komisionerja in enega šolskega pooblaščenca. Nasproti si stojita republikanski tiket in sociališki; izvoljen bo seveda prvi. Med kandidati za po možne supervisorje na republikanskem tiketu je prvi g. Alexander F. Ross, dolgoletni foreman tiskarne Am. SI. ki je dobil pri nominaciji največ glasov.
—	Tretjo nedeljo meseca aprila upri-zore naši vrli diletantje prekrasno igro "Deseti brat", ki jo je spisal po Jos. Jurčičevi povesti Fran Govekar, znani slovenski dramatik. Igrali bodo po poludne in zvečer v korist slovenskim vojnim ranjencem. Zanimanje za to predstavo je splošno. Tudi naši naj boljši pevci nastopijo. In primeren govor bo imel Rev. John Plevnik, ki je dalekoznan kot izvrsten gpvornik Vse kaže, da bo dan uprizoritve "Desetega brata" na našem odru znamenit in spomina vreden. Več o priliki,
—; Opozarjamo cenj. čitatelje na prekrasni članek na 4. str. te izdaje pod napisom "Kalvarija", ki ga je spi sal za naš list Rev. A. Berk, dobro-znani sotrudnik A. S. in Ave Marie.
—	Vreme imamo jasno, ali izredno hladno, skoraj mrzlo zadnje dni, take da je vsako jutro slana.
Bradley, 111., 30. marca. — Cenjeno mi uredništvo A. S.! Prosim, da moj dopis sprejmete v nam priljubljeni list A. S. Po naklučbi mi je prišel v roke G. N. št. 70 z dne 25. marca. In ko vidim dopis iz tukajšnjega mesta Brad ley, 111., katerega je pisala (ali pisal) neka zavedna Slovenka, vsaj tako se je podpisala, se prav pošteno zaletava v tukaj živeče Slovence in v Amer. Slovenca. Ona pravi, da je tukaj toliko avstrijskih patrijotov, da je sramota za tukaj živeče Slovence. O ti uboga reva, kako sramoto ti delajo tukaj živeči Slovenci, če nečejo svojih itrdo prisluženih tolarčkov davati za tvojo Ligo? Saj tebi nihče ne brani, ti lahko daš, kolikor hočeš. Pa zberi svoje zavedne deklice, pa lahko napravite svojo podružnico Lige. Saj vam je pot prosta I Pa pusti tukaj ži-
veče Slovence pri miru, saj tukaj ni nihče z Ligo, niti proti Ligi. Enih par jih boš več imela. Torej na delo, zavedna Slovenka!
In ti zaslepljena ženica. Ti pišeš, da nekateri preveč verjamejo, kar piše A. S. In praviš, da je A. S. najbolj nazadnjaški list, in da bi mu morali dati ime obrekovalni list in zatiralec slovenskega naroda! Zakaj pa ne dokažeš, zakaj je Amerikanski Slovenec ob-rekljivec? Ali nima A. S. pravice prinašati svojih naročnikov dopise ravno tako, kakor Glas Naroda? Jaz bi rad vedel, kako ti imenuješ svoj dopis: če ti misliš, da je tvoj dopis res podučljiv, po mojem mnenju in več drugih je tvoj dopis obrekljiv, torej je G. N. tudi obrekljiv list. Zaradi Lige pa ti ne moreš nikomur dokazati, kako je koristna. Ti praviš, da je A. S. zatiralec slovenskega narodu: to je spet drugo, česar ne moreš dokazati, ker jaz sem naročnik in ga berem več kot 12 let, pa še nisem videl nobenkrat, da se naj ne izdajamo za Slovence, kakor je to prinesel G. N., ko je svetoval in pisal g. I. B., da se naj ne izdajamo za to, kar smo.
Pa brez skrbi! Mi beremo A. S. in se ne sramujemo svojega rojstnega kraja in materine domovine. Ti si pa lahko naročiš še enih par naprednih listov, dobiš jih v Chicagi.
Zdaj pa z imenom na dan, ti zavedna Slovenka! .Za kaj se sramuješ svojega imena? in svoje matere in očeta? Za vratmi vsak lahko napiše in pošlje v svet. Torej z imenom na dan! Potlej bomo videli, če si res tako zavedna in napredna Slovenka!
Voščim po širni Ameriki vsem katoliškim Slovencem veselo Alelujo! In tebi, Amerikanski Slovenec, veliko u-speha in naročnikov!
Mihael Jakofčič.
Calumet, Mich., 28. marca. — Spoštovani g. urednik! Prosim malo prostora v vašem listu. Nisem si mislil, da bode moje res malenkostno pojasnilo glede dopisnikov A, S. dobilo odmev ravno pri Ivani Bambič.
Enkrat sem mislil, da bi Vam, cenjena dopisnica, pojasnil bolj obširno, kaj mislite, ker dosedaj se niste še o ničemur izrazila. Ker pa imam premalo časa, metati bob v steno, naj zadostuje. s .
Sicfr je težko pričeti, ker tb ni ni-kaka debata, kakor misli cenjena dopisnica, in tudi osebnost nasprotnosti ne, ker moj dopis in dopis Ivane Bambič so tako daleč en od druzega, kot je od tu v Srbijo. Sploh je pa v dopisih Ivanice Bambič toliko otročjih u-gank, da niso za vpoštev. Kot take so: Zakaj v Ljubljani ne pišejo na listu Avstrijski Slovenec in kako bi se mi mogli imenovati avstrijski Slo'venci. No, če še sedaj ne veste, je to zato, ker je v Avstriji več narodnosti; in recimo, če bi bila Vi Srbkinja (kar je posneti) in bi spadala pod Avstrijo, Vas bi nazivali avstrijska srbuša (Gcl-ta.)
Kakor sedaj vedno Vam je na misli volilna pravica, amerikanska vlada. Kaj mislite s tem povedati? Mogoče ronate "for trusti for the Sufragetion suside" (Kdo razume? Op. st.). Ali ste pa mogoče že dinala pri katerem amerikaiiskem regimentu (Potrjeno.) Sploh Vas pa nisem nikoli prašal o nobenih volitvah.
In dalje lomite, da je iz mojih dopisov razvidno, da niste ve ženske za drugam kot za v kuhinjo. Tu ste se pa tudi malo urezala: nikoli še nisem bil proti temu, da ne bi bilo žensko mnenje v listu odobravano, toda ne V!-aka taka učenost kot je pa Ivane Bambič, Marije Glina. Naj pa žiher ostane notri za pečjo v najzadnjem kotu. Solit se pojte z vašo srbsko reklamo. Edina vi trobite po A. S. one iz Glas Naroda prepisane budalosti. (Auč.)
Sedaj neham ter želim, da ne bi Ivani Bambič rojila vedno po glavi volilna pravica, soldački marči po Meksiki i. t. d. ter da nam bi povedala svoje mnenje o Avstriji. Cenjeni čitatehi pa naj ne mislijo, da velja to za osebnost repete.
John Grsich.
Op. ur. Gorenji dopis smo le malo popravili, da ne zamažemo njegove izredne duhovitosti.
Calumet, Mich., 29. marca. — (Izmed najnovejšega.) Na cvetno nedeljo je bil tu tako hud mraz, da prekaša vse dneve letošnje zime. Teta burja je gostovala tako prijazno, da bi res smeli imenovati cvetno nedeljo, ker so palme nešene od blagoslova cvetele v rokah, skoraj bi bilo tako ledeno, da bi mogli ušesa na kape natekniti. Hrvatje se zbirajo v svojih katedralah ter se posvetujejo, kaj neki jim je početi z odborom S. H. Z.? da bi še naprej jih nihče ne imenoval, da spadajo v junion
in da bi pri ...... dobili spet veljavo,
toda to jc jako težko, ker to ni tako, kot če bi prišla vest federacion maršat na Calumet in da bi vikali: "dole sa crkvom". Nekatere osebice rudeče bande Se pulijo za lase, ker niso odstopile od S. H. Z. in pristopile k novi "Podporni slovenski katoliški družbi", dokler je bil čas. Na svoje veliko začudenje so izvedeli, da so na Calumetu še samo oni pri S. H. Z., katerih niti
pri zvezi ne marajo. (Imenitno.) Toda zastonj sedaj točiti krokodilove solze, zastonj igrati uloge detektivov, zastonj se hliniti po stanovanjih, kot agenti za žajfo; povsod jih se dobi, da bi kje kaj izvedeli, ker sami itak nič ne vedo — holt! (Jack posluša.)
Slovenska katoliška podp. družba raste z nepričakovano hitrostjo; sploh reči se more, da se vse sploh tako zanima in deluje za čim prejšnji napredek, da se je čuditi. Ni še poln mesec, kar se je vstanovila, pa že lahko izide s 500 udi v parado. (In kot poročevalec pristavim: s praktičnimi katoličani.)
Nekatere osebe so bile razočarane, ko se jim je povedalo, da se za to društveno gibanje na Calumetu zanima
tudi tipe---pa to je ena in sto,
da če se kdo z volkom brati, mora tudi z njim tuliti. To pravi tudi pregovor, katerega mi je čestokrat povedal moj učitelj Franc Kenda.
Tudi tu se čuje, da so pričeli delovati suhači; toda mi upamo, da vsaj slovenskih glasov ne bode notri, zato tiste osebe, katere imajo navado, nesti svoj nos v vsako reč, naj za Boga vsaj tam ne grejo kihat.
Vigred, spomlad se nam bliža. Kmalu bode treba zapeti: Priroda je spala — pa zopet je vstala — in prišla je zala — preljuba pomlad. — Okrog veselice — nam delajo ptice — in mlade cvetlice — olepšajo vse — Nebo nam spričuje — in svet oznanjuje — Bog oče kraljuje — tam gori čez nas.
Op. Ker je vsakega dopisnika v poročanju novic edini princip, da poroča vse všečne in nevšečne novosti in ne d^ bi se oziral ne na to in ne na ono stran, niti na osebe, katerim bi bile novice nevšečne; in ker nobeden dopisnik ne more opisati novic, da bi kar kot pri vojakih povedal "pripravljeno" in jih mora obleči v to ali ono obleko, upam, da tudi moje poročilo ne bode razburilo nekaterih; in če bi res kedo kaj pihal, vzamem kot poročevalec vso odgovornost nase.
K sklepu želim najboljši napredek S. K. P. D. ter kličem:
Trdno kakor skala stani, sovražnikov se hrabro brani; sinove, hčere imaš zveste, Slovence same in Slovenke, in prave trdne korenine, ker njih pogum nikdar ne mine!
Novi dopisnik A. S.
Cannonsburg, Pa., 27. marca. — Cenjeni g. urednik! Vem, da nisem zmožen v pisavi, zakaj bolj mi pfistoja delavsko orodje, kot pa pero. Tedaj imejte usmiljenje, g. urednik, s temi mojimi skromnimi vrsticami ter jih priobčite v vaš katoliški li^t Am: Slov.
Popolnoma se strinjam z vašim listom, ker vidim, da stoji na strani pravice in resnice. Iz srca si želim, da bi postal čimprej mogoče dnevnik. Neustrašenega potovalnega zastopnika vam bi bilo treba poslati na agitacijo po Združenih državah. In vaši Stalni zastopniki naj bi jih podpirali v njih trudapolnem delu. Po $3.00 na leto, pa morebit bi šlo. Jezijo se brezver-ski listi na vaš list in Ave Mario. Strah jih je pred tema dvema listoma. Oni dobro vedo, da kamor prideta ta dva lista, tam ne bo dolgo časa več prostora za protiverske cunje. Odre-šitelji delavcev hočejo biti, v pesnici so pa pravi delavski krvosesi. Ko bi bilo kako sramotno skebsko delo, bi ga ita prvi šli opravljat. Seveda to pa vse iz ljubezni za slovenskega delavskega trpina! — Helo, Vene, zastopnik G. S., in vzorni socijalist, kje si? Leta 1909 meseca julija, ko se je šlo za ustanovitev unije Indiana P. Tin Plate Co., si dobro znal, da se delavci potegujejo za svoj kruh. In ti si jim pa šel kruh jest! Ali si to naredil iz ljubezni do delavca, kaj? Ko vas je bilo pa preveč skeboy, so se stari delavci morali povrniti nazaj na delo. Takrat si pa ti odnesel kopita, zakaj bi bil dobil za svoj zaslužek pošteno plačilo, razumiš? — Kar se pa tiče našega društva, pa potipljaj se tam, kjer te srbi. Ti bi rad sovraštvo napravil med člani našega društva, ko hujskaš, da je Pe(-hanova armada. Mi vsi člani in članice imamo ednako pravico do predlogov in do vseli stvari, kar se tiče pri društvu. Mi vsi vemo, da ti je trn v j i»eti naše društvo. In tudi nobeden I dan ni tako neumen, da bi tacega sr-i boriteža poslušal, kot si ti. To si za-I pomni, Vene.
Prijazen pozdrav vsem bralcem tega lista in Ave Marie. In voščim vesele velikonočne praznike. Drugič se pa podpišem s polnim imenom, to pot pa Koritničan.
Cleveland, O., 25. marca. — G. urednik! Prosim za malo prostora v cenjenem listu. Kar se tiče delavskega položaja, je še vedno bolj, po slabem, čeravno so že obljubovali bolših časov. I)ne 4. februarja je bil odločen dan milodarov, prostovoljnih doneskov. 100,000 dolarjev, za brezposelne delavce, katera svota bi se porabila za popravo in zboljšanje parkov, in siromake, brezposelne delavce, 2,000 po številu, bi se sprejelo na delo za gori o-menjeno svotol Vsaj tako je bilo o-značeno na plakatih, izdanih po zato odbranem odboju. Čudno pri tem dobrem zmislu je le-to, da od milodarov in prostovoljnih prispevkov v prid delavstvu se lepšajo in popravljajo parki, dočim morajo revni in brezposelni delavci še delati in trpeti za denar, darovan za brezposelne. Jc že tako, da delavec ostane delavec, siromak pa tudi, ker se le bolj redko spomni kateri nanjl
Dalje se tudi piše in kuje skupaj ne-
ka Jugoslovanska liga. Piše se tudi po nekaterih listih več kot preveč od te lige; pa liga, pa za ligo in zopet liga. saj denar vsak rad spravi. Kdaj se je pisalo toliko v teh listih, kakor Cl. A., Gl. N., G. S. (po krivici delavski imenovani), za delavca, od delavca ali v prid delavstvu, od katerega žive, kakor pa sedaj za to ligo, izkoriščevalnost nove vrste in zaničevanje še dobrih Slovencev? Kakšne koristi bo imel delavec od tega, ko vedno vpijejo in ko-lektajo: dajte nam, dajte in prinesite dolarjev, mi bomo vas osvobodili, mi bomo vas združili s Srbi, z Rusi in s Slovani, ali le s pomočjo tolarjev, brez tolarjev ni seveda nič in nič pomoči za vas. Liga stane denar, kdor hoče biti član! Zato brez dolarjev tudi član ne more biti ali postati noben!
Zatorej dragi Slovenci! Kakšno korist ima revež in delavec od lige, ako se gg. odborniki vozijo za vaše težko prislužene cente po Ameriki ligo ustanavljat? Komu bo kaj pomagano z J. ligo? Le verjemite ljudje božji, da skozi ligo ne bo dosegel nihče nič! Saj vendar imamo dosti zgledov, kaj znajo taki tiči z lepim petjem — sam denar. Zakaj se pa ti gg. na svoje stroške ne vozijo po Ameriki ligo ustanavlja? Zakaj povsod kolektajo? Zakaj pa brezposelnega delavca ne pošljejo po Arfieriki? Zakaj tako vpijejo in toliko pišejo od izkoriščevalne lige? Ker vedo, da sedaj je čas, da se nekaj businessa naredi z evropsko vojno.
Kaj bojo osvobodili in združili, mora vsak vedeti: osvoboden bo vsak le za denar, kolikor ga da kdo. In združeni bojo pa gotovi elementi z vašimi dolarji! Ste razumeli?
Nikakor pa ne, da bi v Evropi kakšen narod združili ali osvobodili. Ne, nikoli in nikdar, taki gg. kot Blatnik, Sakser, Kališ in še drugi, ne. In sploh na tak način zaničevanja, zasramova-nja naroda, Avstrije in cesarja — ne!
Zakaj se ne pošlje nabrani denar pri ligi siromakom Slovencem in Avstrijcem v. tem žalostnem stanju? Zakaj kličejo ligarski listi samo svobodomi-selske in brezverske rojake v boj, ako je tako dobra stvar? Zakaj se zaničujejo rodni Slovenci po teh listih, dočim kličejo drugorodce na združenje in skupnost?
Kje je vaš razum? Zakaj da bi se ne smela resnica pisati od lige? Zakaj bi se ne smelo pomilovati avstrijske vojake, ko so porjiilovanja vredni in pomoči potrebni? Zakaj da bi od Avstrije ne smeli pisati, ko ji tolike krivice delajo? Malo bolj premislite, pišite bolj olikano in pošteno in času primerno in resnično, potem bo še kdo verjel, drtigači ne!
Še se spominjam, kako je lansko leto Cl. A. klicala skupaj samo zavedne in svobodomiselne Slovence za Narodni dom. In potem "čedalje več zanimanja"! Kje jc Narodni dom s tolikim zanimanjem? In sedaj zopet piše: "Čedalje več zanimanja za ligo!" In skup 122 članov, koliko še prisiljenih! Kajti se tudi pri veselem omizju pobira za ligo, kot piše Cl. A.; tudi sestankom, skupščinam ni prizanešeno kolektanje. Gospa" V. i/. Nottinghama bi bila veliko več posnemanja vredna ko bi darovala nabrani denar za slovensko šolo ali sirotišnico ali v staro domovino poslala. Še drugi narodi darujejo v dober namen, oskrbo in izobrazbo nedolžnih otrok.
Ko bi si katoličani omislili ligo, kako bi vpili in zavijali ti svobodomiselni uporniški listi! Tako na primer se je lansko leto ustanovila Zveza Katoli škili Slovencev, l ist Ave Maria je prinesel to vest, da je zvfcza velepo-membna in dobra. In vem, da se-še vsaki dobro spominja kot jaz, kaj je pisala Cl. A. o omenjeni zvezi. Na dolgo in široko je pisala, da je Zveza le business, izkoriščevanje in še druge najslabše podatke napram Zvezi Kat. Slovencev. Vsak razumen človek in katolik pripozna, da zveza ni biznes in tako slaba stvar, kot je pisala Cl. A oziroma urednik. Ako pa pogledamo J. ligo bolj natanko, vidimo, da liga je business, in ne Zveza K. Slovencev. Toliko na znanje Čl. A., da se posojeno vse vrne lahko.
Se omenim kakšni ljudje vpijejo: "Doli z Avstrijo", "starec", "sivec". Ko sem slišal človeka, precej pri ko-rajži je bil, kako grdo, nesramno, po-hujšljivo: pVeklinjevanje je izgovarjal napram Avstriji in cesarju, kakor I "lump vseli lumpov", "baraba vseh ba-I rab" "k— vseh k—", in sploh vse, kar se ne sme in ne spodobi, dočim jc o-menjeni sramotilcc lumpal na cesarske stroške, marsikateri knof odtrgal mu in najboljše čase imel v življenju, kot se jc sam večkrat izrazil, pri vojakih. To navedem kot izgled, kakšne vrste ljudje zaničujejo Avstrijo in vladarja. Dosti prida ni noben od njih.
