kulturno - politično glasilo
Postni urad Celovec 2 — Verlagpostamt Klagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt.
CELOVEC, DNE 12. AVGUSTA 1965
OB DVAJSETLETNICI BOMBARDIRANJA HIROŠIME IN NAGASAKIJA
Vsi ljudje se morajo združiti za rešitev človeštva
Tako je poudaril župan Hirošime Šinco Hamai v „parku miru“ — Prva atomska bomba
je zahtevala 78.000 žrtev
LETO XV. / ŠTEVILKA 32
uril 'l■l^ll^ll ii iiiiiiiii
Evropska gospodarska
skupnost
Od leta 1958 najprej, ko so že bile postavljene osnovne točke gospodarskega vživijamja šestih držav v eno gospodarsko Sikupnosit — Rimski dogovor — so si merodajni belili glave, kako urediti vprašanje poljedelskih in sadnih produktov. Takrat so se domenili, naj bi postopoma dovoljevali prosto kroženje produktov znotraj vse skupnosti, kakor na domačem trgu, naj bi zavarovali koristi evropskih proizvajalcev napram tujim vplivom in da bo financiranje morebitnih razlik v ceni slonelo na za to ustanovljenem odboru.
Tako iso potem v letu 1962 prvič zastopniki „zelene Evrope" sklepali o nastalih problemih, preložili razgovore na leto 1963 in tudi neuspešno zaključili, ker niso mogli vskladiti zahtev velikih proizvajalcev Francije in Nemčije napram manjšim — Italiji, Belgiji, Nizozemski in Luksemburgu. Šele De Ga ulil ov ultimat, da se morajo vsaj nekaj dogovoriti, je potem zasedajoče prisilil k prvemu sklepu: 85 odst. poljedelske produkcije sme nemoteno krožiti znotraj evropskega trga, kakor na domačem, ostalo je pa prepuščeno proizvajalcem v svobodno trgovanje kjerkoli. Treba je pa bilo tudi določiti enotne cene za žito, koruzo, kar se ni zgodilo. Težava je bila v tem, da je postavitev enotne cene, ki bi lahko tekmovala s cenami na svetovnem trgu, predstavljala hud udarec za Nemčijo: ta bi namreč morala svoje cene pošteno znižati, s čemer bi bila prisiljena plačevati proizvajalcem razliko. Odkod naj bi prišel denar za to plačevanje? Iz fonda, ki bi se začel nabirati pri vodstvu Evropske gospodarske skupnosti, prihajajoč iz dohodkov carinskih taks. Tako je n. pr. Nemčija zahtevala 760 milijonov mark (200 milijonov dolarjev približno), finančni odbor EGS pa ji je ponujal samo 540 (135 mil. dolarjev približno). Kje kriti razliko, naj si Nemci sami belijo glavo. To vprašanje in podobna njemu .s strani drugih članov so ovirala dosego konkretnih zaključkov, do katerih je pa merodajne spet prisilil de Gaulle, češ zmenite se že enkrat, sicer se mi ne gremo več. Tako so potem ie določili skupne in enotne cene, ki bodo stopile v dokončno veljavo 1. julija 1967, medtem Pa se bodo izdelali dokončni načrti, kako kriti razlike, nastajajoče iz posameznih cen na domačem trgu in na evropskem. Domenili so se tudi, da bodo v primeru nekon-kurenčnosti evropske .skupne cene napram drugim trgom (Argentina, Danska itd.), vedno šli .s cenami navzdol, da ne izgube stalnih odjemalcev.