Končno opominjam Slovence katoliške, kateri imate naročene vam sovražne liste: le proč ž njimi, kakor Gl. N., ki vas imenuje "patrijote", "moč-nikarje" in iz vas osle brije! Le verjemite mi, da boste prav lahko živeli brez njega, kot jaz. Tudi pogledam ga ne. Pa sem ga tudi imel precj več leti. Le neustrašeno stopimo v boj napram njim, ki nas zaničujejo, po vzgledu naših bratov Slovencev v naši domovini, in ne po zgledu naših "Rusov" ali Srbov" ali izkoriščevalcev. In s tem bomo pokazali, da ne gledamo samo za business in izkoriščevalnost ubogih nas trpinov, ne za sramotenje naših Slovencev in naše domovine in naše sv. katoliške cerkve; pač pa za dobrobit vsem. In če ima kdo kaj dati za ligo, naj se rajši usmili svojih
pravih bratov v stari domovini. In to bo korist narodu.
Pozdrav čitateljem Am. SI.
Stalni naročnik J. Z.
Gilbert, Minn., 27. marca. — Za velikonočne praznike bi se jaz v listu A. S. oglasil, samo če mi Vi, g. urednik, dovolite trial kotiček v našem prelju-bljenem listu Amerikanskem Slovencu.
Z delom se ne moremo nič pohvaliti, ker je pri nas slabo. Dne 15. marca so odslovili veliko mož iz Genova-rudnika. Naše mesto bo dobilo novo vodo, so začeli kopati jarek za cevi v sredi februarja. Pri tej zgradbi je delalo čez sto mož; ko so pa jarek dokopali, je pa tudi od tu bilo odslovljenili veliko mož gori omenjeni dan. Sedaj se pa res slabo dela pri nas, vse polno je brez dela mož.
Veste, g. urednik, tudi to zimo nas je obiskala bela žena smrt, pa nam je vzela veliko mladih mož.
Tudi pri nas so se izražali za tist6 Ligo, katero silijo naši dobrodušneži med slovenski narod v Ameriki. Tu pri nas so kar glasovali pri društvih,

t
da b; vsaki sobrat dal jim po 10c ys» mesec. Rojaki, ali ste že pozabili«» leto, ki se je pisalo 1907, ko so v ^ vi Minnesoti narode hujskali in šo«1' li: Dajmo štrajkati, v unijo se vp'^ boste služili po 3 dolarje na delo. In mi smo jih ubogali in * štapali, pa vsepovsod je bilo dosti in plača današnji enaka. To je zgodovinsko dejstvo bilo v MH"^'* Pa kaj smo dosegli s tem štraj^". Nič, samo prazen žep. In osraffl0J' smo šli na dnevno delo, in dva«* hujše smo morali delati pod bossov. To je ostalo do danes. ^ te, rojaki, taki so tisti dobrodusfl1 v. , ditelji, ki hočejo vam denar izsesati * i vaših žepov. Ne dajte se jim' ^ t,e, oni tako križajo našo milo do®] vino, pravijo: Dol z Avstrijo! In £ tem bi pa nas na limanice lovil'-so ljudje, da človek ne more f22^ njih misli. Varujte se jih, ki Prl(ll£ k vam v ovčjih oblačilih, znotraj ®0' zgrabljivi volkovi. Rojaki v Gilbe ali bi ne bilo bolje, če hočemo sVOF rojakom pomagati v starem kraju (Nadaljevanje na 5. strani.)
Zimski kašelj --
kateri se ni hotel vdati nobenem načinu zdravljenja ali katerega ste vsled kateregakoli vzroka zanemarjali — se lahko hitro olajša in bolnik spravi zopet k zdravju, akose uporabi
Severa's Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča). Njegovo tešilno vrednost je izkazal v mnogih tacih slučajih. Sledeči je eden izmed teh:
*
"Moja mala hčerka Jo imela kagelj 7.0 od zime. Dali smo ji Severov Balzam za Pljuča in ko smo porabili dve steklenici, je kagelj popolnoma izginil. Mi imamo Severove Pripravke vedno pri roki in ti bo Severov Reeulator, Severov Življenski Balzam, Severov Nervo-ton, Severov Želodčni grenčec. Severove Jetrne krogl-jioe in Severovo Gothardsko Olje. Vsi ti so izborni pripravki."	Josephine Ratajczak,
24 E. Stanton St., Hudson, Pa.
Zoper kašelj,
oslovski kašelj, vnetje sapnika, hripavost in davioo poskusite Severov BalzaO za Pljuča.
^tena 25 in 50 centov.
Ako ste se prehladi1*«
poskusite Severa's Cold and Grip Tablets [Severer ve Tablete zoper prehlad in hripo].
Cena 25 centov.
Spomladanski opahtft
in enake srbeče kožne bolezni lahko hitro in uspešno odpravi Severa's Skin Ointment (Severovo Mazilo zoper kožne bolezni.)
Cena 50 centov.
Severove Pripravke
imajo naprodaj lekarnarji
vsepovsodi. Zahtevaj'® Severova. Ako jih ne mo* ret« dobiti, naročijte jih od
W. F. SEVERA CO.,
CEDAR RAPIDS IOWA 0
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaJ 1 g starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
| 3%—tri od sto—3%
^	na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to al« osebno ?
j	pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je P
^	nadzorstvom zvezne vlade.
§	. Mi imamo slovenske uradnike.

\5 »
I J0mi i

§
t i
I i ž
The
Joliet
Nation^
Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni $400,000.00.


CHAS.
osoaivsi
Ni kruha istega f ni mogoče dobit'- * gfl' M« f OSEBNA V?* STY A i« P'171"1,0' spečemo raTH0;pra;
KRUH-5ch»eb' Pokusite.....ni H
t 00f i COMMERCIAL!
TRUST & RANK
SAYINGS OAll*^
IE
30F JOLIETf
i i
5
t
p »
M H
»	SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE P
*	NADZORNIKI'
HfS	URADNIKI	, . „«R.B'1?;»r»,k
Herman C. L. Stoli	A
S	E. J. MURPHY. pr.d..d»ik	C.rlO..(orU	£b«rl« £ O« g
„	THEO. R.GER1ACH. podpr.d.ednik. Edward R. Daley i hn T- Cl»° '4
»	JOHN T. CLYNE, kaiir.	Willi.« St.r« £ , M^hr	ff*
lili C
ir d«1 s
irpisiC-
ti df'-pra':
ijkcfl noi"> Ivaki*
Vi' m .jgtf V* do®«-InPr [i. f zuwft ,ridi)f
:

IZ STARE DOMOVINE.
|	KRANJSKO. ^J
, Za vdove in sirote padlih kranj-lh voJakov. Ljubljanski "Slovenec" *'«e 20. febr. piše: Prečastiti gospod «v. Joseph Tomšič, župnik cerkve sv. f* V Forest City- Pa- (Severna A-Menka), je tukajšnjemu c. kr. deželne-predsedništvu poslal znesek 1087 K 50 vin. s sledečim pismom: "St. '°seph's Church, Rev. Joseph Tomsic, «ector. Forest City, Pa., 22. januarja C. kr. deželna vlada, Ljubljana, pfanjsko. Naši Slovenci in Slovenke, v naselbini Forest City, Pa., so ^ moj poziv nabrali precejšnjo vsoto ce'3,°ve.nske' oziroma kranjske ranjen-e' ar Je bil moj prvoten namen. Ker j jo|S ■nisem pričakoval toliko, sem poslal ■Ulkr- garnizijski bolnici zaradi pre-t soke poštnine le za 48.84 dolarjev
Iber« svoj*
UV!'S
i i
'n za 6 dolarjev povojev za ra-lnce; Parcelna poštnina stane prednjo svoto 25.04 dolarjev, a ni po-»gati. Ostalo svoto 217.50 dolarjev j.81 poslal na naslov: "C. kr. vlada v gUpljani" 2a vdove in sirote padlih P01n/- v°jakov- Želim, da se ta ve vteV objavi v obeh ondotnih slo-Vratt ^ dnevnikih> meni pa pošljite Sc ko Potrdilo na priloženi naslov, da v , ?n 'judstvu izkažem. Z odličnim ;j kovanjem Jos. Tomšič, s. r., župnik 2T genske cerkve v Forest City, Pa."-stj,em darovalcem, posebno pa preča-^-emu gospodu Joseph Tomšiču, izliv^6 tudi tem potom najtoplejša za-
# « •
¥ ^'jT" ^eP"jazne novice za kmete.
|	( metovalec" naznanja, da c. kr. kme-
I	"obe ,drUŽ^a kranjska ne bo dobila
■$	PokrV državnih podpor več, niti v
i	v's/'J* sv°j'b režijskih stroškov, niti i' tijsu-i ° posPeševanja posameznih kme
S	Proš'1'Pan°g in da zato v'aSanje
§	nj za Podporo brez pomena. Na-
|	v0j„a naznanja "Kmetovalec", da je
$	lila t,Up.rava vso modro galico zaple-
S	^aUf V6 Nemčija prepovedala izvoz prepo "metnih gnojil, da je Italija
S	meša°nVedala izvoz žveplene moke, po-
W	pren 6 Z m°dro galico, in da utegne
I	^vedati tudi izvoz žvepla.
A sta70ftlebiranje mož od 43- do S0- leta
'l Wed 43 "e Listi P°r°čajo: Mož w Piel,;.. • ln letom ne nameravajo , S Jados v' 0z'roma novačiti, ker so že S Vewi 1. ernovojniški dolžnosti. ("Slo-C 22. febr.)
V	naši fantje. "Slovenec" pi-
(l0tllobOStvo oddelka strojnih pušk 27.
ranskega pešpolka nam je po-i!i?4( j^1110 dopisnice, na kateri piše
I1"0 Dr ?glm: "Naznanjamo, da je sa-■! 4rja ™ našim oddelkom dne 5. febru-
■»ttiljerr 500 Rusov" Tudi naša sk'o AJa pri nas prevladuje nad ru-
'Podpis°g0)POzdravov!" (Sledi ve,i
< febr'u!aŠki slovenski domobranci so "aPad Ua^Ja.letos odbili silovit ruski krnili US' so pod ognjem naših iz-■toso. 1 elcev padali kakor trava pod lli' kar - ^ .so biIi popolnoma uniče-■ bili, So J.', mso naši hrabri junaki po-
SPa 3 ruJ,'\ "ieli; uničena sta bila 2 ali i ffcbruariS P°lki' Ponoči od 8. na 9. silovit ru Pa "aši Primorci odbili Uski napad in premagali Ruse.
^eze?eI ^ na severnem bojišču c. in g. jjT"1 P01"očnik in carinski urad-^'^nta • U" ?lazon> sin g. višjega rc-A)ažona J,UZ' železnice v pok. Franca Pija. '" Zet g" nadučitelja v pok.
s'ra8L "v ®'ovenskega praporščaka v
r Pešpoiu ragi je umrl . praporščak
r6vai je : tehuik Janko Tomec. O-
"em bojiš"0 ra"' d°b'jenih na sever-
0|>;itreiii T' P0 nesreei ga je pa nato
'"dresom nje«ovih tovarišev s sa-
Vstedteff; tako hud°. da je Tomec le8a Umrl.
C posu?rij: dne 21. febr. Naša ob-^etkon, ic na bojno polje takoj
'" »»ladeni".0 acije okrog 200 moz ^videti ,LeV" Bil -ie Pretresljiv pri-3'eno ei 6 JUnake- katerih je bilo pri-v Hrabr Sami marškompaniji nad * Vseh bitk°u0 SC bori,i naši Gorjanci i IJ,«ed n i "a jugu in severu. Mno-]? So- j pa je ujetih na Ruskem, AmK -- ZaI°kar iz Podholma,
S. M rt'fp 12 ZaSlpa' MatCVŽ Ja"
V r Star' " Rcpe> Boris Čeme, Gre-i > Poicfc B^ak - Sp. Gorij; ; Grabda r 0onj' A"drej Zima vil'"' Lipov P Zima- A1°iz Rekar,
iJakOb P°alJaT2 SCllaJ izRa<1"-4 ^lp°vec i„ T"' JaiH'z šiln»ic' Ja-
I Andrei p Jozcf Cundrč iz Poljši-'i »o . iz E»oKndrČ iz Mcvkša, Franc
kot JS.ne ladje3"7 pa sc je režil iz ^ U)etnik J r^ nla ter se "ahaja V1' Isti i! n'l°vem gradu v črni-l0>'em LV smrtne nevarnosti med čt(> v 'rC°Skih krogel preplaval „ °Sorslf„ urah ter
tako rešil na Kakor piše, so C" ^ dl daH obl«k" ^ jedila. Ho' v bojT	pa so iz naše ob-
ok-V ,z Viš» r0U Rusom: Lovro Pri-CSki Odi "'6; vzglede» gospoda,-, C bran'b, v !" tr°bentač pri po-HjsJ^ na o^J , akopan je v mestu Žrtev em'kjer j« v bol-<J* Jak0K%Jl ruske šrapnele, Srn Ski nioist ' Posestnik in dim m ' Vrl mll Š* Po|jšice, Matevž
den,e « Zabreznega. Dc

ma se je odlikoval po svojem miroljubnem značaju ter z veseljem sodeloval pri Bralnem društvu. Rad je prevzel vsakovrstne vloge pri igrah. Lovro Čop, posestnik iz Podhoma, ubit je bil prvi dan pri trenu. Doma je bil čislan od vseh občanov zaradi svoje pridnosti. Matevž Zupan iz Zasipa, Pem Janez iz Mevkša, Simon Tonejec iz' Spodnjih Gorij; po zanesljivih virih tudi Jože Kermelj iz Gorij.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil France Rebol, posestnik v Hrašah pri Smledniku. Od meseca avgusta ni bilo od njega nobenega glasu. V uradnem izkazu je bil že proglašen za mrtvega. Sedaj je pisal iz mesta Biisk, gubernija Tomsk, Sibirija v Aziji.
—	V ruskem ujetništvu je c. kr. poročnik Štefan Medved.
—	Iz seznama izgub št. 130. Poročnik Močnik Jožef, 3. bos.-here, p., 13. stot., iz Idrije, ranjen.
—	Umrl je v garnizijski bolnici na Dunaju pešec 27. pp. Franc Bukovec.
—	Iz župnije Mirna je sedaj 98 vojakov v vojski. Padlo jih je dosedaj 5, namreč: Bajec Ben iz Mirne, Kole-nec Anton iz Zabrdja, Sladic Alojzij iz Zlebine, Franc Kravcar iz Volčjih-njiv in Rudolf Janez iz Cirnika. — O Bajcu in Rudolfu pa se zadnji čas sliši, da sta še živa, četudi je že vojaško poveljstvo uradno županstvu sporočilo njihovo smrt.
—	Nadporočnik je postal uradnik dež. odbora g. Ivan Možina, ki služi pri 27. domobranskem polku pri 2. nadomestni stotniji na Rakovniku.
-— Zblaznil je v cukrarni črnovojnik bivši Seemannoov delavec iz Gline Iv. Štrekelj. Oddali so ga na opazovalni oddelek. Siromak ima doma ženo in 4 nepreskrbljene otroke.
—	Nagla smrt. Dne 20. febr. proti večeru se je 36 letni črnoojnik Ivan Šelovin iz Sežane v gostilni v Kolodvorski ulici št. 24 nagloma zgrudil in umrl.
—	Ljubljančan v japonskem ujetništvu. Mednarodni odbor "Rdečega križa" je sporočil v Ljubljano, da se Ljubljančan Leopold Voje, mornar križarke "Kaiserin Elisabeth", ki se je nahajala pred Tsingtauom, nahaja zdrav v japonskem vojnem ujetništvu. Nahaja se v Kumamoto. — Vojetu ni bilo poročil od meseca avgusta.
—	Pozdrav iz Karpatov. "Slovenec' je prejel naslednjo vojnopoštno dopisnico: V Karpatih, 3. marca 1915. V neposredni bližini sovražnika se spominjajo telefonisti 5. stotnije 8. trd-njavskega topn. bataljona mile domovine in dragih rojakov ter pošiljajo najiskrenejše pozdrave! Anton Pulič, četovodja; Jožef Prihavec, korporal; Franc Mahkovec; Edward Južnič, poddesetnik; topničarji Silvester Pogačar, Jožef Malin, Jakob Ulčar, Pušnik.
—	Vojaške zadeve. Z redom železne krone 3. vrste z vojn?) dekoracijo je bil odlikovan polkovnik Vincencij Lat-ka, poveljnik 17. pešpolka; z vojaškim zaslužnim križcem 3. vrste z vojno dekoracijo nadporočnik Pavel Higersper-ger, 9. polj. lov. bat. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik v rez. Arttirn Zmerzlikar, brz. polk; zlasti zaslužni križec na traku svetinje za hrabrost namestnik provijantnega čast nika Emil Jorde, 17. pešp. Zlato svetinjo za hrabrost pa Ladislav Budnar, 29. polj. lov. bat. — Imenovani so za praporščake v rez.: rez. podčastnika Ivan Jurkovič in Jaroslav Volek in enoletna prostovoljca Ivan Nanut in Ivan Gasparin, vsi štirje 27. dom. pešp.
—	Umrli so v Ljubljani: Otilija Golob, žena skladiščnega delavca drž. železnice, 44 let. — Josip Mazi, čevljarski pomočnik, 22 let. — Marjan Povhe, sin gledališkega režiserja, 13 mesecev. — Matevž Por, kajžar, 49 let. — Fran Jugovič, pešec 17. pešpolka. — Peter Drehsler, črnovojnik 17. pešpolka. — Ivan Mrak, čevljarski mojster in posestnik, 50 let. — Einilija Kepa, bivša tovarniška delavka, 40 let. — Terezija Čehun, gostilničarka in hišna posest-nica, 59 let. — Marija Černivec, bivša kuharica, 75 let. — Jurij Sorle, črnovojnik 17. pešpolka. — Peter Kamen-šck, pešec 97. pešpolka. — Tomaž Lu-kan, užitkar, 64 le^.	'
—Umrl jc v Kamniku dne 22. febr. bivši župnik v Povirju pri Divači "in konzistorijalni svetnik č. gosp. Jožef Novak.
—	Umrl je v Spodnji Šiški čevljarski mojster in posestnik Ivan Mrak.
—	Pretep v Tupaličah. Fanta Ivan Naglic in Jožef Dovič sta se sprla na cesti radi neke malenkosti. Naglič je potegnil nož, a Dovič je odbil sunek z levico, a ker je Naglič potegnil nož nazaj, je prerezal Naglič Doviču dlan in ga ranil še z nožem na stegnu.
—	Obesil se je v Celovcu ključavničarski pomočnik Anton Sodja, doma z Bleda. Vzrok "nesrečnega ljubezen".
—	Umrli so v Ljubljani: Marija Ste-gnar, bivša kramarica, 72 let. — Gabrijela Smole, hči drž. želez, pisarniškega
ekspedijenta, stara pol ure. — Ivan Kosirnik, rejenec, 3 mesece. — Josip Jankovič, posestnik, 57 let.
—	Ivan Markež umrl. Znani hotelier v Bohinjski Bistrici, odbornik zveze za tujski promet, član cestnega odbora, g. Ivan Markež, rezervni korporal 27. domobranskega polka, je umrl dne 23. febr. v vojaški bolnici v Št. Vidu, na bolezni, pridobljeni v vojski. Z g. Markežem smo izgubili vzornega narodnjaka, podjetnega moža, katerega izguba ni samo za Bohinj, ampak za celo Gorenjsko nenadomestljiva!
—	Umrl je na Ogrskem za ranami vojak 17. pp. Anton Belič, star 21 let, doma na Viču. Doma žalujejo za njim starši, trije bratje in štiri sestre.
—	Umrl je v Trnovem v Ljubljani Jože Jerina, posestnik.
—Umrli so v Ljubljani: Alojzij Got-man, dninar 49 let. — Kakob Žvan, delavec, 48 let. — Milotin Franc Cankar, sin c. kr. policijskega stražnika, 3 tedne. — Marija Drobnič, mestna uboga, 85 let. —- Alojzij in Marjan Herga, sina c. kr. policijskega stražnika, 1 mesec.
-— Smrtna kosa. Iz Št. Janža na Dolenjskem. Dne 2. marca 1915 smo spremili k večnemu počitku g. Ignacija Flajsa, posestnika na Brezji. Pokojnik je bil dolgo vrsto let občinski odbornik in je z nesebično požrtvovalnostjo deloval za blagor občine.
t
ŠTAJARSK0
—	Junaški 47. pešpoik. Dne 28. januarja se je vrli 47. pešpoik, kakor smo že poročali, posebno odlikoval. Sedaj smo o junaštvu tega polka dobili še nekaj podatkov. Ko je stotnija pod poveljstvom stotnika Vogelsanga naskočila Ruse, so vpili štajerski fantje: "Roke gor!" in res, kakor na povelje se je dvignila sovražna rojna črta držeč roke kviško. Okoli 200 Rusov se je udalo. Nek ujet Rus je pokazal kritje, kjer se je nahajal ruski bata-ljanski poveljnik. Stotnik Vogelsang je podpolkovnika osebno ujel. Naši fantje so na bežeče Ruse streljali z ruskimi puškami. Komaj 10 mož ruskega bataljona je ušlo. Izgube Rusov so znašale: 100 mrtvih, 40 težko ranjenih 335 ujetnikov. Naši so imeli le 8 mrtvih in enako število ranjenih.
—	Profesor dr. Mum padel. Pri Jo-dlovi na severnem bojišču je dne 22. dec. 1914 padel dr. Alojzij Mum, profesor v Duhcovu na severnem Češkem. Dr. Mum je bil štajerski rojak, doma iz Spodnje Polskave.
•— O.dredba glede na žito in kmetsko prebivalstvo. Graški "Volksblatt" piše: Kmetsko prebivalstvo se zelo čudi radi predpisov o priglasitvi moke in žita. 240 gramov osebi zadošča v z.vezi z mesno hrano meščanom na dan, za kmetsko delavstvo je to ironija. Konjem so določili sicer prenizko por-cijo, a gojenje perutnine in mladih puj skov je brez^ žita nemogoče. To se piše iz Spodnjega Štajerskega. Iz zgornje doline ob Muri se pa piše "Grazer Volksblattu": Kmete in živinorejce je odredba jako razburila. Če ne smeš pitati mladih pujskov z moč-nato juho, jih ne vzgojiš. S tremi kilogrami ovsa na dan ne prehraniš niti izvoščkovega konja, tem manj težkega konja, ki je dobival do zdaj 10 do 14 kg ovsa na dan. Pod 8 kg ne gre. Zdi se mi, da se je odredba sestavila po zgledu kake oblegane trdnjave. Pozabilo se je, da se sme v oblegani trdnjavi polagoma vse pojesti, če je zmaga ali poraz, ker se po gotovem času— ko se vse poje — dovažajo nove zaloge (v najhujšem slučaju potem, ko se trdnjava vda). V Avstriji stoji drugače. Goji naj se polje in živina. Brez krepke živine se polje ne more obdelati, živina se mora zato dobro krmiti; brez primerne prehrane se tudi živina ne vzgoji. S surogati ni mogoče živine vzgojiti, kar je pri človeku mogoče.
—	V Karpatih je padel rezervni poročnik 97. pešpolka Jožef Moclier, aspirant južne železnice v Štoreli.
KORONO™]
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil b. h. pešp. št. 2 Joško Šenk, absolvira-ni jurist iz Jezerskega na Koroškem. Piše, da je bil dne 20. decembra 1914 ujet, se vozil cel mesec in se sedaj nahaja v Novo-Nikolajevsk, Sibirija.
—	Na severnem bojišču se je poročil 6. febr. črnovojnik Ivan Breznik s Koroškega. Poročilo pravi, da je duhovnika nadomeščal poročnik, ki je prečital od župnika poslane tiskovine. Nevesta ni bila navzoča, ker je doma na Koroškem.
ščen. Podana pa je zopet ničnostna pritožba. MajGen se nahaja v zaporu že tri mesece in pol.
—	O smrti nadporočnika 97. pešpolka Egona Gabrijelčič je padel, ko so Rusi vehementno naskakovali avstrijske okope, kjer je bil on poveljnik. Le njegovi eneržiji se je bilo zahvaliti, da Rusi niso prodrli v naše okope in da so naši celo ujeli tri ruske častnike in 200 mož. Gabrijelčič je bil v srce zadet in takoj mrtev. Zraven njega je padel njegov poročnik Mocher, zadet v glavo. Gabrijelčič je veljal kot najbolj hraber častnik 97. pešpolka. Ko je bil prvikrat ranjen v roko, se je povrnil po dveh tednih v fronto. V karakteristiko njegove hrabrosti naj služi, kar se je poročalo o njem službeno na višje mesto, ko je padel. Poročalo se je, da je padel najhrabrejši častnik polka, katerega eneržiji se je zahvaliti, da Rusi niso zavzeli' naših okopov, da so naši ujeli 200 Rusov ter da ostane dan 9. februarja -časten dan v zgodovini našega polka.
—	Iz seznama izgub št. 129. Praporščak Dekleva Edvard, 97. pp., ranjen; praporščak Fehrenbach Osvald, 97. pp. ranjen; dr. Fortuna Silvij, asist. zdravnik, 97. pp., ujet; praporščak Holeck Anton, 97. pp., ranjen; kadet Jirka Iv., 97. pp., mrtev (dec. 1914); poročnik Kuehnel Ivan, 97. pp., ujet; praporščak Loeschnig Friderik, 70. pp., 8. stot., mrtev (28. nov. 1914); praporščak Ma-larič Roman, 97. pp., ponovno ranjen; nadporočnik Oppitz Hugo, 97. pp., ponovno ranjen; kadet Teschko Ant., 97. pp., mrtev (dec. 1914); praporščak Vre čar Ivan, 97. pp., ranjen.
—	Župan umorjen. Iz Trsta z dne 20. febr. poročajo: Predsinočnim ob eni popolnoči so iz Gorjanskega s ko-lesljem pripeljali v Trst v mestno bolnišnico ondotnega župana, g. Josipa Kosmino. G. Kosmina, ki mu je bilo 40 let, je imel na trebuhu veliko rano, iz katere so mu silile čreva. Ker je v Gorjanskem neka družba vinjenih ljudi preveč razgrajala, jih je gospod Kosmina kot župan posvaril, naj se vendar z ozirom na sedanje resne čase vedejo dostojneje, vsled česar je prišlo do prerekanja, ki se je kmalu spremenilo v* resen prepir, tekom katerega je eden razgrajačev potegnil iz žepa nož ter ž njim zabodel g. Kosmino. V mestni bolnišnici so nameravali zdravniki g. Kosmino operirati, a je revež že okoli petih zjutraj umrl.
—	Slovenski visokošolec z Goriškega umrl v Nemčiji. Dne 19. febr. je došla v Gorico brzojavna vest, da je umrl v Frankobrodu v Nemčiji slovenski visokošolec Marij Besednjak iz Gorice.
C
HRVATSKO.
—	Sarkotičev opomin Srbom. O priliki slavnostnega sprejema novega bo-senskega deželnega šefa generala Sar-kotiča v Banjaluki so padle jako resne besede na srbski naslov. Pravoslavnemu metropolitu Vaziliju Popoviču je odgovoril general v kratkih a krepkih besedah, češ, da upa, da je metropoli-tova lojalitetna izjava odkritosrčno mišljena. Srbska duhovščina in učitelj-stvo morata nastopiti drugo pot in general upa, da bosta delovala v njegovem smislu. Ako se pa to pričakovanje ne bo obistinilo, potem se bodo našli drugi, katerim se bo lahko mirnim srcem izročil dragoceni zaklad države: duša in duh ljudstva. Drugače mora postati. Bosna in Hercegovina stP nerazdružljivo zvezani z monarhijo in bosta vedno ostali. Z vso brezobzirnostjo se bo nastopalo proti puntar-skim življem in vsi škodljivci državne misli med ljudstvom se bodo iztrebili iz mestnega zastopa.
—	Velika tatvina draguljev. Gospa Lavra Jurkovič je bila na potu iz Sol-r.ograda čez Ljubljano v Zagreb v železniškem vozu okradena. Nekdo ji je iz kupeja ukradel usnjeno torbico, v kateri so bili dragulji in drugi nakit v vrednosti 160,000 kron.
—	Sestanek hrvatskega sabora. "Die Drau" poroča, da se sestane hrvatsjci sabor meseca junija in sicer za kratek čas, da votira proračunsko indeniniteto in podaljša finančno pogodbo. .
— Denarne cene na 1. strani "A. S." so prave cene — ne previsoke, ne prenizke, ker vemo, da vsakdo rad plača pravo ceno.
j. p. king<*
Oba teltifen *	l\fl«ui
Stcv. S
***** »»trgovec.
Clinton in Deiplaines Stt. Joliet
j	PRIMORSKO.
— Razžaljenja Veličanstva je bil obtožen jurist Fran Majcen v Gorici, ste-nograf pri odvetniku dr. Podgorniku. Pri neki hišni preiskavi je dobila policija pismo jurista Majcena, v katerem je bil stavek, ki je služil za obtožbo radi razžaljenja Veličanstva. Pri prvi razpravi je bil Majcen oproščen, podana jc bila ničnostna pritožba in dne 22. febr. se je vršila druga razprava, pri kateri je bil Majcen zopet opro-
Geo. Svetlecich
SAWSSSSSWW»»M
K PRVI SALUN K ONKRAJ MOSTA M
Chicago Telephone .3861
107 RUBY STREET, JOLIET, ILI
DOBRODOSLII
STENSKI PAP1F
Velika zaloga vsakovrttnih barr, olj*
in firnežev. Izvršujejo se m kil varska dela ter obeianje sten*k«f> papirja po nizkih cenah.
A lexander Harass
rt Chi. Phone 376. gj
i Chi. Phone 376.
N. W. 92»
120 Jefferson St JOLIET, ILI
N. W. telefon 5S6
WALTER R. PADDOCK. Isil#
PADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIKT, HJ^
Chicago tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih mim&k
okrepčil in mazil.
OBA TELEFONA 67
Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno.
Najboljši Wilmington Premog
$3.50
TONA
American Coal Co.
(FRED W. EGGER)
J 210 N. Chicago St. JOLIET.
Razvažamo hitro na vse kraje mesta.
ggfflinnaHiiMiHi»iuiMimimiiimmn»iwiimiiiwmi»m»m
I A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik, OLHA.blag*
GLAVNICA $50,000.00.
Uilu. in inkorp. leta 19'0
Liquor Co.
1115-17-19 ChicagoSt JOLIET, ILL.»
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-S nja in drugih pijač, koje prodaje na d ebelo^ Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
< ■ ■	Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iiiuiiuiniiiiiiiuiuiiuiuuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiie
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1.330,00® KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOtf* TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA m vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKfr IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA* KI zahtevajte odločno, da se Vam posije denar le na "MESTNO HRANHf NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj šparkaso", HRANILNICI PA TAKOJ PlSlTE, PO KATERI banki i Vaš denar.
430
STRANI OBSEGA
VeliKi Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovanski narod na podlagi drugih mojft slovensko-angleikih knjig a priučen je ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjig« jc: »ov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji nj|sw ri, Angleška pisava, Spisovanj. piMm, Kako m pasta«, državljan pele« največjega Slov.-AngL hi Angl.-81ov. Momrja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iiroas Amerik, doka— jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi sm«l biti nobeden nastijenefc Cena knjige v platnu trdo vesane je $2.00, Ur se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.

— — ---- —

Araerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenski-
katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLO VENSK9-AM. TISKOVNA DROLBA
Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefon: Chicago 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta----$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$100
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančao naananijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV:
Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and only Slovenian
Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879.
CERKVENI KOT-EDAR.
4.	apr.	Nedelja	Vel. noč, Vst. G.
5.	"	Pondeljek Vel. pondeljek.	
6.	it	Torek	Sikst, pap. Celest.
7.	tt	Sreda	Herman Eberhard
8	"	Četrtek	Alberta.
9.		Petek	7 bol. P. M.
10.	tt	Sobota	Ezehiela.
CERKVENI GOVOR ZA VELIKONOČNO NEDELJO.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Ustajenje.
Angel je ženam rekel: Nikar se ne bojte! Vstal je; ni ga tukaj.
Mark. 16, 6.
Minili so tihi postni dnevi, žalostna opravila velikega tedna so dokončana; veselo jutro ustajenja se o svetu glasi.
Spremili smo Jezusa v Jeruzalem, iz Jeruzalema na oljske goro, na Golga-to, na mesto mrtvaških glav. Culi smo
križa veliko besedo: Dopolnjeno je, in smo videli Jezusa pokopati.
Zopet danes .pri grobu Jezusovem stojimo; ali grob je odprt in prazen. Angel nam oznani veselo besedo: "Vi iščete Jezusa Nazarenskega, križanc-ga; vstal je, ni ga tukaj." Oh, veseli glas! oh, čudež črcz v5e čudeže! Nebesa veselo alelujo pojo, zemlja radu-je, pekel se trese, cela narava oznanu-jc tudi nam novo ustajenje in večno življenje.
Zaslišimo torej danes veseli glas našega ustajenja in večnega življenja, kojega nam:
I.	Naša pamet priča;
II.	Božja beseda potrjuje;
III.	Cela narava kaže. r
•Kristus je vstal; aleluja! tudi mi bomo vstali!
I.
'Zakaj mora človek umreti? Zato, ker ne more vekomaj živeti v tem strohlji-veni telesu. Bog je človeka neumrljivega ustvaril, greli ga je pokvaril; mora torej preroditi duša v grobu svetega krsta, v kopeli prerojenja, telo v grobu strohnenja, da strohljivo obleče kar je nestrohljivega. in umrljivo ne-umrljivost (I. Kor. 15, 53). Duša brez trupla ostati ne more, zakaj človek iz duše in telesa obstoji; brez trupla človek ni. Smrtno spanje je prerojenje za novo večno življenje, kar nam priča: priča:
t Božja modrost. Vse vidne stvari je Bog za človeka ustvaril, solnce, mesec in zvezde na nebu; travo, rastline in drevje na zemlji, živino, ptice in ribe; zakaj pa je Bog človeka ustvaril? da bi ga poprej ko drugih stvarij l:ijiiec bilo? Tako bi Bog mckler ne bil.
t. Božja dobrota. Ni skoraj revnejše stvari na tem svetu kakor človek Bolezni in težave stiskajo telo, britko-sti dušo, skrbi mu krajšajo njegove dnij, in prihodnja smrt mu veselje greni. 'Svojih želj ne more nasititi, in tudj naučiti se dovolj na tem svetu ne more, lie potrebne popolnosti osvojiti
Afi ni živina bolj srečna, kakor človek, njeni gospodar? Ali je mogoče, da bi smrt obadvema jednak konec naredila? Tako bi Bog neskončno dober ne bil.
3. Božja pravičnost. Komu se v srce ne usmili toliko nedolžnih in pravičnih, ki po svetu trpe? Koliko kri-vičnikov je, kojim se dobro godi. Ali bota Kajn in Abel'jednak konec imela? Nero in sv. Pavel se razločila? Bodo ubijalci in goljufi poslednjič s pravičnimi jednako vekomaj počivali? Tako bi morala zemlja jama razbojnikov, človeštvo živo gnezdo najhujših divjačin postati, in svet v pregrehe po-grezniti se. Kaj takega misliti, bi bila največja neumnost; ziniti, bi bilo Boga preklinjati: "V resnici, veli sv. Bernard; ako je Bog, je pravičen Bog; in če je Bog pravičen, je tudi človek neumrljiv."
II.
Kar nam pa človeški um priča, to nam večna resnica (božja beseda) za gotovo potrjuje, da bomo ustali in tudi v svojem prerojenem telesu vekomaj živeli. Kako milo se Job v svoji revščini tolaži, rekoč: "Vem, da moj odrešenik živi. Zopet bom s svojo kožo obdan in v svojem mesu gledal svojega Boga" (Job. 19). Živo popisuje prerok Ecehijel ustajenje mrtvih (Eceh. 37, 3—12). Tako se oveselu-jejo Makabejski bratje s prihodnjim ustajanjem (II. Mak. 7). Veliko lepše In očitSvestno nas večna resnica v novi zavezi ustajenje života uči. "Pride ura, v kateri bodo vsi po grobih glas Sina božjega slišali" itd. (Joan. 5, 28— 29). Tako je učil Jezus in posvetnim Saducejem dejal: "Vi se motite, in ne razumete pisma, ne božje moči. Ob ustajenju se ne bodo možili ne ženili, ampak bodo, kakor angeli božji" (Mat. 22, 29—30). "Jaz sem ustajenje in življenje" itd. (Joan. 11, 25). To so besede, ne človeka golega, ampak Sina božjega. Zato resnico je .umrl Jezus in zopet od mrtvih vstal; vstali bomo tudi mi.
Ustajenje mrtvih uče tudi apostoli, in med njimi najlepše sv. Pavel, rekoč: "Kristus je od mrtvih vstal, on prvenec spečih, tako bo tudi Bog one, ki so v Jezusu zaspali, ž njim obudil. Ako se torej od Kristusa oznanuje, da je od mrtvih vstal, kako pa pravijo nekateri med nami, da ni ustajenja mrtvih? Ako ni Kristus vstal, je prazno naše oznanovanje, prazna tudi naša vera. Kakor pa v. Adamu vsi umrje-mo, tako bomo v Kristusu vsi oživeli" itd. (1. Kor. 15, 12). "Veselimo se, kedar se kakor glinasta posoda potrup-Ijemo, da bomo s prenovljenem drugega stvarjenja nebeško, Bogu dopad-ljivo podobo prejeli", uči sv. Hijarij, in vsi drugi učeniki sv. cerkve ž njim. Oh, veselo oznanilo iz božjih ust! "Ti nam še le življenje sladko, smrt pa lahko storiš!"