Jasno je, da je de Gaulle k temu reševanju isllil enostavno zato, ker ima Francija danes najbolj poceni poljedelske .produkte in mu tako ni treba plačevati niifca-kih razlik proizvajalcem. Če pa ti na evropskem trgu, kjer je 170 milijonov odjemalcev, dosežejo boljše cene kakor doma, je ix> samo v korist utrditve francoskega gospodarstva. Francija pa je s tem tudi usposobljena, >da ali na ta evropski trg vrže tolikšno produkcijo, da vse druge potisne k strani, ali pa samo toliko, da s pr e viški na evropskem trgu more kriti eventualne ‘izgube pni prodaji svojih produktov v drugih deželah, zlasti rdeči Kitajski in v Aziji sploh. Tako je teoretično možno, da bodo ‘Nemci kupovali n. pr. francosko žito po isti ceni kakor doma, Francozi pa nemško, ker je recimo boljše, pa bodo plačali nekaj več, kakor bi za domače. Obenem pa tudi, da Francija pošlje na evropski trg samo toliko tisočev ton, kolikor je potrebnih, da z raz-Mko v ceni, pokrije vso tonažo, izvoženo na Kitajsko, ali kamor koli, pri čemer se ‘bodo drugi Evropejci čutili zapostavljene, češ saj mi financiramo francoski izvoz.
V Hiroišlmi se je 6. avgusta življenje ustavilo za eno minuto. Bilo je to ob 8.15, torej ob času, ko je pred 20 leti nad tem mestom eksplodirala prva atomska bomba. Vtem ko je 30.000 oseb, zbranih v „Parku miru“ molilo, „da bi se Hinošima ne po-vrnila", in vtem ko je na si to tisoče drugih prebivalcev ostalo v zbranosti na mestu, kjer so se nahajali, so vse sirene mesta ter gongi templjev zvonili v spomin kakih 78 tisoč žrtev atomske eksplozije. Za eno minuto se je ustavil tudi ves promet.
Ob 8.15 je tisoč belih golobov z'etelo iz ,,Parka miru“ in napolnilo nebo, ki je bilo zelo temno zaradi prihajajočega tajfuna ,,Jeana", ki je povzročil več smrtnih žrtev v južnem delu dežele. Polet belih golobov naj bi pozval prebivalstvo Hirošime v borbo za mir na svetu.
Pred spomenik padlim v „Parku miru" je 'bilo položenih nad šest tisoč vencev in mestni župan Šinco Hamai je v spomenik vložil seznam 49 žrtev atomske bombe, ki so jih identificirali v preteklem letu.
„Vsi ljudje dobre volje" — je rekel župan Hamai — „se morajo združiti za rešitev človeštva pred uničenjem." Župan je nato poudaril, da je danes človeštvo pred »nevarnostjo, kakršne doslej še ni bilo", zaradi vedno večje rušilne moči modemih jedrskih orožij, zaradi vedno večjega števila držav, ki z njim razpolagajo in zaradi sovražnosti v Vietnamu in drugod po svetu. Župan je izjavil, da je »atomska bolezen" terjala v lanskem letu 69 življenj, tako da se je število identificirainih žrtev prve atomske bombe povzpelo doslej na 61.430.
IZJAVE ČLANOV POSADK BOMBNIKOV, KI SO BOMBARDIRALI JAPONSKI MESTI
Deset od 23 pilotov, ki so imeli nalogo pred dvajsetimi leti odvreči prvi dve atomski bombi, se je pred kratkim sestalo v New Yorku. Eden izmed njih je dejal, da bodo- »razmišljali lin primerjali razna stališča o tej eksploziji". Bivši poročnik Jacob Nadaljevanje na 9. strani
CENA 2.— ŠILINGA
Molitev za mir. Obiskovalci Hirošime molijo za mir, kajti nova vojna bi prinesla še več revščine in bede na svet. (AP)
KRATKE VESTI
Zahodnonemški kancler Erhard ie izjavil, da hoče spomladi lata 1966 obiskati Izrael.
V Perziji razsaja kolera. — Zdravstveni minister Irana Manucher je iz Teherana sporočil, da je do 1. avgusta umrlo v Iranu na posledicah kolere 90 oseb. Doslej so ugotovili 500 primerov te bolezni. Zdi se, da je epidemija prišla iz Pakistana in Afganistana. Zaprli so meje s tema državama in izolirali ves vzhodni del države. Prizadet je najbolj revni del države, ker je to ljudstvo še polno predsodkov in vražarstva in nima smisla za higieno.
Francoska vlada je objavila petletni gospodarski načrt, ki predvideva med drugim zgraditev 2 in pol milijona stanovanj, 1350 km novih superavtomobilskih cest, 40 odst. več telefonov ter dela za zgraditev predora -pod Rcikavsfcim zalivom, če bodo za to tudi Angleži.
boko vero v pravilnost življenjske poti, v pravilnost idealizma, ki bo premagal vsak materializem zapadnega ali vzhodnega kova.
Nad osemdeset let je hodil pokojni dohtar Petek pot iz št. Lipša preko Celovca, Dunaja, Velikovca, deželnega zbora v Celovcu, manjšinskih kongresov v Londonu, Ženevi, Dunaju, Stockholmu in drugod, preko občnih zborov političnega društva v Mohorjevi hiši v Celovcu, kjer je ponovno ugotavljal, da je »jasno kot beli dan Kdor ga je slišal govoriti, je bil prepričan, da govori iz globokega osebnega prepričanja, iz globoke vere v pravilnost svojega gledanja, čeprav so ga sodili in obsojali tudi tisti, ki niso za to obsojanje imeli ne pravne in tudi ne moralne legitimacije, ker je dohtar Petek bil po svojih delih bolj krščanski kot marsikdo, ki bi po svojem poklicu to moral biti.
Domača zemlja naj bo velikemu koroškemu in slovenskemu rodoljubu lahka!
Sinu in hčerki naše iskreno sožalje!
-j- Dr. Franc Petek
Koroški Slovenci smo te dni stali ob odprtem grobu moža, ki je svoje življenje posvetil svoji družini in še v večji meri svojemu bližnjemu.
Pred dobrimi petdesetimi leti sem tega moža prvič srečal, ko me je oče peljal k zdravniški preiskavi pred začetkom gimnazijskega študija. Tako nekako je dejal oče: »Fant, zdaj pa greva k svovenjemu dohtarju!" V tistem času je bila na Koroškem posebnost, da si poleg slovenskega duhovnika srečal tudi slovenskega laška-akade-mika. Od tega prvega srečanja sem pozorno spremljal velikovškega dohtarja vse do 9. avgusta 1965, ko je zatisnil oči.
Kjerkoli stojimo, kakršnegakoli gledanja smo, pred pokojnim dohtarjem se vsi koroški Slovenci ob njegovem grobu globoko klanjamo in mu izrekamo globoko občuteno zahvalo za vse, kar je on kot zdravnik, kar je on kot Slovenec in kar je on kot človek dal koroškim Slovencem. Vsi, ki smo ga po znali, vemo, da je bil, kakor nihče drugi, socialen, da je dostikrat potrebe svoje lastne družine zapostavil za vse bližnje, tudi če so ti bili v dosti boljšem socialnem položaju kot on sam.
Velik je bil velikovški dohtar kot zdrav-nik in prav gotovo bi šolske sestre v št. Rupertu napisale o njem debelo knjigo, zapisale jo bodo v odkriti molitvi za enega svojih največjih dobrotnikov. Dr. Franc Petek ni nikdar vprašal, ali boš plačal in kako boš plačal, njegova prva skrb je bila pomagati vsakemu, tudi tistemu, ki ga je
Da bi se temu na meik način izognili, so predlagali, naj bi Francija In Nemčija itar Italija skupaj položile 84 odst. fondov, potrebniih za -ta fond, 16 ost. pa Benekuc. Vendar je ta predlog naletel -na odpor, teko pri I-tailijaniih kakor Nemcih, češ da preveč podpirajo Francijo. Vendar na njem vztrajajo, zraven pa poudarjajo, da je to edina rešitev: v-se dohodke carinskih taks vložiti v skupen fond pomerili združiti enkrat za vselej nek kapital v skupno blagajno, kajti
na političnem zborovanju hudo napadal, ki ga je blatil v deželnem zboru in mu dostikrat očital protidržavnost. On je svoj patriotizem dokumentiral s tem, da jc pomagal vsem, ki so bili dejansko pomoči potrebni, pri tem pa ni vprašal po socialnem položaju ali po politični opredeljenosti pacienta. Danes lahko mimo ugotovimo, da je bil kot zdravnik v Velikovcu in daleč naokoli priznan in spoštovan, čeprav dostikrat napaden na politični ravni.