III.
Naše ustajenje nam kaže celo stvar-jenje. Kakor se solnce za gore skrije, pa ne ugasne, temveč drugo jutro veliko lepše zažari, tako tudi naša telesa. ~ "Trohljivo meseno telo se vse-je, nestrohljivo in duhovno bo vstalo" (I. Kor. 15. 42—45). Naše polje", naši travniki nam o vigredi pravijo: Vstala sem jaz, vstali bote tudi vi. Oh, poglejmo o veselem 40. postu naše kopne griče, hribe in doline, kakor se mlade in oblačijo, nam kažejo, da tudi nas čaka od mrtvih ustajenje, novo življenje. Jeli nismo več vredni ko trava na senožeti, ko lilije na polju? Kakor resnično Bog živi, bomo tudi mi vsta'i, Bog, da bi le srečno in veselo. "Vsi bomo sicer vstali, pa ne bomo vsi pre-menjeni", uči sv. Pavel. Kakoršno seme vseješ, tako bo tebi tudi izrastlo. "Prišli bodo, pravi Kristus, kateri so dobro storili, v ustajenje življenja; kateri so pa hudo delali, v ustajenje obsojanja" (Joan. 5, 29).
Konec. Bodi nam pozdravljena sveta velika noč ustajenja Kristusovega! Bodi nam pozdravljeno prihodnje veliko jutro ustajenja našega. "Smrt, kje je tvoje želo? Pekel, kje je tvoja zmaga? Smrt je v premaganju požr-ta. Aleluja! Bogu bodi hvala, ki nam je zmago dal po Gospodu našem Jezusu Kristusu." Amen.
KALVARIJA.
Spisal Rev. A. Berk.
Prvi Veliki petek! Doigrala se je največja žaloigra celega sveta, vseh časov, tragedija nebes in zemlje.
Stvar ubije svojega Stvarnika, črv zemlje .neznaten človek se vzdigne zoper svojega Boga, ga obsodi na smrt kot zločinca in to gorostasno obsodbo tudi izvrši.
Nebesa so trepetala, pekel se je tresel, solnce si je zakrilo svoj obraz, cela narava se je zgražala nad tem strašnim zločinom človeka, katerega je Stvarnik postavil za gospodarja celemu stvarstvu.
Lucifer je padel globoko, vzdignil se je uporno proti Bogu.
Človek je padel neizmerno globo-kejše, položil je zločinsko roko na sveto osebo Izveličarja.
Mučil je roke, katere so blagoslov delile, ozdravljale bolnike.
Pljuval je v sveti obraz, kateri je s svojim rajsko-milini pogledom privabil k s?bi tisoče in tisoče.
"Pridite k meni vsi, ki ste obteženi ill žalostni, in jaz vas potolažim."
"Množica se mi smili, ker nima kaj jesti."
"Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe."
"Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen na grešnika, na greš-nico."
"Jeruzalem, kolikokrat sem hotel
zbrati tvoje otroke kakor koklja zbira svoja piščeta, toda ti nisi hotel."
"Jaz sem dobri pastir, ki dam življenje za svoje ovce."
Te ustnice, ki so govorile te besede, še nikdar prej slišane, so bile izsušene od žeje ,toda človek jim ni privoščil požirek hladne vode.
Bolnike je ozdravljal, mrtve obudil k življenju, lačne nasičeval. učil nauk ljubezni, a človek ga je za vse to križal.
Tragedija božanstva — katastrofa človeštva!
Tako globoko je moral človek pasti, da je prišel do spoznanja, da sam iz sebe nič ne more, da je sam sebj prepuščen — bestija, zverina.
"Izgubljeni smo, ako nas kak bog ne pride rešit," je vskliknil paganski grški modrijan, gledajoč zablode človeštva.
In prišel je! Bog sam je prišel!
Pokazal je človeku strašni prepad, do katerega se je pogreznil v svoji domišljavosti, oholosti in bahariji.
Nato mu poda svojo rešilno roko, kot dobri pastir, kot Odrešenik, kot zdravnik in učitelj pride na pomoč bolniku-človeku, išče zgubljeno ovco, sprejme zgubljenega sina.
"Kdor hoče za menoj priti, naj vzame svoj križ na rame in naj hodi za menoj."
"Kdor hoče priti z menoj v nebeški Jeruzalem, na Sion, kjer sem jaz in moj Oče, naj gre po mojih stopinjah, naj stopa po križevem potu od postaje do postaje, naj nese svoje breme, četudi mu koleno klesne pod silno težo. Morebiti se ga kje na potu za tre-notek usmili kak Simon, da mu pomaga, morebiti sreča kje usmiljeno Veroniko, ki mu z ljubečo roko otre znoj z razpaljenega čela, morebiti zagleda kje med radovedno in brezčutno obcestno množico milo materino oko, ki edino še ima sočutje z izgubljenim sinom, s sključenim romarjem na trnjevi poti življenja."
"Le pot čez Golgato pelje do raja, le na Kalvariji je zasajen tisti kažipot, ki kaže utrujenemu potniku- romarju pravo smer, ki pelje do zaželjenega cilja."
"Glejte, svoj zgled vam dam, da kakor sem storil jaz, delajte tudi vi."
Smešno! Zastarelo! Nemoderno, nazadnjaško! Danes, v dvajsetem stoletju govoriti o križu, o Kalvariji, o križevem in trnjevem potu življenja.
Življenje je naš cilj, veselo, brezskrbno to kratko življenje, čemu staviti na pot križe, ovire. Nočemo jih, ne potrebujemo jih!
Opojna čaša življenja je polna, prekipevajoča, pij človek s polnimi požir-ki, ne odstavi kupe od ust, dokler se še kaplja lesketa v njej, pij, dokler je še čas!
Še nam sije solnce sreče na življenja . pot, jasno je to solnce, luč mameča, j glej, kako lep je svet, poln je biserov in cekinov, mladost ti cvete na obrazu, vigred vriska v junaških pršili, postlana ti je življenja pot z rožami,'■fabijo te, iz ljubezni do tebe se celo pustijo | pohoditi od tvoje mladostne stopinje, celi svet je velika svatba, gostija, ti si ženin, dobrodošel svat!
Molči nam o križih, ne vidimo jih, nočemo jih videti, zapoj nam pesem o i solncu in o rožah, o opojnem vinu življenja našega, zemlja je naš raj, naš Sion!
Toda ta prevara je kakor pijanost po cekinastem vinu. ni, ostane še samo glava.
Poleg vsake rože je trn, vsaki kapljici življenja primešan je pelin, pri vsakem koraku zadene romar življenja ob križ.
* * *
Jadra polna upov je razpel mladi delavec ter pohitel v Ameriko prodajat svojo moč, svojo delavno silo v zameno za zveneče tolarje, s katerimi si hoče doma v predragem rojstnem kraju zgraditi prijetno ognjišče, kjer bode z izvoljenko svojega srca preživel jasne dni sreče in ljubezni.
V nezdravih stanovanjih in globokih rovih si kmalu naleze jetiko, društvo ga ne mara, premoženja nima. delati več ne more. Tu se začne njegov križe vi pot. Štirnajst postaj ima, včasi celo več; zastonj se ozira po Simonu iz Cirene, ni ga, ki bi mu pomogel. ki bi mu vsaj za trenotek odvzel križ. Tako sopiha pod težo križa na Kalva-rijo; materino ljubeče srce je daleč, daleč; nikogar ni, ki bi mu obrisal mrzel pot iz čela, romar križa je, dokler ne vzdihne zadnjikrat zapuščen v bolnišnici — na Kalvariji svojega življenja: "Dokončano je!"
♦ * *
Nadarjen mladenič se uči in študira* knjige so edina njegova tovaršija, žeja po znanosti je vsebina njegovega življenja. ' Obeta veliko, iz njega postane veleuni. Toda on je siromak, komai enkrat na dan se naje, včasi še to ne. beračiti mora za svoj želodec, 'toda železna volja vstraja. Doseže dobro službo, narod s ponosom zre nanj, saj bo velik pisatelj, naroda čast in (lika. A s stradanjem v mladih letih si je nakopa! neozdravljivo bolezen. Zdaj ko ima dosti, ne more jesti; ko bi bil mogel, ni imel. Križev pot nastopi, oziroma nadaljuje ga, na Kalvarijo ga pelje pot. Koliko lepih načrtov ima pred seboj, kako moč čuti v svojem duhu za delo, za narod! Toda telo je slabo, je vedno slabše, pod križem pada, dokler popolnoma ne obnemore. V najlepših možkih letih je moral na Kalvarijo, križ, ki ga je nosil v življenju, posadili
so mu na grob.
♦ * *
Kako težko je pričakovala mlada žena ljubljeno dete! Sedaj je vsa sreč-
.tu
Ja.
Zgine, se razbli — težka, boleča '
na, je popolnoma srečna. Njene želje so izpolnjene, njeno življenje ima jasno začrtani cilj: Vzgoja tega srčno ljubljenega otroka-angelčka.
Toda, o groza! Na smrt prestrašena mati spozna, da je ljubljeni otrok — slaboumen. Ta beseda pove več ko dovolj!
Žalostna mati, pojdi na križevo pot! Romaj na Kalvarijo življenja tvojega! Vzemi seboj svoje revno dete! Tam na Kalvariji najdeš drugo žalujočo mater, nehvaležni in zverinski ljudje so ji umorili najboljše dete, ki je bilo kedaj na svetu. Njej potoži svojo bol, skupno stopajta pod križ, na katerem visi "mož bolečin".
* * *
Blaženost ji seva iz oči, svet se ji zdi ves z rožicami posejan, cela narava se ji smehlja, ko stopa kot presrečna nevesta od oltarja, kjer je sklenila večno zvezo z možem, katerega jasno podobo je že dolgo nosila na najodličnej-šem prostoru srca svojega, v katerem je videla utelešene vse vrline dobrega, ljubezni vrednega mladeniča. Krasnejša dvojica.nikdar stopila ni še pred oltar, ko ti si, zlati otrok moj, in ko prekrasni ženin tvoj! In boljša dvojica nikdar stopila ni še pred oltar! Če sreča je mogoča kje, sreča upati se sme!
(S. Gregorčič.) Mla'denka ta, zdaj žena mlada, živi v raju. Vse sanje jasnih in tihih noči, vse skrite želje so se ji spolnile. O kako darežljivo si, dobrotno-nebo.
Toda ženka jasnih lic, napravljaj se na križev pot!
Bojni grom razlega se čez ravan! Brat proti bratu, oče proti sinu! Ali se bliža sodnji dan?
Mož mora v krvavi boj! Žena mlada na križev pot! Vse solze je že iz-jokala, mnogo postaj je že prehodila. A še ni pri vrhu Kalvarije!
Moža pripeljejo domov pohabljenega, brez roke in noge. Na otožnih galicijskih poljanah je on korakal po križevem potu, v prekrasni domovini slovenski speta zdaj skupaj na Kalvarijo. Trnjev pot, pot križev in ber-gelj!
* * *
Bil je za vse dobro vnet duhovnik. Misijonar in apostol. Ko še ni bilo i}£ cerkve ne udobne hiše, je neutrud-Ijivo obiskaval svoje ovčice, delil duševno tolažbo in gmotno podporo, kolikor je pač mogel. Nobena noč mu ni bila pretenina, nobena burja prehuda, nobena zima prehuda, kadar je bilo treba k bolniku, kjer je bilo treba duševne tolažbe. Mnogo hudih zim ie prespal v nezakurjeni zakristiji začasne cerkvice, ker ni bilo denarja za zakurjeno stanovanje.
Sčasoma je postavil lično cerkev, šolo, župnišče. Cerkvena občina je bila dobro organizirana, procvitala in napredovala je — sad mnogoletnega njegovega truda. Čul je z bistrim očesom nad svojo župnijo, varoval jo kakor punčico svojega očesa. Pred duševnim in telesnim zlom.
Tudi on je moral na križev pot! "U-čenec ni več kakor učitelj"!
Ker je svaril ljudi pred slaboglasni-mi saluni, nakopal si je sovraštvo teh salunerjev.
Ker je bil odločno proti zakonom med katoličani in protestanti, postali so njegovi nasprotniki mlačni in lahkoživi farani in na skrivoma tudi razni protestantski fanatiki.
Ker je priporočal le dobra in versko zanesljiva društva, so ga sovražili pristaši nasprotnih društev.
Križev pot!
Mnogo britkega je moral prcsta'i, obrekovanja, opravljanja, sumničenja, surovih napadov po časnikih in naravnost v obraz. Njegove besede in dejanja so nalašč zavijali in preobračali, da so ga mogli sramotiti.
Mučile so ga fizične bolečine, ki so izvirale od pomanjkanja in napornega dela, a še bolj ga je bolela nehvalež-nost in zloba, s katero so ga preganjali. Svetel žarek mu je bila v takih tre-
Zveza Katoliških Slovenci
i
3 V AMERIKI
(Slovenian Catholic Leagi
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., J0''61*
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau^ Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., J«11'1,
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovence' Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
notkili udanost in ljubezen dobrih žup-ljanov, bil je to Simon, ki mu je pomagal križ nesti.
Dospevši na goro Kalvarijo, sklenil je svoje križev polno življenje v krogu zvestih in dobrih faranov z besedami: "Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo!'
Zarosile so se oči dobrih župljanov, vedeli so, kaj so izgubili, mnogo vročih molitev je hitelo proti nebu za njegovo dušo, pri pogfebu je bila cerkev veliko pretesna za vse žalujoče, dolgo še po smrti so se služile sv. maše za njegovo dušo. V srcu svojih faranov živi naprej.
* * *
Cela Evropa se mi zdi kakor samo ena velika nepregledna križeva cesta. Vstali so celi narodi, naložili so si križ na rame in zdaj korakajo po krvavi cesti naprej, kam?
Omika in napredek 20. stoletja! Rekli so veliki možje: V našem modernem času, v tem omikanem in izobraženem času je svetovna vojska izključena. Drugi so povedali: Ne potrebujemo zapovedi od Boga. Bog dovoljuje vojsko. Moderno izobraženi človek ima toliko lastne volje in človekoljubja. da ne bo ubijal svojega sočloveka. Tekmujmo le v napredku, a ne v ubijanju. To se imenuje: morala brez Boga.
Toda kam so prišli z vsemi temi lepimi nauki? Kri teče dobesedno v potokih, ubija se na milijone najboljših ljudi, pustošijo se cele države, uničuje se vse, kar je kultura ustvarila dosedaj.
Na milijone križev so postavili v par mesecih na sveže grobove, na miljone sirot in vdov hodi vsled tega po trnjevi križevi poti.
A kar je najznačilnejše: Vsi vojskujoči se povdarjajo na vso-sapo, da se bojujejo za svojo kulturo.
Ne pomaga vse nič! Komur Bog križa ne naloži, naloži si ga sam. Človek ima prosto voljo, stori, kar hoče. Toda križa se tu na zemlji ne more nihče izogniti.
Kdor hoče zmagovati z Zveličarjem na Veliko noč, ta mora za njim na Kalvarijo. Brez križevega pota, brez Kalvarije ni nebeškega Jeruzalema.
Pot do Vstajenja pelje preko Kalvarije.
MEHIKANSKE RAZMERE.
E
vstreljen, kdor bo spovedoval ševal. Spovednice in nekaj soh. nikov so sežgali na javnem trg"! tem ko je igrala godba in med nej' ciobnimi govori. Cerkve so tako o . nili, da so nekateri revolucijonafJ'P jahali v nje. Sohe so razrušili u>' likvije poteptali. Svete hostije so metali po tleh ali jih pa dali ko"1*
V nekaterih mestih so se Car« ^ napravili v duhovnike, brali roase' vedovali in pravili, kaj so slišal'-to sem sama videla).
Najlepše svetišče v ljudovlad'. kev San Antonio v Aguascalien"^ bila spremenjena v postavodajn0 rano. Cerkev San Jose v Quere" je sedaj javna knjižnica. Kras** mostan Discalced Carmelites, J® ^ tudi vzet, ravno tako Brothers 0 Christian Doctrine, kateri so ime licej, vreden $500,000, za kateregf' pravo so plačali $50,000. Koleg«1 ' tov Lazaristov in Jezuitov so Prisvojili so si cerkveno pr6"]0,^ in požgali mnogo arhivov; re® ijj so bile izgnane iz ljudovlade. jim samo pol ure časa za odlio" ^ kos obleke niso smele vzeti s Veliko so jih spravili v barake kjer je bilo njihovo devištvo v nevarnosti. Pokradli so PohlsVt3t
katoliških šol. Nemoralnost s° .
•ali
kjer
razširili, da niso le omadezev; štvo, ampak so odpeljali nune liko trpe.
V Mexico City sem, žalibog, * veliko redovnic, ki so postale žrte.jj,} brzdane strasti vojakov. Veliko >
objokovalo svojo nesrečo,
ker
do«"
(Dalje.)
Zdi se, kakor bi se bil pekel razlil in vragi se polastili ljudi, da škodujejo svojim bratom. V njihovih srcih je brezvladje in maščevanje in bogataši so ostavljeni v največji bedi.
Odkar je Don Francisco Madero, leta 1910, napovedal vojsko Don Por-firio Diazu, do danes, ni bilo miru niti za trenutek. Mnogo jih je sledilo Ma-derovemu zgledu in se na vseh krajih vzdignili z orožjem v roki proti- katoliški cerkvi — eni hujši, kakor drugi, tako da ni niti ene države v celi ljudo-vladi, ki ne bi bila žrtev te strašne podivjanosti.
Rcvolucijonarji so zaprli svetišča in zagrozili duhovnikom, da bo vsak
kmalu postale matere, nekater^-ei;3if druge v bolnišnici za matere. ^ re so se vdale v osodo, polne g, in sramote. Pritožujejo se.ceZrC(Jo( češ da jih je zapustil. Razl'tV ^ { nice hodijo preoblečene, da 1« ^ spoznale, ker se boje, da bi Jj ^ lucijonarji ne odpeljali: Nekaj j nikov, katerim se sme zaupa'1' J pravilo, da je v bolnišnici v v0jj set redovnic, katere so odpe Ja p0 ki, izmed teh jih bo petinštir'?^! stalo matere, neglede, da una! poklic in jih vežejo obljube.
(Konec prih. petek.)__
JEDEN AKER ZADOSTUJ®'
• • ,krom»°"
Ako si morete postaviti ski
šo na svoje lastne stroške, Prl ' yeč sem vam prodati jeden aker ^ zemlje. Na roko plačate maj y to, ostalo pa na mesečne o r den aker zemlje meri 132x3 jednako šestini ali sedmim
lotam. Ako si sedaj PostaV1'aCnl bo prihranite najemnino kar Vp]jz0 f veliko korist na stara leta. vff»' ulične železnice. Za podrobno
Ša^te	' \rG
GEORGE WARNER YOU
Tolietl
Woodruff Bldg.	J
m
Popolnoma varno naložen je denar
Hranilnica in posojilnica v Kandiji
PRI NOVEM MESTU, KRANJSKO
Vloge se obrestujejo s il % (4.75) najeto.