V pokojnem g. dr. Petku pa nismo občudovali le izvrstnega zdravnika, marveč tudi poznavalca koroške zgodovine, pozna-vavca krajevnih imen, poznavavca koroške pokrajine, poznavalca koroške flore, da bi delal vso čast vsakemu zgodovinarju ali botaniku. Kolikokrat je pokojni dr. Petek preromal koroške doline in to ne samo v zabavo in razvedrilo, marveč vedno z odprtim očesom in ušesom in njegov neprecenljiv spomin je dr. Petka usposobil za leksikon domoznanstva. Mnogo, zelo mnogo pa smo koroški Slovenci in tudi koroški zgodovinarji izgubili, ker dr. Petek ni zapisal prav nobenega svojega lastnega dognanja, da bi nam zapustil vsaj košček svoje bogate življenjske izkušnje.
Ko sem se točno 51 let po prvem srečanju s solzami v očeh poslovil ob bolniški postelji od g. dr. Petka, od enega naših očakov, sem imel vtis, da predstavlja ta možak tudi v tem položaju še košček na šega življenjskega optimizma, ki nas mlajše in vendar tudi že stare napolnjuje z glo-
tožko ibo ipotem niamediitii -korak nazaj. Tak razvoj — skupina blagam-a — j-e bil predviden v Rimskem dogovoru, a se mu nikdar niso hoitelll stvarno približati, ker so prej -reševali probleme težke l-ndustriije, premoga :itd. Zdaj hite zaimujemo popravljati. Razumljivo ipa je, da bo izmikanje Nemcev, Italijanov in Beneluxa podpirala tako angleška grupa .kakor s-everno-amerlš-ki interesi, že zgolj zato, ker nočejo, da bi de Gaulle postal premočan.
Politični teden
Po svete ...
NASSER NA KROŽNI POTI
Trinajsto obleibmoo, odkar je vojska odstavila Ikralija Faruka, so letos v Egiptu praznovali brez velikih demonstracij. Danes se je namreč demokracija, ki se je obetala, spremenila v osebno diktaturo Nasserja. .Seveda so tudi letos priiredili vojaško pa-radio, na kateri so kazali reakcijska letala tipa „HA — 300“ in pa rakete, M jih lahko uporabljajo na suhem in na mor ju. Niti vojaške parade in niti moderno orožje pa ne morata spremeniti Ikritičneiga položaja, v katerem se Nasserjev režim trenutno nahaja.
Družbeni in gospodarski položaj .kmetov se tudi v zadnjem času ni prav nič spremenili, saj, je morala pred kratkim vlada pozvati prebivalstvo, štediiti. z denarjem; obenem pa je povišala cene za .življenjsko važne predmete. Velike množice ljudi pred trgovinami za živila spadajo danes v Egiptu zopet na dnevni red. Nasser je moral priznati, da ima Egipt sedaj, ko so Amerikan-ci nehali pošiljati pšenico, v zalogi samo še pšenico za mesec in pol. Sovjeti so sicer priskočilii Nasser ju na pomoč s tem, da ,so poslali vse ladje, ki sto bile na poti iz Avstralije ali Kanade v Sovjetsko zvezo v Aleksandrijo. Pšenico, seveda bo morala plačati ZAR (Združena arabska republika = Egipt).
Ob takih nezgodah seveda ni mogoče praznovati, to čuti vsak navaden državljan. Preko, tega pa je ZAR doživela tudi mnogo neuspehov v zunanji politiki in vodilno kasito je začelo sikrbeti, kako bi se našla pot iz slepe ulice, v katero je zašla.
Začelo se je z uporom predsednika Bour-gibe, podvreči se sklepom Arabske lige. Tunizijski predsednik je ostal realist, saj zagovarja rešitev palestinskega vprašanja na miren način. Bourgiba je bil prvi, ki je prelomil „tradicijo“, namreč govoriti vedno le o ..uničenju Israela", kar bi mnogi Arabci ter tudi še drugi po svetu radi videli.