Hranilne vloge koncem leta 1913 znašajo 1,395.407.84 K-
Članov ima 2293. Rezervni zaklad znaša nad 56.000 K. Polegtegi lastni"Posejilniški dom"v vred. nad52.000 K-
__ Društvo sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY)
__VZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
■L&A	Ustanovljeno 29. nov. 1914 ::::: Sedež: Joliet, II
HkMoHE^H	ODBOR:
Predsednik........-......George Stonich, 813 N. ChicagoSt.
Podpredsednik............Stephen Kukar, 1210 N. Broadway
___ Tajnik......................Josip Kiepec, 1006 N. Chicago St.
^HMBP^iifc^KKS^H Zapisnikar........Anton Neraanich, Jr., 1000 N. Chicago St.
Blagajnik......................John Petric, 209 Indiana St.
■B^H^^^HgJQKK^^V Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St.
| ^Hfflil^jKgffijŽ^^	NADZORNIKI:
Anton Srai, Jr...............................1109 N. Broadway
Nicholas J. Vranichar........................1215Summit St.
Jos. M.Grill................................1208 N. Broadway
Glasilo: Amerikanski Slovenec.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod."
T
a organizacija sprejema v svojo sredo može, žene, dekleta in mladeniče iz vseh krajev v Zdr. državah, itd., ki so slovanske narodnosti in kat. prepričanja od 16. do 55. leta.
^si dopisi, pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika.
IMENA ZASTOPNIKOV ZA I. GLAVNI ZBOR D. S. D.
_ Za društvo št. 1, Joliet, 111.: John Kren st., John N. Pasdertz, Simon Še-'"a, Stefan Stanfel, .Anton Šraj st., Anton Nemanich st., Anton Pasdertz, h.. Jose>h Težak, Matt. Vidmar.
Za društvo št. 2, Mount Olive, 111.: Anton Trgovčič. Za društvo št. 3, La Salle, 111.: Še ni naznanilo. Za društvo št. 4, Bradley, 111.: John Stua. Za društvo št. 5, Ottawa, 111.: J hn Illinich.
fctf
st r J°Iiet'IU"' 31- marca- — Kakor j'e br-'fth Stonich, predsednik D. S. D., nakani! v zadnji št. glasila, se prične jjrv' gl. zbor naše organizacije v pon-,Jeli«k, dne 5. aprila.
flgt q,^3 stvar na programu zbora je sv. J .' ^ na ča^t sv. Družini ob 8. uri zj.
mo Ktej SV" ma®' 50 vablJeni ne le sa-zborovalci, temveč se je naj bi v
m številu udeležili tudi člani in
u
■8« ;af
K ,0
5že«
»aH i in seW
tvo
članice te organizacije, kateremu je to mogoče.
K zborovanju ima pravico priti v dvorano vsak član ali članica, ki se skaže, da je dober ud, in sme poslušati, a nima pa tam nobene druge pravice.
V nadi, da bo prvi gl. zbor imel obilo sreče in storil vse potrebno za večjo rast in procvit organizacije, sem z bratskim pozdravom
Jos. Kiepec, tajnik.
VELIKONOČNA.
Stj>ktja je trpel veliki trpin
l<ed tezk-' ga žulil jarem; aJ Pač izteče mu čas bolečin, 0 večno li trpel po starem?
Evr •
°Pi bil živ, nerazrušen je zid,
ital\ 6 °dbil je barbarstvo,
(sebi v pogubo, sovražniku v prid) ; m'ki, svobodi je v varstvo.
^Vek°v človeštvu dobrotnik je bil, a _ zdaj je še svetu dobrotnik; Jet mu zato le nasprotnik je bil; n 3« mu zaklet je nasprotnik.
'j n dober in blag je, krotak in miran,—
r PreTr PaŽ ta srd nad orjakom?
l b	tore-' tujcem strašan,
m °ffat je, roj tujcev pa — lakom!
,(l i!^ pa je sklenil sovražni njih svet: 2» 'la tu zem'j° orjaka zatrimo, 0\ j ne nas groza in večni trepet, , '/-,.. SVet si njegov razdelimo!"
in Vsa moč so, ves divji svoj gnev, "j, i« n^rii junaka krvavo, i, n-k^?"' ki venec zasluži kraljev, nabl1' so.trnjevna glavo.
" adali c ■	*	"
I P" J, . i0 tisoč morilnih mu ran,
efsk A kre m°ral bo izkrvaveli!
in vek' a silen ta ve'ikan 'tro jim neče umreti.
^ ^ Ži
^ zagre?a.torej črno zemljo
s Pečat0. Z r°ko sovražno'
in -°ni In kamnom gomilo zapro,
feii 2d Cet° °bdaj0 j° stražn0" fvJl zdaf k Prost >n 'ehko jim srce,
I	^iL "e bode se treba:
o	z Pr' grobu veselo sede,
ce. K ^ em'je Pokopanca žreba...
evlit Sa P°Srebcem! Čuj, silen potres! =stI"	dav"i se grobi, -
iišo. '' in lkan naš mrtvaško je vez, bo ' , 'Sa se v jasni svetlobi. 0 pO" Mo 0ll .
Z pf»' kdi, 1 Je' ki vstaja čez veke na dan? Oglejte J-C ju"ak velikanski?
v obraz mu, obraz vam ,i f, T nan:
* , 0 narod je
t|l t> ,	Je> — narod slovanski!
et, 1
^ in (j' sv°jo naš rod je imel d 4 zdaj mVe Prebridke trpljenja, »apočii" rešitve Je zor zažarel, .C. mu dan je vstajenja! Vstji-
uničil ! resnično, mogočen, častit,
naj i ePe je črne; SloV4„' Umi naj sovražnik srdit, IS , Se mu V grob več ne vrne. kteri ,r
i ** deia Vzbudil iz grobnih je tmin, •Syct Se8a slav«a je vzbudil, "> del0 *Vellol>i njegovih vrlin m velikim bo čudil.
S.v°jo naš rod je imel, > Se J,e raduje se z°re; »» or Vneji mu botle prišel: KVh ' s k e prišel mu bo gore
J "adll^ g°re je vzdignil Gospod
i(li8nit JSke jasne višavc-V v'šave ni0ra se krepki naš rod k\ , Ul0ci in pa slave!
M ' atie,
i/ t zdaj' a z delom pripravljajmo
'n >''no st
ž 4uhoIi Ovailsko mogočnost, J. «daj 1 Pr°roškim nazdravljamo
110 slovansko bodočnost!
Simon Gregorčič.
II	UL°,V,ENSKIH NASELBIN.
><!!leva"je z 2. strani.)
J. -------------- .
se dn1-ikom in znancem? Ali VC^in e!ltVa skuPaj spravila, vsi
»M A11« loto i V* vse- Pa bi kuP'H si "la h s 7 bl postavili si Sloven-
I 0 kateri al,"Co. Casih se primeri,
umed nas umrl, pa nima
(E.
svojih ljudi, tu pa bi ga notri položili na mrtvaški oder. Ta bi bila prava Liga med nami rojaki. Kadar bi se časi zboljšali, dajmo se zanimati za to stvar. Rojaki, dajmo se zanimati za dobre časopise, kakor je list Ave Maria, to je krasen list v Ameriki, stane samo $1.00. In ti, Amerikanski Slovenec, bi pa lepo bilo, da bi izhajal dnevno, tako da bi veljal na leto 3 dolarje. Rojaki, to je v naših rokah in v rokah Slov.-am. tisk. dr. v Jolietu, to moramo doseči, kadar se delavske razmere zboljšajo.
H koncu mojega dopisa pozdravim vse rojake in rojakinje in vam želim vesele velikonočne praznike in da bi vsi s čistini srcem zapeli sv. Alelujo In piruhe rudeče, kakor vsako leto.
K. R.
pa bolj napredujemo na društvenem
polju. Southchicaški Slovenci so kaj zelo vneti za društva, klube in sploh dobro organizirani. Imamo tukaj pet podpornih društev in slovenski politični klub. Samo žal, da je tudi tukaj nekoliko zaspancev, posebno tisti, kateri so že do-25 let tukaj in so bossi slovenskih delavcev, pa se pustijo črtati iz knjig od kluba. Dandanes smo tudi mi Slovenci tako daleč, da tudi nam je treba politike, da se podučuje-mo; politike nam je treba, da smo or-ganiziani, ker v slogi je moč in brez sloge ne dosežemo nič. Ime kluba je Slovenski Politični Amerikanski Samostojni Klub osme vvarde v Chicago (Slovenian American Independent Club of 8th Ward of Chicago). Klub je bil ustanovljen dne 18. septembra leta 1912 s sedemnajstimi člani, danes šteje že 52 članov. Dasi je naša naselbina precej majhna, pa vendar naš klub je nam veliko vreden, ker namen kluba je, širiti znanje med našim narodom o političnem principu in narod podučevati, pomagati postati ameriški državljan. Podučevanje je vsaki četrtek zvečer ob osmih. Slovenski advokat Rudolph, F. Kompare nas pod-učuje brezplačno. Kaj več pozneje poročam. Pozdrav vsem Slovencem in čitateljem A. S. širom Amerike in Vam, g. urednik, pa veliko uspeha.
Anton Kolenc.
vseh' faranov pozdravljam preč. g. škofa tudi tem potom in mu kličem:'Dobro došel! Kar Vaše si srce želi, naj dobri Bog"Vam podeli!
Nič nimamo lepega vremena, solnce se le za oblaki drži, starka zima se nikamor ne spravi; pa bo že boljše, bo kmalu Velika noč.
Zdaj pa voščim veselo Veliko noč vsem čitateljem tega lista in jih po-pozdravljam. Tebi, Am. SI., pa želim obilo naročnikov-predplačnikov. Pojo zvonovi sladkoubrani in žarko govori nebo; in cvetka dije na poljani in ptica žvrgoli glasno. Oj divna angelska novica, blažeča smrti nam spomin! Nikoli lepšega ni slišal na žemljici Adamov sin. Napev nebeški Aleluja!
John Poglajen.
je
Oglesby, 111., 24. marca. — Cenjeni urednik: — Kakor se vidi iz raznih časopisov, mesto Oglesby spi spanje pravičnega. Zatorej sem se jaz spomnil, malo pojasniti delavske razmere. Katerega veseli delati s krampom in lopato, bo lahko dobil delo, namreč s 15. aprilom bo začelo mesto s kopanjem vode; po celem mestu bodo namreč pokladali cevi za vodo. V cementov-nah se dela tudi s polno paro. Edino premogokopi delajo po štiri dni na teden. Brezposelnih tukaj ni, izvzemši tiste, ki hočejo imeti 365 nedelj in praz nikov v letu.
Vzemimo še malo v pretres Slovensko Ligo, z delničarji Blatnik & Sak-ser Co. Najprvo vprašam g. Sakser-ja, koliko bo zahteval civilne liste kot predsednik slovenske države? Obenem tudi njegovega revolucionarnega vojnega minisTta g. Blatnika. Rojaki, svarim vas, varujte se narodnih pijavk, iz te moke ne bode kruha. Zle posledice pa ima še lahko vsak, kateri je namenjen v stari kraj. Ustanovitelji SI. Lige so samo tisti gospodje, ki so jim avstrijska tla prevroča. V največjem obsegu jim pa mastni dolarčki diše, kateri bodejo od nas bornih delavcev izsesani.
Gotovo ima vsak od nas sorodnike v starem kraju; boljše je, ako vsak nekaj kronic jim pošlje, da jim s tem olajša bedo; to vam najboljše preskrbi nam priljubljeni Am. Slovenec, ne samo cenejše, ampak tudi sigurno.
Našo sveto, edino zveličavno katoliško cerkev hočejo ti gospodje v eni žlici vode utopiti. Kristjani, katoličani, ali nimate toliko poguma v sebi, ka kor nekdanji vaši junaški pradedje, branitelji sv. vere? V roke meč sv. vere ter poženite te junake za kulisami v svoje brloge.
Tudi tukaj na Oglesby javka neko revše v prid SI. Ligi, namreč je že govoril na 2 shodih. Rad bi vedel, kaj je on sploh izkusil? Kot 181etni je šel od matere do brata v Ameriko. To je bilo njegovo največje politično delovanje v njegovem življenju. Kaj pa naš tajnik SI. Lige? Boljše bi bilo za njega, da se spominja nešteto prejetih košaric pri njegovem ženitovanjskem popraševanju. Še enkrat, rojaki, rotim vas, ubogajte, dokler ne bo še prepozno!
Blagor mu, kedor pozna Avstrijo v njenem blagohotnem delovanju nasproti Slovencem. Obilo naročnik želi
Joe Legan, box 11
St. Stephen, Minn., 26. niarca. — Cenjeno uredništvo! Prosim, natisnite moj dopis v vaš list A. S. Dolgo in dolgo smo čakali zaželenega časa, da bi kaj skoraj prišel prečastiti gospod škof Jakob Trobec. Dne 20. niarca je prišel z dvema sestrama v našo naselbino Brockway. O kako smo srečni, da imamo našega rojaka Slovenca škofa v naši fari svetega Štefana! Tukaj si je izbral bivališče na večer svojega življenja, da ga preživi med nami, dokler se mu solnce za vekomaj ne skrije in ga angel ne odpelje v nebeške višave. Dne 21. marca je bil mal sprejem. Kedor je mogel, je bil tam po zadnji pobožnosti. Nekaj krasnih slovenskih pesmi so zapeli pevci; imamo samo moški zbor, na koru se jim imamo zahvaliti za lepo petje. Gospodična Leni Justin je g. škofu prinesla lep šopek cvetlic. Potem je imela govor; tako ga je izvršila, da bi ga nobeden ne mogel bolje. Lepa hvala! Potem je pa Jakob Justin imel govor, mestni župan, prav dobro kot najboljši govornik. Tretji je bil Norbert Schneider, je v nemškem jeziku govoril. Ne bom opisoval dalje. Naša naselbina je prva slovenska v Ameriki. Že leta 1866. so se Slovenci naselili tukaj, pet družin je bilo začetek; zdaj je še Gregor Peternel živ. Za župnika
Revmatični napadi.
Mr. Andy Mularčik nam je pisal sledeče: "Bil sem v postelji tri mesece bolan na revmatizmu. Izgubil sem vso slast in zelo oslabel. Potem sem začel uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in se koj počutil bolje, in v kratkem času sem bil spet zdrav. To zdravilo naj bi bilo v vsakem gospodinjstvu. Zadnjih osem let ga imam vedno pri roki in zato vem, o čem govorim. Andy Mularčik, R. F. D. 2, Box 106, St. Clairsville, O." Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je brez dvoma pregnalo revmatični strup iz telesa in pripravilo organe za- novo delo. Vedno svetujemo prijateljem, naj uživajo to zdravilo, kadar je potrebno izčiščenje droba, v slabosti, izgubi teka, v težavah po jedi. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner,
tvornicar, Chicago.
1333-1339 S. Ashland ave.,
Triner's Liniment je sestavljen iz najboljših zdravil, kar pojasnjuje nje:-gov dobri učinek pri revmatičnih in nevralgičnih bolečinah. Cena 25 ali 50c, po pošti 35 ali 60c. — Adv.
da
Čuden dokaz.
Tujec v muzeju: "Ali je navada se daje razlagalcu kaj napitnine?"
"Seveda je, — sicer bi ne bilo zapi sano: Napitnino dajati vodniku je strogo prepovedano."
Iznenaden.
Zatoženec, ki je bil oproščen: "Gospod sodnik, državni pravdnik je vendar predlagal tri mesece zapora!"
E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogreboik,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423: \ Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili zz vsako prigodo in vreme.
Chi. tel. 3399
N. W. tel.
Louis Wise
300 Jackaoa St JOLIBT, ILL,
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SM0DK1.
Sob« v aajMB in Lunch R«
| Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St.. Joliet, 111.
JPiite "EIk: Brsund." pivo
izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
»0«0*0*&»9*0«0*0«<HO*(MMa40*0«0**OMXMO*S4e«<
imamo škofovega nečaka, č. g. Janeza Trobec, ki ga vsi ljubimo. V imenu
Pisanice in piruhe za Velikonoč
pošiljajo naši rojaki in rojakinje iz Amerike kaj radi svojim dragim v staro domovino in to v GOTOVEM DENARJU. Zlasti pa to storimo letos skoro vsi brez izjeme, ker vemo, da menda nikdar prej niso tam naših daril tako nujno potrebovali in tako hvaležno sprejeli kakor letos. Pritrgajmo si VSAJ EN DOLAR, TER GA POŠLJIMO SVOJIM DRAGIM V BEDNI STARI DOMOVINI NA ALTAR.
To Vam pa najsigurneje, najhitreje in najceneje ter po pravi dnevni ceni izvrši naša stara, solidna in zanesljiva tvrdka	_'
Amerikanski Slovenec
JOLIET, ILLINOIS VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
Reference:
Dunn & Bradstreets ,New York City. First National Bank, Joliet, 111., Joliet National Bank, Joliet, 111., Commercial Tr-ust & Savings Bank. Will County National Bank, Joliet, 111, Joliet Trust & Savings Bank.
9BI
3BI
ills

So. Chicago, 111., 30. marca. — Cenj. mi urednik A. S.: — Ker se malokedaj sliši iz ^naše naselbine, zatorej si upam dobiti mal prostor v našem priljublje nem listu, da naznanim, kako se tudi tukaj bojujemo za vsakdanji kruh. Z delom je v resnici jako slaba; brezposelnih ljudi tava po ulici, da je kar žalost gledati. In tudi nič ne kaže, da se časi kaj spreminjajo. Vkljub temu

Spotnladne obleke
COPYRIGHT 1914 THE HOUSE OF KUPPENHE1MER
Letos so izdelovalci Kup-
penheimer oblek še višje posegli do umetnosti.
V novi modi so kratki in visoki
telovniki, ozki rokavi in oplečje, kakor bi vojska imela z modo opraviti.
Še tkalci so izdelali sukno nekako drugače, kot druge čase. Vpletene so teuton zeleno-sive, francosko-sivo-plave, rusko rumene in britansko khaki—
Vendar se vse te barve lepo podajajo na naših oblekah, kakor popolnoma nevtralne in v harmoniji.
Junaški možje in fantje imajo popolno pravico, da trumoma pridejo v našo prodajalno, kjer najdejo mnogo novega in lepega.
Kuppenheimer obleke
$18, $20, $25 in do $30
Oglejte si novo modo naših pomladnih klobukov — mehkih in trdih — iz glavnih izdelovalnic —
S2.00 IN 83.00 Tudi nove srajce, ovratnike in ovratnice, rokavice, ter vse druge potrebščine za Velikonoč, ki je še le en teden oddaljena.
The Eagle,
"VSE KAR MOŽJE RABIJO" 406-8-10 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
n


Skozi pustinje in puščavo
ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard
(Dalje.)