Drugi udarec za Nasserja pa je bil odstranitev Ben Belle v Algenijd. Sicer Naisiserju lahko verjamemo1, ko trdi, da nikoli ni nameraval vključiti Algerijo v ZAR, vendar pa je bil Ben Bella človek, ki je občudoval Nasserja in njegovo. politiko odprtih vrat za. vsakogar". Boumedienne Nasserju igotovo ne bo tako. zelo naklonjen.
Politični opazovalci s tem v zvezi omenjajo podporo, ki jo' je nudil Egipt kongo-škim gverilcem, saj je jasno podpiral Sou-mlalota ter Gbenyja, ki se nahajata sedaj nekje v Egiptu. Orožje pa, ki so ga vtiho-tapiiM v Kongo, je prišlo v roke separatističnim plemenom, ki se sedaj vojskujejo med seboj. Ministrski predsednik Oombe pa, ki ga je Nasser več dni fcomfimiraJ v Kairu, postaja resnični vladar Konga.
Največji fiasko za Nasserja pa je brez vsega dvoma postala vojna, ki jo ta že nekaj čas vodi v Jemenu proti kraljevim pristašem. Nasser je s to vojno dal 'svojim nasprotnikom možnost, da ga obsodijo kot velikega lažnjdvoa, .kajti on sam, ki se ima za velikega zaščitniku arabskega naroda, se vojskuje proti Arabcem!
Nasser sam pa je gotovo posledice te politike že uvidel. Pomagal mu bo. napovedan obisk v Moskvi, kjer bo poskušal dobiti zaslombo za svojo politiko. S tem pa se bo krog zaprl, kajti če nekdo več zahteva kot zmore, vodi to v lastno odvisnost.
UPOR V TIBETU
Tibetanski Dalai lama, ki živi kot gost indijske vlade v begunstvu, je izrazil željo, da bi se podal še letos v New York, da bi se v Združenih narodih zavzel za svobodo Tibeta. Rekel je, da so Kitajci v zavesti, da se je režim, ki so ga vsilili Tibetu, ponesrečil, zdaj odločeni, da iztrebijo tibetanski narod.
Povedal je tudi, da se nahaja zdaj Pan-čem lama, na katerega je Kitajska gradila svoje upe, v kitajski ječi. Naglasil je tudi dejstvo, da imajo Kitajci stalno opraviti na vsem tibetanskem ozemlju z odporniškimi akcijami. Pripadniki odporniškega gibanja požigajo hiše, ki služijo Kitajcem, rušijo mostove im pišejo po zidovih napise proti kitajskim okupator jem.
Kitajci neusmiljeno zatirajo odpor. Po navedbah Dalaii lame je bilo ubitih od marca 1959 do septembra 1960 samo v zahodnem Tibetu 87.000 ljudi.
Na kralja kraljestva Buthan na južnih pobočjih Himalaje je bil napravljen prete-
klo soboto atentat, vendar kralj zaradi svoje duhaprisctno.sti ni bil ranjen. Uradno poročilo države Buthan je javilo, da so pri zaslišanjih 12 ljudi, katere so aretirali zaradi atentata, ugotovili, da je bila zarota skovana v neki tuji državi. Glasnik buthanske vlade pa ni hotel povedati, za katero državo gre. Toda po zagotovilih ne,katerih indijskih vladnih funkcionarjev v Novem Delhiju je v atentat zapletena komunistična Kitajska.
Kitajska skuša spraviti v Buthanu na oblast človeka, ki je nasproten sedanji pogodbi med Buthanom in Indijo, po kateri je Indija odgovorna za obrambo Buthana in za njegovo zunanjo politiko. Če bi se to posrečilo, bi nova vlada odpovedala pogod-bo in Kitajska bi imela proste roke, da „osvobodi“ tudi Buthan in ga priključi svojemu Tibetu.