Toda, ko so zapustili Lindejevo goro, jim ni preostajalo nič drugega, kakor iti vedno proti vzhodu in vzhodu. Linde je sicer trdil, da je ta pot celo čez sile izurjenega in odločnega popotnika, toda Stanko si je pridobil že mnogo izkušenosti, kar pa odločnost zadeva, je je sklenil dobiti iz sebe, kolikor bo potreba, kajti šlo-se je za Nel-ko. Moral je pa tudi varovati sile deklice, torej je sklenil, da bodo potovali samo od šeste do desete ure dopoldne, drugi del pota, to je od tretje do šeste ure. popoludne, namreč do solnčnega zahoda, pa bodo podvzemali samo takrat, kadar na prostoru prvega odpo-čitka ne bodo našli vode.
Ker je pa ob času massike padlo jako mnogo dežja, so za enkrat dobivali vode povsod dovolj. Mala jezera, katera so nalivi naredili po dolinah, so bila še napolnjena, z gor so pa te kli tuintam potoki s kristalno čisto in hladno vodo, v kateri se je bilo kopati prijetno in popolnoma varno, kajti kro kodili se nahajajo samo v večjih vodah, kjer je dovolj rib, ki jim služijo za hrano.
Stanko pa ni dovolil deklici, da bi pila surovo vodo, dasiravno je pode-dova lpo Lindeju izvrsten precejeval-nik, čegar raba je navdajala vedno Kalija in Meo z velikim občudovanjem. Ko sta videla, kako se precejevalnik potaplja v belkasto, kalno vodo in pušča v nabiralnik samo čisto in prozorno, sta se oba v znamenje občudovanja in radosti valjala od smeha in tolkla z dlanmi po kolenih.
Popotovanje je šlo od začetka sploh lahko. Po Lindeju so imeli velike zaloge kave, čaja, sladkorja, buljona, raznih konserv in vsakovrstnih zdravil. Stanku ni bilo treba varčevati z naboji, ker so jih imeli več kakor so jih mogli vzeti s seboj; ni tudi manjkalo raznovrstnega orodja, orožja vsake vrste in raket, ki bi zamogle dobro .služiti, ako bi zadeli na zamorce. Kraj je bil rodoviten; zverine, torej tudi svežega mesa, povsod obilo. Sadja tudi. Tuintam so v nižavah zadevali na močvirja, toda bila so še pokrita z vodo in radi tega niso okuževala zraka s škodljivim izpuhtevanjem. Muh, ki poVzročajo mrzlico, ni bilo popolnoma nič. Po deseti uri je res postajala vročina neznosna, toda mali popotniki so se vstavljali ob času takožvanih "belili ur" v globoki senci velikega drevja, kjer ni noben solnčni žarek prodiral skozi goščavo. Zdravje je služilo Nel-ki, Stanku in zamorcem izvrstno.
XXXVI.
katere bi ne mogel zmagati in da je ni ovire, katere bi ne mogel zdrobiti.
Toda do zmage je bilo še daleč. Med tem so prodirali skozi akacijin gaj. Dolgi trnji tega drevja so celo na Kingovi koži delali bele rise. Slednjič je postal gaj bolj redek, med vejami razmetanega drevja je bilo pa videti v daljavi zeleno džunglo. Dasiravno jc vročina postajala že jako občutljiva, je šel vendar Stanko izpod baldahina in se je vsedel slonu na vrat, da bi pogledal, če ni na obzorju kakšnih čred antilop ali ceber, kajti treba se je bilo spet preskrbeti z mesom.
Na desni strani je zagledal čredico arielov obstoječo iz nekaj živali, med njimi pa dva noja, ko so pa zadnjo gručo drevja pustili za sabo in se je slon obrnil na levo, je drug prizor padel dečku v oči. Pol kilometra daleč je zagledal obširno maniokovo polje, na koncu polja pa nekaj črnih postav, ki so očividno delale na polju.
"Zamorci!", zaklical je obrnivši se k Nelki.
In srce mu je začelo nemirno biti. V prvem trenotku ni vedel, ali bi se obrnili in skrili nazaj v akacije, toda prišlo mu je na misel, da bodo v obljudenem kraju prej ali pozneje morali zadeti na prebivalce jn priti ž njimi stiko in da od tega, kako se bodo razvili stiki ž njimi, zamore biti odvisna usoda celega potovanja, ter je po krat kem premišljevanju obrnil slona na polje.
V tem trenotku se je približal Kali, pokazal z roko na gručo drevja in rekel:
"Veliki gospod, tam je zamorska vas, a tu delajo ženske pri manioki. Ali naj zajaham k njim?"
"Pojdimo skupaj," odvrnil je Stanko, "in povej jim, da prihajamo kot prija telji."
"Vem, gospod, kaj jim treba povedati," zaklical je mladi zamorec z veliko samozavestjo.
In obrnil je konja proti ženskam, priložil dlani k ustam in pričel kričati:
"Yambo, he! Yambo, sana!"
Ko so ženske, ki so okopavale ma-niok, zaslišale ta glas, so skočile pokonci in stale kot vkopane v zemljo. Toda to je trajalo samo trenotek, potem so pa v strahu pometale motike in čajne proč ter pričele z velikim krikom bežati proti dotičnemu drevju, sredi katerega je stala vas.
Mali popotniki so se bližali mirno in počasi. V goščavi se je razleglo vpitje nekaj stotin glasov, potem je nastala tišina. Slednjič jo je pretrgalo zamolklo, toda glasno bučanje bobna, ki potem ni prejenjal niti za trenotek. To je bilo očividno
znamenje
Peti dan potovanja je jahal Stanko skupai z Nelko na Kingu, zadeli so n i ni reč na širok pas akacij, ki so rast-le tako gosto, da so konji zamogli iti le po stezi, katero je naredil slon. Bilo je zgodaj, jutro solnčno in rosno. O-troka sta se pogovarjala o potovanju in kako ju vsak dan približuje k Oceanu in k očetoma, po katerih sta neprenehoma hrepenela. Odkar so ju u-ropali iz Fayuma, je bil to neizčrpljiv predmet v - ch njunih pogovorov, ki so ju vedno ganili do solz. Vedno sta ponavljala neprenehoma samo eno: da »četa mislita, da ona nista več pri življenju aii da sta izgubljena za vedno— oba sta vsa v skrbeh in brez vsake na-• de. pošiljata Arabce v Uartuni poizvedovat, a ona sta tu, tako daleč ne samo od Hartuma, ampak celo 6d Fašo-ds, čez pet dni bosta še dalje — in potem še dalje, dokler ne bosta dospela do Oceana ali pa še poprej do kakšnega kraja, od koder bo mogoče poslati telegram. Edina oseba v celi karavani, ki je vedela, kaj ju še čaka, je bil Stanko, — Nelka je bila prepričana iz globine svoje duše, da je ni stvari na >vetti, katere bi "Stes" ne liiogcl dovršiti, in ni dvomila niti najmanj, da jo bo spravil do morja. Včasih -.i je v svoji domišljiji slikala prihodnost, ter si je predstavljala v svoji mali glavici, kaj bo, ko bo prišla prva novica in ščebetaje kot tiček je pripovedovala o tem Stanku. "Papana sedita," rekla je, "v Port Saidu in plačeta,
—	kar pride "boy" s telegramom: Kaj je? moj ali tvoj papa odpira, gleda na )n>dpi.> iu čita: Stanko in Nelka. Kairo se bosta razveselila! To bosta skočila, na noge, da bi se nam odpeljala nasproti! To bo radost v celi hiši — papana se bosta razveselila, in vsi se bodo razveselili, — in hvalila se bosta !
in bosta prišla — in jaz bom objela papana močno okoli vratu, in potem borno vedno vsi skupaj... in .. . "
(n končalo se je s tem, da se ji je i).;adica začela tresti, krasne oči so se ji spremenile v dva vrelca, slednjič je l>r odprla svojo glavico Stanku na ramo iu zajokala, iz žalosti, hrepenenja iu radosti na misel, kako se bodo sešli
—	vse ob enem. Stanko je pa hitel s svrojo domišljijo v prihodnjost in mislil, kako bo oče nanj ponosen in mu bo rekel: "Postavil si se, kakor se Poljaku spodobi", in prevzelo ga je ogromno ginjenje, a v srcu se mu je rodila I repenenje, navdušenje in kot jeklo neupogljiv pogum. "Moram," rekel je sam sebi, "rešiti Nelko, moram doživeti ta trenotek." In pri taki priliki se mu je zdelo, da je ni nevarnosti,
i - * j boj, za vojevnike, kajti nad tristo se i jih je prikazalo naglo izza drevja. Vsi ; so se postavili v dolgi vrsti pred vasico. Stanko je ustavil Kinga v odda-i ljenosti kakšnih sto korakov in jih pri-( čel ogledavati. Solnce je osvetljevalo ( njihove lepo raščene postave, široke ' prsi in silne rame. Oboroženi so bili z loki in s sulicami. Okrog beder so I imeli kratka krila iz resja, a nekateri ,— iz opičjih kož. Glave jim je krasilo perje nojev, papig ali pa velike lasulje, slečene s pavijanovih črepinj. Izgle-I dali so grozno in bojevito, toda stali so nepremično in molče, kajti njihovo začudenje je bilo naravnost brezmejne) in jim je potlačilo vso bojevitost. Vseh oči so bile uprte v slona, v beli balda-liin in v belega človeka, ki 11111 je sedel na vratu.
In vendar jim slon ni bil neznano bitje. Nasprotno. Živeli so neprenehoma pod nasilnostjo slonov, katerih ^ cele črede .so jim ponoči uničevale maniokova polja, nasade banan in palm j dum. Ker sulice iu puščice ne prebijejo slonove kože, so se borili revni ! zamorci s temi škodljivci s pomočjo ognja, s pomočjo krikov, s posnemanjem petelinovega petja in s kopanjem jam in prirejanjem pasti iz drevesnih debel. To^la tega, da bi slon postal suženj človeka in mu dovolil sedeti na svojem vratu, ni še nikdo izmed njih videl in nikdo ni mogel razumeti take stvari. Prizor, katerega so imeli pred sabo, je tako daleč prekašal vse njihove pojme in predstave, da sami niso vedeli, kaj naj počno: ali naj se bore ali beže, kamor nesejo oči, tudi če treba pustiti vse volji slučaja.
V negotovosti, strahu in začudenju so šepetali drug drugemu: 1 "Urnimi! Kakšna bitja prihajajo in kaj nam grozi od njihove roke?"
Medtem se jim je pa Kali približal na met sulice, obstal v stremenih in pričel klicati:
"Ljudje, ljudje! Poslušajte glas Kalija, sina Fumbe, mogočnega kralja Vahimov z nad bregov Bassa-Narok! O poslušajte, poslušajte! In ako razumete njegovo besedo, pazite na vsako njegovo besedo!"
"Razumemo!" zvenel jc odgovor iz tristo ust.
"Naj pristopi vašf kralj, naj pove svoje ime in odpre usta in ušesa, da bi lahko bolje razumel."
"M'Rua! M'Rua!" začeli so klicati razni glasovi.
M'Rua je stopil pred vrsto, toda ne več kot na tri korake. To je bil že prileten zamorec, visok' in krepke po-
stave, toda ki menda ni imel preveč poguma, kajti bedri sta se mu tresli, da je moral zapičiti ostrino sulice v zemljo in se opreti za leseni držaj, da bi zamogel stati pokonci. Po njegovem zgledu so tudi drugi vojevniki zapičili sulice v zemljo v znamenje, da hočejo mirno poslušati glas prišlecev.
Kali je pa še enkrat dvignil svoj glas:
"M'Rua in vi, M'Ruovi ljudje! Slišali ste, da govori k vam sin kralja Vahimov, čegar krave pokrivajo tako na gosto gore okrog Bassa-Narok, kakor pokrivajo mravljinci telo ubite žirafe. A kaj vam govori ta Kali, sin kralja Vahima? Naznanja vam veliko in srečno novico, da prihaja v vašo vas dobri Mzimu!"
Potem je zaklical še glasneje: "Tako je. Dobri Mzimu! Oooo!" Iz tišine, ki je nastala, je bilo mo goče spoznati, kako neizmerno velik vtis so naredile Kalijeve besede. Vrsta vojevnikov je zavalovala, kajti eni so se vsled radovednosti pomaknili za nekaj korakov naprej, drugi so se umaknili od strahu. M'Rua se je oprl z o-bema rokama na sulico — in nekaj časa je trajalo gluho molčanje. Šele potem je šel šum med vrstami in posamezni glasovi so začeli ponavljati: "Dobri Mzimu! Mzimu!", tuintam so se pa razlegli kriki: "Yancig, yancig!", kar izraža obenem slavo in pozdrav. Toda Kalijev glas je spet zavladal nad šumom in kriki:
"Glejte in veselite se! Glejte, dobri Mzimu sedi tam v oni beli koči, na hrbtu velikega slona, a veliki slon ga posluša, kakor suženj posluša gospoda in kakor otrok posluša mater. O! Niti vaši očetje, niti vi še niste videli nič podobnega... 1" "Nismo videli! Yancig, yancig!" In oči vseh vojevnikov so se obrnile proti "koči" ali proti baldahinu.
A Kali, ki je ob času verouka na Lindijevi gori slišal, da vera premika gore in je bil globoko prepričan, da zamore molitev bele bibi vse izprositi od Boga, je z največjim prepričanjem govoril o dobrem Mzimu dalje sledeče: "Poslušajte! Poslušajte! Dobri Mzimu jaha na slonu proti onemu kraju, kjer solnce vstaja za gorami izza vode; tam bo povedal dobri Mzimu Velikemu Duhu, naj vam pošlje oblake in ti oblaki bodo ob času suše z dežjem polivali vaše proso, vaš maniok, vaše banane in travo na džungli, da boste imeli veliko jesti in da bodo vaše krave imele dobro pašo in dajale gosto in tolsto .mleko. Ali hočete veliko jedi in mleka, o ljudje?" "He! hočemo, hočemo!" "... in dobri Mzimu bo povedal Velikemu Duhu, da vam bo poslal vetra, ki bo odpihal iz vaše vasi vso ono bolezen, ki spreminja vaše telo v obliž medu. Ali hočete, da bi jo odpihal, ljudje?"
"He! Naj jo odpiha!" ".. .in Veliki Duh vas bo na prošnjo dobrega Mzimu obvaroval napadov in sužnosti in škod na vaših poljih... in leva in pantra in kače in kobilic..." "Naj naredi!..."
"Poslušajte torej in glejte, kdo sedi pred kočo med ušesi strašnega slona! Tam sedi bvana kubva — beli gospod, veliki in močni, katerega se boji slon...' He I"
...ki ima v roki groin in ubija ž njim hude ljudi..." "He!"
".. .ki ubija leve..." "He!"
"...ki izpušča ognjene kače..." "He!"
".. .ki drobi skale..." "He!"
"... ki vam pa ne bo storil nič hudega, ako boste častili dobrega Mzimu!"
'Yancig, yancig!"
'...in ako mu boste prinesli suhe moke in banauov, kurjih jajc, svežega mleka in medu." "Yancig, yancig!"
"Torej približajte se in padite na obraz pred dobrim Mzimu!"
M'Rua in njegovi bojevniki so se zganili in ne da t>i niti za trenotek prestali "yanc'igovati", stopili so nekaj korakov dalju, toda storili so to previdno in babjeverni strah pred slonom sta zadržavala njihove korake.
Pogled na Sabo jih je prestrašil iz-nova, kajti smatrali so ga za "vobo", to je, za velikega, rumenega leoparda, ki prebiva v ondotnih krajih in v južni Abesiniji in katerega se prebivalci boje bolj kot leva, kajti človeško meso čisla nad vsako drugo in z neizrečeno predrznostjo napada celo oborožene može. Vendar so se pa umirili, videč, da mali trebušasti zamorček drži strašnega vobo na vrvi. Toda dobili so še večje občudovanje moči dobrega Mzimu in belega gospoda ter so po-gledovaje zdaj na slona, zdaj na Sabo, šepetali med sabo: "Ako so očarali celo "vobo", kdo na svetu se jim more upreti?" Toda najslovesnejši trenotek je šele prišel, ko se jc Stanko obrnil k Nelki, se najprej globoko poklonil, potem pa potegnil narazen stene baldahina, ki so bile narejene kot zastor — in se je pred očmi navzočih prikazal "dobri Mzimu", M'Rua in vsi bojevniki so padli na obraze, da so njihova telesa tvorila dolg živ most. Nikdo se ni upal ganiti, a strah je zavladal v srcih tem večji, ko je King, bodisi na Stankovo povelje ali iz lastne volje dvignil trobec kvišku in pričel mogočno trobiti, po njegovem zgledu se je pa odzval tudi Saba z najglobokej-šim basom, ki ga je mogel spraviti iz sebe. V tem trenotku jc prikipelo iz vseli prsi prosečemu jeku podobno: (Nadaljevanje na 7. strani.)
The Will County National Bank
of Xoliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ulo* ter pošilja denar na vse dele sreta
Kapital in preostanek $300,000.«
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala iu velika posojila pojdite k
A SCHOENSTEDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Mi hočemo tvoj dem ti hočeš naš les
m
»John
N. W. Phone 348
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedsui HENRY WEBER, kašir
N. W. Phone 809.
mihael kochevaf
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor Ohio in State Sts. Joliet, IB
Frank Lopartz
400 Ohio Street JOLIET
-^-
STAHA
GOSTILNA
———-
NAJBOLJŠA ff POSTREŽBA.
ntefanich
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, IU.
iiKESSi! §5 S

k
s
Oscar J. Stephen
*
8.
Če boš kupoval od nas, ti ' lej postregli z najnižjimi tr nami. Mi imamo v zalogi vsako1 nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij me^l" trdi les, lath, cederne stebra, i**1 šinglne vsake vrste.	. k
Naš prostor je na Desplai«! ' blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, ofU^J ® pri nas in oglej si našo zalogo I bomo zadovoljili in ti prihranili
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard M DES PLAINES IN CLINTON Sl»
Sobe aoi U 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS
JAVNI
\orAii
tfi
W. J BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar m prodaja pe««cm
O r p h e u m Theatre Building JOLIET. ILL.
sra Kupuje in prodaja zemljišča ffi j|I v mestu in na deželi.	||
jg Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- K škodbi.	^
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ S sko stroko spadajoča pisanja. Sfi
S____s
g,---g.
Govori nemško in angleško. jue;
TROST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
10S Jefferson Street
Joliet, m
tommimmmm
Chicago Phont 3551
JOS. KUHAR
MESNICAiti GROCERIJA
SE PRIPOROČAM. 120 Moeu Ave. Rockdale, Illinois
Garnsey, Wood & Lenn<"
ADVOKATI. Joliet National Bank Bid*-
Oba tel. 891.	JOLIET, &
Metropolitan Drog Sto"
N. Chicago 4 Jackson St».
Slovanska lekarna \
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLI"
au tm£i s vottja tx£m so rwinrc rtt>
REVMATIZMU	SLABOSTIH r S^*3**^
HROMOSn	PLJUČNIH IN PRSNIH
BOLESTI » KOLKU	MRAZENJU .
BOLESTIH . ČLENKIH	VNETJU OPRSNB M®* NEVRALGIJt PROTINU PREHLAJENJO
OTRPLOSTI MIŠJC	BOLESTIH t LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH » KRIŽ" HUDEM KAŽLIU
m	m	m	m	&	m	


Varčevanje.
M s w m w s s m S ^ ffi K K :iš » ii W « ffl «5 Njj
mm	m
njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najti ka-J Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki pr$tij°j dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih Ijudl' in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja telesa- | Varčujte « svojim zdravjem bolj kot^z denarjem.
Onim, ki so zgubili trdno zdravje in je žele zopet dobiti, priporočam°
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
TR1NERS
ELIXIR
bitter-wine 1
trinerovo
«0
^'"'».d b/JOSEPH TRINER
SAsMsmd Ave. •-^CACO.JU^
To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih korenine, | in zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slučaiih
ZABASANOSTI,
OTRPLIH JETER,
ZGUBI OKUSA,
NENADNA SLABOČA,
BOLEČINE DROBJA, KRČEV,
ŽELODČNEGA KATARA,
in v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa brez da sc ^i oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti svoje delo br j motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno de UJ
V VSEH LEKARNAH
CENA $1-00.
Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše mazilo za ^ i Išice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebovali.	i
|.2Sc in SOc, po pošti 35 in 60c.
skkhssksskskkkkkkkksi^**"
JOSEPH TRINER,
-1ZDEL0VATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO, l^1'
AMMtrXAWKI »LOVEBfC, 2. APRILA 1915.
lULML Ml »IHBMifiiBjliaaaiHlIlMUMMiiiil
Učite svojo deco slovensko moliti in citati
« povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
KATEKIZEM
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
__	Piiite ponj na:	^
S
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois k
h£_____s
5 K® ili S MB « KM"! K « » « BSKBSiiBSiSliSli
9 a	Edini in dolgoletni slovenski in polski
pogrebni zavod in konjušnica. Kočije gpBHSKajfea^^ j^jL in ambulanci pripravljeni ponoči in
podnevi. Najboljša postrežba za kr-gSkSi ,te> ženitve in pogrebe. Najlepše ko-nKT^tO^j^iT^^T cije. Cene zmerne. — Ženske slučaje
e soproga, ki je izkušena v ^— tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
^	=B)	-
pOMACA NARAVNA OHISKA VINA
*akor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino:	Catawba belo vino:
Sod, 6 gal............$ 5.50 Sod, 6 gal.............$7.00
£od> 10 gal............ 8.00 Sod, 10 gal............ 11.00
M 25 gal........... 16.50 Sod, 25 gal. ...........24.00
S°d, 50 g,l........... 30.00 Sod, 50 gal...........4^50
; . Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. Sod 25 galonov, $26.00. Sod 50 galonov, $50.00.
Pri vseh teh cenab je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-Polnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali ^ Money Order.
Bgg: ==be=	i
Ljudska banka
Vložite svoj de-mB^mlt^ m obresti v
Imfllilt 'il! ll naive^° nai*
IIIJf J |E il III močnejšo banko
I; -S&a^	^
Vlade Zd. Držav, nratl i tlica Poštne Hranilnice -	in Države Illinois.
12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z $1. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
mmmm'"mmmmammmm^mKmmmmmmmm»Kmmmmmmm0m9*aimmmmmammmMamm09mmmmmmmamm
S t , .4 V N O Z N A NI
Slovenski pop
Proti žeji - najfcolje sredstvo.
Cim več ga piješ teihbolj se ti priljubi.
f ole£ tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo-
^ELO PIYO
T° So naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenie Bottling Co.
Scott St.	Joliet, I«
^^^onl Chi. 2275 N. W. 4S0, ob nedeljah N. W. 34*
mi niiMiiiM«—"""'---iwiiiiir«ii''
SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
"Aka! aka! aka!" — in trajalo je toliko časa, dokler .ni spet spregovoril Kali:
"O M'Rua in vi M'Ruovi otroci! počastili ste dobrega Mzimu, vstanite torej in glejte in napolnite si ž njim va-1 ša srca, kajti kdor to stori, nad njim bo blagoslov Velikega Duha. Preže- j nite strah iz vaših prsi in iz vaših | trebuhov in znajte, da tam, kjer pre- j biva dobri Mzimu, se ne sme preliti! človeška kri."	]
Pri teh besedah, zlasti pa na zago-tavljenje, da pri dobrem Mzimu ne sme nikogar zadeti smrt, se je dvignil M'Rua, za njim pa ostali vojevniki in 1 začeli so gledati boječe, toda radovedno na dobro božanstvo. Ako bi jih bil Kali vprašal v drugič, bi bili morali priznati, da niti njihovi očetje, niti oni še niso videli nič podobnega. Njihove . oči so bile namreč navajene na straš- j ne, iz lesa in iz kosmatih kokosovih orehov narejene postave malikov, a sedaj je stalo pred njimi na slonovem hrbtu jasno božanstvo, milo, sladko nasmehneno, podobno belemu ptiču in obenem beli cvetici. Torej jih je za- , pustil strah, prsi so se oddahnile svo- ; bodno, debele ustnice so se začele na- j smehovati, a roke so se nehote iztega-' le proti čudni prikazni.
"O yancig, yancig, yancig!" Toda Stanko, ki je skrbno pazil na vse, je zagledal, da se je neki s špiča-sto kapo iz podganjih kož pokrit zamorec takoj po zadnjih Kalijevih besedah izgubil iz vrste in plazeč se kot kača po travi obrnil k posebni koči, stoječi na strani zunaj ograje, toda istotako obdani z visokim plotom, zvezanim s srebotjo.
Medtem je dobri Mzimu, dasiravno je bil jako v zadregi radi svoje božan-stvene vloge, po Stankovem naročilu dvignil svojo malo ročico in pričel pozdravljati zamorce. Črni vojevniki so sledili z radostjo v očeh vsaki potezi male ročice, globoko prepričani, da leže v njih mogočni "čari", ki jih za-morejo obvarovati pred mnogoterimi nesrečami. Nekateri so se tolkji po prsih in po bedrih in klicali: "Sedaj bo dobro — nam in našim kravam!" M' Rua je postal že popolnoma pogumen, približal se je k slonu, padel še enkrat na obraz pred dobrim Mzimu, potem se pa obrnil k Stanku in spregovoril sledeče besede:
"Ali noče veliki gospod, ki pelje na slonu belo božanstvo, snesti košček M'Rue in ali dovoli, da bi M'Rua sne-del košček njega in da bi postala brata, med katerima ni laži in izdaje?"
Kali je takoj prevedel te besede, ker je pa spoznal Stanku po obrazu, da nima najmanjše volje do "koščeka" M'Rue, obrnil se je k staremu zamorcu in rekel: "O M'Rua! Ali res misliš, da beli I gospod, ki je tako mogočen, da se ga boji slon, ki nosi v roki grom, ki ubija ! leve, kateremu "vobo" maha z repom, , ki izpušča ognjene kače in lomi skale, | zamore sklepati krvno bratstvo kar ta-{ ko z vsakim kraljem? Pomisli, o | M'Rua, ali bi ga Veliki Duh ne kazno-j val za tako predrznost in ali bi ne bilo S zate slave dovolj, ako bi snedel košček j Kalija, sina Fumbe, vladarja Vahimov, j in ako Kali, Sin Fumbe, sne košček 5 tebe?"
j "Ali nisi suženj?" vprašal-je M'Rua. ( "Veliki gospod ni uropal Kalija, niti j ga ni kupil, samo rešil mu je življenje { in zato spremlja Kali dobrega Mzimu J in gospoda v deželo Vahimov, da bi S jima Vahimi in Fumba izkazali spo-5 štovanje in podarili velike darove."
"Torej naj bo, kot praviš, in naj 5 M'Rua sne košček Kalija, Kali pa ko-5 šček M'Rue."
g "Naj bo!" ponovili so bojevniki, j "Kje je čarovnik?" vprašal je kralj. $ "Kje je čarovnik? Kje je čarovnik? J Kje je Kamba?" začeli so klicati razni $ glasovi.
J Medtem se je pa zgodilo nekaj, kar $ bi bilo zamoglo popolnoma spremeniti J položaj, skaliti prijazne razmere in $ spreti zamorce 7. ravno prišlimi gosti. J V koči, ki je stala na strani in bila £ obdana s posebnim plotom iz kolov, sc je naenkrat razlegel peklenski hrup. Bilo je kakor rjovenje levov, kakor fc grmenje, kakor bučanjc bobna, kakor I smeh hijene, kakor tuljenje volka in I kakor škripanje strašno zarjavelih železnih vrat. Ko je King zaslišal te strašne glasove, je pričel tuliti, Saba lajati, osel na katerem je sedel Nasibu rigati. Vojevniki so skočili pokonci, kot oparjeni in so poruvali sulice iz zemlje. Nastal je velik strah. Na Stankova ušesa so prihajali nemirni kriki: "Naš Mzimu! Naš Mzimu!" Spoštovanje in dobrohotno^ s katero so gledali na prišlece, je izginila v trenot-ku. Oči divjakov so začele streljati sumljive in neprijazne poglede. Grozeč šum je začel naraščati med množico, strašen ropot v samotni koči jc pa postajal vedno silnejši.
K^li se je prestrašil, pristopil naglo k Stanku in mu začel govoriti z glasom, pretrganim od strahu: v
"Gospod, čarovnik je obudil hudega Mzimu, ki se boji, da ne bo več dobival darov in tuli od jeze. Pomiri, gospod, čarovnika in hudega Mzimu z velikimi darovi, če ne, se bodo ti ljudje obrnili proti nam." "Pomiriti jih?" vprašal je Stanko. In naenkrat ga je pograbila jeza radi hudobnosti in poželjivosti čarovnika, nepričakovana nevarnost ga je pa razburila do dna duše. Njegov zagoreli obraz se je ravno tako izpremenil, kakor takrat, ko je ustrelil Gebhra, Ilamisa in oba Beduinca. Oči so se
mu zabliščale sovražno, ustnici in pesti stisnili, lica pa pobledela. "Ah, jaz jih bom pomiril!" je rekel. In brez pomisleka je pognal slona h koči.
Kali, ki ni maral sam ostati med zamorci, je odrinil za njim. Iz prsi divjih vojevnikov je prikipel krik — j neznano, če strahu, če besnosti, toda
■	preden so se zavedli, se je raztreščil in padel pod pritiskom slonove glave
; močni plot, potem so se razrušile gli- 1 | naste stene koče in streha je z obla-I kom prahu odletela v zrak, v istem i trenotku so pa zagledali M'Rua in njegovi ljudje črni trobec dvignjen kvišku, na koncu trobca pa — čarovnika Kambo.
' Stanko je pa zagledal na tleh velik boben, narejen iz strohnelega debla in prevlečen z opičjo kožo, zapovedal Kaliju, naj mu ga poda, se obrnil in stal oči v oči nasproti začudenim vojevni-kom.
! "Ljudje," — rekel je z dvignjenim 1 glasom, "to ni tulil vaš Mzimu, ampak ta lump je tolkel na boben, da bi izsiljeval od vas darove, vi se ga pa bojite kot otroci." Pri teh besedah je prijel za vrv, potegnjeno okrog izsu-: šene kože na bobnu, in ga pričel vrteti iz vso silo. Isti glasovi, ki so poprej i tako prestrašili zamorce, so se razle-
■	gali tudi sedaj in celo še glasneje, ker I jih niso prigluševale stene koče.
I "O, kako neumen je M'Rua in nje-' govi otroci!" — zaklical je Kali.
Stanko mu je izročil boben, Kali je pa začel nanj ropotati s tako vnemo, da nekaj časa ni bilo mogoče razumeti niti besedice. Ko je pa slednjič imel dovolj, je vrgel boben k nogam H'Rue.
"J"o je vaš Mzimu!" — zaklical je z \telikim smehom.
Potem je začel s svojo navadno zgovornostjo prigovarjati vojevnikom in pri tem se je tudi norca delal iz njih in iz M'Rue. Rekel jim je, pokazavši na Kambo, da jih je "ta goljuf v kapi iz podganskih kož" goljufaj mnogo deževnih in suhih letnih časov, sami so ga pa pasli s fižolom, kozlički in z medom. Ali je še kakšen kralj ali narod tako neumen na svetu? Verjeli so v moč starega goljufa in v njegove čare, torej naj sedaj gledajo, kako visi njihov veliki čarovnik na slonovem trobcu in kriči: "Aka!", da bi vzbudil usmiljenje velikega gospoda. Kje je njegova moč? Kje so njegovi čari? > čemu ne zatuli sedaj noben hudi Mzimu v njegovo obrambo? Ah! kakšen je ta njihov Mzimu? Plahta iz opičje kože in kos preperelega štora, katerega slon tepta! Pri Vahimih bi se niti ženske, niti otroci ne bali takega Mzi-' mu, kakor se ga boji M'Rua in njegovi ljudje. Samo eden je resnični Mzimu in eden veliki in mogočni gospod— ; naj jim torej izkažejo spoštovanje in jim prinesejo kar največ darov, če ne, se bodo vsule čez nje nesreče, o kakr-. šnih^e niso slišali doslej. 1 Za zamorce ni bilo potreba teh be-1 sedi, kajti že samo dejstvo, da se je 1 čarovnik skupaj s svojim hudim Mzi-' mu izkazal tako neizrečeno slabšega ' od novega belega božanstva in od belega gospoda, jim je zadostovalo, da } so se z zaničevanjem obrnili od njega.
Začeli so torej zopet "yancigovati", in ) to še z večjo ponižnostjo in radovolj-c nostjo. Ker so se pa jezili sami na sebe, da so se toliko let pustili Kambi ogoljufavati, so ga hoteli na vsak način ubiti. Sam M'Rua je prosil Stanka, naj ga dovoli zvezati in zapreti, dokler ne bodo izumili zanj dovolj okrutne smrti. Nelka mu je pa hotela ohraniti življenje, in ker je Kali izpovedal, da tam, kjer prebiva dobri Mzimu, se ne sme preliti človeška kri, je Stanko samo dovolil, da so pregnali iz vasi nesrečnega čarovnika.
Kamba, ki je pričakoval, da bo moral umreti v najokrutnejših mukah, je padel na obraz pred dobrim Mzimu in se mu je ihte zahvaljeval za življenje. Odslej ni nobena stvar več kalila slav-nosti. Izza plota so se vsule ženske in otroci, kajti novica, da so prišli izvanredni gostje, se je razšla po celi vasi, in želja videti dobrega Mzimu. je premagala stralv Stanko in Nelka sta brvič videla naselbino resničnih divjakov, do katerih še niso prodrli niti Arabci. Obleka teh zamorcev je , obstajala samo iz resja in kož, preve- j zanih okrog beder. Vsi so bili tetovi-; rani. Moški kakor tudi ženske so ime- ■ li preluknjana ušesa in v luknjah ko-, ščeke lesa ali kosti, tako velike, da so j se jim uhlji razširili in segali do ram. V spodnji ustnici so nosili "pelele", to I je lesene ali koščene obročke, tako ve- J like kot krožniki od čašic za črno kavo. Imenitnejši vojevniki in njihove žene so imeli okrog vratov ovratnike iz železne ali medene žice, tako visoke in trde, da so komaj zamogli pregibati glavo.
Pripadali so očividno k plemenu 5i-lukov, ki se raztezajo daleč proti vzhodu, kajti Kali in Mea sta izvrstno razumela njihov jezik, Stanko pa samo napol. Toda niso imčli tako dolgih nog, kakor njihovi rojaki, ki prebivajo nad Nilovimi razlivi, imeli sa bolj široka pleča ,bili manj visoki in sploh manj podobni močvirnim pticam. Q-traci so izgledali kot bolhe, in ker še niso imeli grdih "pelele", so bili brez primere lepši od staršev.
Ženske so gledale od daleč dobrega Mzimu ter pričele potem, kosaje sc z vojniki, prinašati darove, obstoječe iz kozličkov, kokoši, jajc, črnega fižola in iz prosa varjenega piva. To je trajalo toliko časa, dokler jim ni Stanko Stanko zabranil prinašati potrebščin. Ker je plačal zanje bogato z nakitjem in pisanim perkalom, Nelka pa razdala otrokom nekaj steklenih igrač, katere
so dobili po Lindeju, je zavladala velika radost po celi vasi in okrog šatora, pod katerim so se nastanili mali potniki, se je razlegalo neprenehoma veselo in občudovanja polno kričanje. Potem so zaplesali vojevniki na čast gostom vojni ples in igrali bitev, slednjič so pa začeli sklepati krvno bratstvo med Kalijem in M'Ruo.
(Dalje prih.)
Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri
HOLPUCH ROOFING GO.;
COMPOSITION, FELT and GRAVEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS.
^mm^m^B i
Samo pri uieni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan- I ]u ženskih in moških las, kakor tudi za rast mo- {* ških brk in brade; za revmatizem kostibolj ali I trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opek- J • line, bule, ture ip kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pi- I site takoj po-cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev ?a vsakega ki jo prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ
i 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
i	_____I
i
FIRE INSURANCE.
1 Kadar zavarujete svoja poslopja xope ogenj pojdite k
i ANTONU S C H A G ER
l	North Chicagi Street
[ v novi hiši Joliet National Banls*. N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
i
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, I1L
! Vljudno vabi vse rojake, Slovence i» Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOSLI! e	' ————j
~	Oba telefona 215.
; WERDEN BUCK
n	511-13 Webeter Street,
JOLIET, ILL.
* Tu dobite najboljši cement, »pno, 5* Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ta« vse kar spada ▼ gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO. Chicago Phone 225.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom »vo^c
vMesnica Tel. 101	Joliet, 111
|llllillilllUllllllllllllllllllilllllUllllllllllllliililllllllllllllllllUillil
| C hi. Phone: Office 658, Res. 3704
Uradne ure: = 9—12 a. ta. 1—5 and 7—8 p. m. | Ob nedeljah ed 10. do 12.
J Dr. S.Gasparovich
Dentist :: Zobozdravnik
I	i joliet National Bank Building
4tfa Floor, Room 4m.
II	JOLIET, :-: ILLINOIS.
immmmmmmm
»♦♦♦GERMAN****
f Loan & Savings Bank*
MARTIN WMTPHAL • ll* M. Bluff Str«t	JOLIET. ILL.O
Immmmrommwi
■	Urad d telefon Chicago too	n
Stanovanja telefon Chicago 8247
J J OSI P K LEPE C |
JAVNI NOTAR	5
j 100« N. Chicago St.	JOLIET, ILL. C
Joliet Sten Dye Huso
*KSf«Miraal C leaner« and Dy«r«
STR AKA ft CO. Office and Work*, 64x-m4 Ca m
1 Chicago Phone 4444, N. W. 488.
Kadar se mudite na. vogal« Ruby and Broadway ne
pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potlteitni. Fino pivo, najbo/jla vina in amodkt.
Wm. Metzger
Ruby and, Breaduay JOLIET Chicago Phone 78« N. W. Phone Wff
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK.
klerk is tolmač.