Poro.čajo, da so tibetansko vprašanje vključili v začasni dnevni red Glavnega zbora Združenih narodov, ki bo pričel s svojim zasedanjem 21. septembra.
POLITIČNA KRIZA V GRČIJI
ŠE NI KONČANA
Politična kriza, ki jo je pred tremi tedni povzročil mladi grški kralj Konstantin z odslovitvijo prejšnjega predsednika vlade Georga Papandreoua in z imemo,vanjem Georga Atanasdidisa Novasa za novega predsednika vlade je v zadnjem tednu zadohila nevarne oblike.
Novi predsednik grške vlade, fci pripada isti stranki kot Papandreou, je res sestavil svojo vlado, toda z njo se je moral predstaviti parlamentu ter od njega ,dohiti zaupnico,. Res se je pretekli teden predstavil parlamentu, ampak ni se mogel držati: 167 odposlancev je namreč glasovalo proti njemu, zanj pa samo 131 parlamentarce v. Mo-
ral se je umakniti napadom Papandreouje-vih pristašev ter vrniti kralju mandat. Poznavalci političnih razmer utemeljujejo z nasiednjšimii dejstvi:
Na Papandreoujevo stran se je v Grčiji sedaj postavilo vse, kar je proti vladi in kralju in proti sedanjemu družbenemu sistemu sploh.
V Atenah je bilo. nedavno pri pogrebu v spopadih ubitega študenta Sotlriosa Pe-trouliasa 150.000 ljudi. Jasno, da je bil ta pogreb bolj politična manifestacija za odstavljenega predsednika Papandreou,ja, ki je ob vrnitvi v Atene med množico vrgel krilatico: Postavlja se vprašanje: kdo vlada v tej državi, ali kralj ali narod? Papandreou je sicer na tiskovni konferenci po pogrebu omenjenega študenta izjavil, da je odločen protikomunist in v njegovem sedanjem sporu s kraljem ni niti najmanjše namere, da ■ bi hotel pripraviti prevrat. Povedal je dalje, da je kot predsednik vlade nameraval odstraniti iz vojske vse častnike, ki se ba-vijo s politiko. Po njegovem je edina rešitev sedanje politične krize ta, da mu kralj znova da naročilo za sestavo vlade. Če bi v njem ne uspel, je edin izhod razpis novih volitev.
Kralju Konstantinu ta rešitev iz,gleda ni najbolj pri srcu. Zato so bile na delu razne osebnosti, ki so pripravljale teren za vlado Štefana Stefanopoulasa. Ta -je pa izjavil, da bi bil pripravljen sestaviti novo vlado samo pod pogojem, če sedanji predsednik v .parlamentu ne bi mogel dobiti zaupnice in če bi njegovo določitev za predsednika odobrila Papandreoujeva Stranka sredinske zveze.
Tako ho kralj pri,siljen dobro pireimisiMiti vso sitvar in najti talko rešitev, da bo pri tej politični krizi ostal neokrnjen vpliv in ugled demokratskih političnih strank in da ne bi nazadnje iz nje izvlekli največ koristi komunisti, kar bi .nevarnost za obstoj demokratičnega režima v tej državi samo povečalo.
... in pri nas v Avstriji
KOROŠKI VELESEJEM IN
VISOKA POLITIKA
Ob otvoritvi 14. avstrijskega lesnega oziroma Koroškega velesejma prejšnji četrtek v Celovcu je ostal v javnosti najbolj opazen govor trgovinskega ministra dr. Bocka, kajti po svoji tehtnosti in zanimivosti daleč presega meje navadnih otvoritvenih govorov.