317 Jcfferaoa Street, Microti Oou*
House, Joliet. Ill
— _j
W. O. MOONE1'
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., JoBci,
Ko imate kaj opraviti * sodnico oglasite se pri meni
Vsem Slovencem in Hrvatom prip» ročam mojo gostilno
"HOTEL FLAJNIK"
3329 PENN AVENUE ▼ kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstva i najobilnejši obisk — Vsi znaad in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W.
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa
I John Grahek
...Gostilničar...
i Točim vedno sveže pivo, fine hali fornijsko vino, dobro žganje in trfia najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki preMoi j TELEFON 7612.
-v
1012 N. Broadway JOLIET, ILI
r. f. k0mpare
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
{MICHAEL GONffAl!
c 106 Loughran Bldg. (
j Cass and Chicago Sts. JO L JET
? PcsQjuje denar na zemljišča.
S	Insurance vseh vrat.
/	Surety Bonds. J
)	Steam Ship Ageat.
\	Both Phones 900. <
?	PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
[	NAKAZNICE,
\	BOLNIŠKE LISTE
f	IN PRAVILA
:	v slovenskem in angleškem je-
f	siku, ter vse vrste tiskovine, ogla-
?	se in knjige pišite na največjo
f	slovensko u n i j a k o tiskarno v
t	Ameriki:
i —
Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS
DELO JAMČIMO.
7.
Joliet.il
VSE ŽIRA kupone se lahko izmenja za gotovino aii vrednostne predmete
Cigareta, ki vas bo zadovoljila
Izgotovljena, da zadosti okusu Slovencev Poskusite eno in nikdar ne boste kadili drugih, ako želite cigarete bre/, ustnika.
Naprodaj pn vseh prodajalcih.
p.-lorillard company
New York City
Velikonočna zgodba.
\	Spisal Zv. Kosem.
jPraznično oblečeni, vsi veseli, ta in oni dolgo viržinko v ustih, so se koša-tiji fantje ob obzidju, ki je v velikem krogu obdajalo pokopališče s cerkvijo vred, in. so gledali globoko podse na strmo pot, po kateri so venomer dohajali farani.
Se precej časa je bilo do procesije, zato je hodil vsakdo kolikor mogoče zlpžno navkreber proti cerkvi; v svežem jutranjem zraku so se svetila lica vseh kakor omita z roso; nedeljske so bile kretnje deklet, ki so se v gručah, vse belooblečene, šumoma gnetle skozi ozka obzidna vrata na pokopališče in hitele takoj v cerkev.
Slavnostno so potrkavali z visokih lin velikonočni zvonovi. Vedno bolj svečano so doneli; visoko z lin je strmelo troje začudenih obrazov dol na pokopališče, ki se je polnilo čudovito hitro z možmi, fanti in dekleti.
Blizu obzidnega vhoda so že stali v dolgi vrsti šolarji, za njimi šolarke, vse v belih oblekcah, v lepo spletenih laseh ljubke pentlje; prvi šolar, bržčas vzor in odlika izmed vseh otrok, je držal v roki lepo majhno bandero; kraj šolarjev je hodil semintja učitelj in nadzoroval z resnim, strogim obrazom svojo čredo. Vse križem pokopališča, od obzidja do cerkve, je nemirno šu melo, čulo se je radostno govorjenje, tuintam zvonek, presekan smeh; za hip molk, kakor da je dahnila strupena sapa med množico; ali takoj za tem je zašumelo in zavalovalo še bolj vse do velikih odprtih cerkvenih vrat.. Naglo je potekal čas. Že ni bilo nič več daleč do prvega največjega svečanega trenutka, že je bila ura v zvoniku s počasnimi, zamolklimi udarci šest. Samo še kak zakasnel mož je hitel po poti navzgor, inde še kaka poštama ženica, z velikim, rdeče obrezanim molitveni-kom pod pazduho, se je rila godrnjaje skozi gnječo na pokopališču proti vratom.
Naposled so slovesno zabučale v cerkvi orgije; mahoma se je pokopališče docela izpraznilo, vse se je trlo pred vrati; cerkev je bila za vso množico premajhna, veliko ljudi je moralo ostati ztinaj. Vedno močneje so bu-čale orgije s kora; pred oltarjem se je v škrlatastem plašču prikazal mašnik, zavit v oblake dišečega kadila, ki se je valilo nad mrgolečimi glavami vzdolž po svetišču in se dvigalo visoko do
je bil odšel oče v Ameriko, misleč, da vjame srečo kar čez noč. Takrat ob slovesu so jokali vsi Potokarjevi, mati, Lenka in brat Konrad. Oče se je odpeljal v tujino, zanemarjena je ostala doma lepa kmetija. Mrka žalost se je naselila po očetovem odhodu v zapuščeno družino, kakor čreda brez pastirja so hodili domači. Tako so tekla leta, dolgočasno kakor dež v jesenskem času. Žele čez pet let so dobili Potokarjevi od očeta pismo, ki jih je razveselilo. "Kmalu pridem," je pisal oče. "Že letos se povrnem, in to na Veliko noč, in prinesem vam pirhov, četudi s potom pridobljenih. Spoznal sem, kaj je Amerika. Ne samo par dolarjev — lepo premoženje bi bil zaslužil, da sem bil ostal doma in delal." — ln res, na Veliki teden se je oče povrnil; po dolgih petih letih so si segli zopet v roke, materi so stopile od radosti solze v oči. "O sveta domača zemlja," je rekel takrat oče in zajokal.
Procesija se je privila do bele kapelice pod hribom in je obstala, Lenka se je zdrznila in je dvignila zopet glavo. Mašnik je stopil izpod "neba" v kapelico, za hip je utihnil pevski zbor, množica je poklekala na tla. Tudi Lenka in mati sta bili pogrnili vsaka svojo žopno rutico predse in sta pokleknili. Mrtva tišina se je zasekala za trenutek vse naokrog, samo zvončk-Ijanje ministrantovih zvončkov se je čulo; zdaj pa zdaj so v svežem gorskem vetru zaflafotala tudi napenjajoča se bandera, tako da so jih fantje komaj obdržali v rokah. Nato se je procesija dvignila in se napotila v velikem kolobarju po drugi poti zopet proti cerkvi navzgor.
Lepo pozdravljali s hriba zvonovi, pokali so možnarji. Iznad vzhodnih hribov se je dvigalo solnce počasi vedno više in više na vedro nebo, ki je modrelo čisto in mirno nad zemljo. Od zelenečih njiv pod potjo in od cvetočih črešenj na travnikih se je širil sladek, opojen duh, na travo je rosilo belo cvetje.
Bili so ravno v ovinku; Lenka se je ozrla na ono stran in iskala z očmi očeta in brata Konrada v procesij kmalu ju je opazila med moškimi. Oče je stopal upognjen s težkim korakom še vedno močan in čil, tih smehljal na razoranih licih.
Ko je dospela procesija nazaj na vrh hriba, se je cerkev v hipu napolnila, Zopet so zabučale s kora orgije, velika peta maša se je pričela. V mehkih
AMERIKANSKI SLOVENEC, 2. APRILA 1915.
so nad njimi škrjančki; puhtelo je rt globokih brazd, božji blagoslov je ro-sil nad ljubo domačo zemljo; kajti tudi ta zemlja, ki ji je solnce grelo kipeče prsi, je čutila Veliko noč v sebi.
Ko so bili na Golobijeku na prijaznem vinorodnem holmu, so posedli v travo; lep razgled so imeli na dolino pod seboj in na hribe naokrog.
S hriba so se oglasili tedaj vnovič velikonočni zvonovi. Odkrili so se Potokarjevi, stric Martin se je odkril, tudi sosedova Zefa je umolknila s svojim moškim glasom; očetu pa je bilo z družino vred tako sladko pri srcu kakor še nikoli...
tokih so se razlili križem svetišča srebrni glasovi pevk in božali srca vernikov. Izpred oltarja pa se je valilo
dišeče kadilo in se spenjalo kvišku... ♦ * *
Davno že ni bila pri Potokarjevih prostorna kmečka soba tako snažna in omita, kakor tistega lepega velikonočnega dopoldneva. Na stežaj so bila odprta ozka okna, temnozelena polkna so se prijazno lesketala; zunaj v vinogradu, pod hišo, so se pozibavale I rahlem vetriču cvetoče breskve, vse kakor z rožnatimi dehtečimi oblaki ob dane; sladko je dišalo v sobo, duh breskvinega cvetja se je mešal z duhom cvetočih jablan zadaj za hišo, kjer so žgoleli gizdavi liščki in naščeperje.ii strnadi.
Radostnih obrazov so sedeli za mizo oče in mati, Lenka in Konrad, hlapec in dekla. Belopregrnjena je bila miza, na njej so se bliskali lični krožniki, polni rdečih pirhov; sredi mize je ležal lepo povit širok kolač, sladke rozine so mu kukale izpod gladke, opečene kože; nedaleč od kolača pa se je svetilo kraj slastne gnjati v veliki steklenici cekinasto vino domačega pridelka z Golobijeka.
Oče je točil vsem po vrsti v kozarce; naposled se je nasmehnil.
"Lepo so peli danes pri maši. Ne pomnim še tako vesele Velike noči, kakor je praznujemo zdaj. Kako po-) mlajenega se počutim." i Nihče ni odgovoril, vsi so molčali , vsem je bilo zaprlo prekipevajoče ve-- selje usta.
i "Kako vse drilgače bi bilo lahko te-• | kom teh let, ki sem jih zatratil po ne-i potrebnem v Ameriki, Kaj imam zdaj : od amerikanskih rudnikov? Ukrivljen hrbet, hrapave dlani in nekaj izkušnje! Tam v Ameriki je človek kakor stroj: ko je izrabljen, ga vržejo med staro šaro in na njegovo mesto pripeljejo drugega, novega; kakor za izrabljenim strojem, tako ne potoči tam nihče za človekom solze... ln tisti večni štraj-ki! Enkrat smo bili šest mesecev brez dela, šest mesecev na cesti; gorje mu, kdor si ni bil prihranil par dolarjev; kakor zastradani voiKovi so omahovali za vogali in umirali. Kaj mi je bilo treba tega? Tega greha si ne odpustim. Lepa zemlja me je čakala doma, mnogo bi mi bila rodila, da sem jo obdeloval!"
Umolknil je, nato pa so se njegova lica razvedrila.
"F., kaj bi! Zdaj, ko je Velika noč, zdi se mi kakor da sem tudi jaz vstal, vstal od mrtvih... To so tisti mrtvi, ki jih požira dan za dnem tujina... E, hvaležna je domača zemlja; tako bom okusil srečo, ki je v tujini nisem."
Veselo so trčili s kozarci; vseh oči so bile nasmejane, vedra so bila čela. Toplo je sijalo zunaj solnce, zlati prameni so lili skozi okna v sobo, tako da so bili obrazi vseh jarko obžarjeni; ' elikonočna radost je bila razlita nad srečno družino, v vseh srcih so pozvanjali velikonočni zvonovi.
Pozno v popoldne, po litanijah, je dospel iz doline stric Martin in napotili so se vsi skupaj od hiše navzdol, po ozki stezi, proti polju. Zeleneče njive so šumoma valovale, prepevale (
širokih, svetlih oken. — "Aleluja!" je zapel počasi, z lepim, donečim glasom mašnik in zapeli so sredi bučanja or-gel pevci in pevke na koru. Od oltarja do portala se je zibalo in šumelo, vse je pelo, glava do glave, vse je dvigalo oči kvišku — en sam mogočen slavospev se je razlegal iz oveseljenih, src: "Gospod je vstal.:. Aleluja!" — Nato je padla množica na kolena, fantje zunaj pred cerkvijo so pogrinjali ca tla robce in so poklekali, glave sklo «jene, roke na prsih.	I
Kmalu nato se je množica v cerkvi zaokrenila, vse je zavalovato proti iz-Jiodu. Četvero mož je vzdignilo izpred oltarja rdeče "nebo", -pod katerega je vstopil mašnik z Najsvetejšim, siinistrantje so zazvončkali z zvončki — sprevod se je jel pomikati, zapel je pevski zbor; ljudje so se umikali in so delali prostor. Fantje so zagrabili visoka bandera, jih globoko nagnili in jih globoko nagnili in jih nesli skozi vrata na piano; tukaj so bandera razvili, da so glasno zatlafotala v hladnem jutranjem vetru. Naglo so se razvrstili ljudje v procesijo.
.bolarček spredaj je' dvignil svoje banderce v roke, učitelj je zamahnil z < desnico in šolarska vrsta je pričela' korakati prva izpred cerkve skozi ob- i zidna vrata, po poti navzdol. In vila ' se je procesija, niže in nize, zarožljali ] so v rokah molki, iz vseh ust je zakipe- i la molitev; sredi procesije se je svetilo i nad odkritimi glavami "nebo", pevski zbor je odgovarjal mašnikovemu petju, i cingljali so zvončki ministrantov. Te- s daj je zadonel nedaleč od cerkve, vrhu hriba, prvi strel, da se je stresla «em- 1 Ija; za njim drugi, tretji, venomer so ] nabijali fantje niožnarje, zaporedoma c so se začeli oglašati streli; kadar je 1 švignil plamen iz možnarja in se jc dvignil plahutaje, kakor izrastel iz tal, 1 ogromen smrdeč oblak dima proti ne- š bu, se je razlegel pok do hriba in od- c uievalo je ostro od skal. Procesija se s je zvrstila zlagoma po poti navzdol, v č vetru so vzflafotala ponosno razpeta bandera, napenjala se in žarela v prvih žarkih vzhajajočega solnca. In še boli slavnostno, še vse bolj bučno kakor kakor poprej so vriskali iz zvonika zvo covi, prepevali so zajedoo z vijočo se
procesijo himno vstajenja...
* * *
S svojo materjo v paru je stopala procesiji Potokarjeva Lenka, opravljena kar najbolj nedeljsko, na glavi svetlo zidano ruto, v roki molek. Tudi mati je bila vsa praznična in tudi njej fio polzele med prsti debele molkove jagode. Lenki in materi je sijala z lic in iz oči sreča; polni velikonočnega veselja sta se topili njuni duši.
Lenka je dvignila glavo, zvonovi so zanesli za hip njene misli v zlato daljo, koder sije solnce vedno; nato se je &k!onila in se nevede zamislila... Po petih dolgih letih zopet enkrat; ko zvone Veliko noč zvonovi tudi njej, ko pojo vstajenja pesem vsem Potokarjevi)«. Pet let je preteklo, pet Velikih noči je bilo šlo mimo Lenke, ko ni čula velikonočnih zvonov v svojem srcu tako, kakor jih čuje danes. Zadremali so velikonočni zvonovi v srcih zapuščene Potokarjeve družine, odkar
MAL POŠLJIMO DAR
SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Ker so v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojske, zato naši sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja.
Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih!
Nalašč smo cene denarja tako znižali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda ki zdaj potrebuje pomoči.
Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar.
Pošiljamo denar v staro domovine na Kranjsko, Štajersko, Primorsko Hrvatsko, Koroško in vse druge Av stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo točno in po pravi dnevni ceni.
V stari domovini izplača denar c. k pošta:
Prave denarne cene so tu navedene Kdor računa več, računa preveč. '
K 5.......$ .95 K 120......$20.40
10....... 1.85 130 ...... 22.10
15....... 2.70 140...... 23.80
20....... 3.55 150...... 25.50
25 ....... 4.40 160 ...... 27.20
30....... 5.25 170...... 28.90
35 ....... 6.10 180 ...... 30.60
40....... 6.95 190...... 32.30
45....... 7.75 200...... 34.00
50....... 8.50 250...... 42.50
55....... 9.35 300...... 51.00
60....... 10.20 350:..... 59.50
65....... 11.05 400 ...... 68.00
70....... 11.90 450...... 76.50
75....... 12.75 500...... 84.00
80....... 13.60 600...... 100.80
85....... 14.45 700...... 117.60
90....... 15.30 800...... 134.40
95....... 16.15 900...... 151.20
100....... 17.00 1000...... 168.00
110....... 18.70
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Pazite na naše prave cene denarja
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti \ stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno.
Kovač,.
Izdelujem prave starokrajske velike jeklene motike po $2, srednje po $1.50 in male po $1.25 in klepalno orodje za $1.00.
Vse svoje izdelke jamčim. Če ni dobro orodje ga vrnite in pošljem drugo brez stroškov.
Naročilom je pridejati denar. Orodje poštjem takoj po prejetju naročila.
Pišite na:
Frank Repovsb
KOVAČ.
Ill STATE ST. JOLIET, ILL.
DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA
padlih, ranjenih in vjetih naših voja kov v sedanji evropski vojski
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretjt zborno poveljništvo (corps) pri ka terem službujejo izključno skoraj sam Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spodnje-štajerskega, spod-nje-koroškega, tržaškega i. t. d. pešpolka; naših lovskih bataljonov, dra. gonskega in domobranskih polkov, Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen Vkupno je dozdaj navedenih nad 500( ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo t vjetništvu a pri nekaterih padlih na-eden je celo-grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov Naročila in denar pošljite na: FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dept. S. New York
Kdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$10.50
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ....................-....$10.51
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............$5.00 I
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................$7.0»
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.58 I S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za .......................
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za .........................
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ...................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za........'...'.'.'..'.'...
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
..$9.00 $12.00 .$6.01 .$7.0» .$6.00

DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE,
in nje podružnice v: Belavaru, Brodt na S. Crkvenici, Delnicama, Djakoru Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Velik Gorici, Virovitici, Zemunu i Senjn. Delniška glavnica ia pričam K 16.250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Ste. Both Tel aphenee 26. JOLIET, I LAH«?**
Union Coal & Transfer Co.
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving-
Chicago tel. 431J.	Northwestora «1 **
Podpirajte trgovce, kateri imajo oglas« v Amer. Slovencu.
POZOR, ROJAKINJE!
Aii vast«, kje je dobiti aajboljše raso po najnižji ceni? Gotovo I V mesni*
J. & A. Pasdem
se dobijo najboljše sveže in p reka jene klobase in naj okusne jie meh Vm po najnižji ceni. Pridite torej u poskusite naše meso.
r cj^m.	- -
^^^	Plain-Ena
flMJHL CIGARETTES
10 for S Cents
Nizke cene naše gesla
in dobra postrežba
Ne pozabite torej obiskati na« ▼ na&ej mesnici in groccriji na vogn lu Broadway and Granite Streets
Chle Phone 27«. N. W Phone 11»
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
W. H. KEEGAN
POOREBNIK.
Slovenci v La Salle in okoli«!: Ka dar potrebujete pogrebnika s« obrate na to tvrdko in prepričani bodite, <b boste najbolj« postreženi, ker ta snvo4 j« najboljši ter mnogo cenejši ko» drugi.
V »lučaj« potreb« rešilnega *«r (ambulanc«) pokličite nas po teleta nu, ker smo vedno pripravljeni — jc dnevi in ponoči.
Vse dalo jaračono. POSTREŽBA TOČNA VSAK CAB
ter je najboljša pijača
W. H. KEEQAN,
Telefona ŠL 100 — vsak C or. tad nad Joliet It, Ln
Porter
.Oti telefon 405,
Brewing
Company
S. Bluff St., Joliet, 111'