V svojih izvajanjih se je dr. Bock podrobneje dotaknil posebno dveh problemov, fci sta po njegovem — in tudi po splošnem — mnenju najbolj aktualna: nenaden porast cen v zadnjih mesecih in težave v izvajanju letošnjega državnega proračuna. Glede zvišanja cen (zlasti poljedelskim produktom) je netočna trditev nekaterih krogov, češ da je temu deloma krivo tudi domače kmetijstvo, kajti niti dovoljenja za obsežne uvoze poljskih pridelkov iz inozemstva niso mogla doseči nižjih cen, ker tudi te izvozne države niso mogle dati ugodnih ponudb. — Omenjeni porast cen pa so po mnenju trgovinskega ministra povzročila tudi zvišanja plač in prejemkov v nekaterih večjih obrtnih in industrijskih strokah v prvih petih mesecih letošnjega leta. Na ta način so se za delodajalce povečale dajatve za 15 do 25 odstotkov. Poleg .tega v nekaterih strokah zaradi pomanjkanja delovnih moči plačujejo više, kot pa določa kolektivna pogodba. Zato naj bi tudi v Avstriji nekoliko bolj, zrahljali določbe o sprejemanju inozemskih delavcev, (kot SO' to že napravile nekatere druge zopad-noevropske države.
PRORAČUN NAJ BO REALNO
SESTAVLJEN!
Glede krize v izvajanju državnega proračuna oziroma o njegovem neugodnem razvoju je minister izjavil, da je v glavnem temu vzrok previsoka ocenitev državnih dohodkov i(iki so v prvi polovici „unesilii“ za več kot eno milijardo in za katere tudi v drugi polo vici leta ni kakega posebnega iz-gleda, da, bi se popravili). Zato, je treba v bodoče sestavljati čimbolj, realne proračune, ne pa optimističnih, a tudi ne pesimističnih. Dr. Kock je prav tako proti najemanju posojili za fcriltje' Izpadov proračunskih dohodkov, pač pa bi. bilo treba, izdelati dolgoročne investicijske načrte; hkrati bi bilo, potrebno, opustiti dosedanjo, prakso sestavljamjla bruto-pro,računa in preiti k neto np ro račun u.
jKlIjub tem nekoliko nerazveseljivim pojavom pa na drugi strani ne smemo pre-
zreti mogočne lin temeljite obnove avstrijskega gospodarstva po drugi svetovni vojr oi,“ je nadaljeval minister dr. Bock. „Ta obnova pa je v nemajhni meri plod avstrij-slkega delovnega ljudstva!" Nato se jie dotaknil tudi koalicijskega sistema v avstrijr slkern političnem oziroma javnem življenju in ga vzeli v zaščito, češ da ga napadajo le tisti, fci sami nočejo nositi nobene odgovor,mosti.
VEDNO HUJŠI PROTESTI
se slišijo zaradi ukinitve tolikih vlakov (med njimi tudi nekaj takih z mednarodno zvezo, o čemer simo deloma že zadnjič poročali) in zaradi omejitve poštnega avto-busnega in telefonskega prometa. Kajti v noči od 7. na 8. avgust je prenehalo voziti ,272 vlakov, od 12. spetembra pa bo izostalo še nadaljnjih 140 vlakov.
Te ukinitve vlakov sredi tujsfcoiprometne sezone lahko imajo in bodo, verjetno tudi imele katastrofalne posledice na normalen potek .sezone kot tudi na avstrijsko gospor darsltvo sploh. Zato je nastalo, zlasti doma, a deloma tudi v inozemstvu nemajhno ogorčenje im vsakdo se z vso, upravi čenostjo sprašuje, da M ni bilo mogoče pri drugih železniških im poštnih pododdelkih izvesti predvideno potrebno znižanje izdatkov, kajti tek način gospodarjenja oziroma varčevanja nikakor ni ekonomičen in pameten, saj ima od teh slabo premišljenih ali po mnenju nekaterih politikov celo namerno izvršenih ukrepov v prvi vrsti škodo le državna blagajna.
ALI MINISTER ALI FUNKCIONAR
STRANKE...!
Tuzemska in inozemska javnost prihaja vedno bolj do prepričanja, da je vsa ta afera, fci prestavlja avstrijski želez,niški promet nazaj v leta 1947, zelo verjetno, namerna poteza prometnega ministra-socia-lista Probste, ki j,e, kot znano, že lansko jesen doživel tako neslaven poraz v Fus-sachu na Predariisfcem ob ..krstitvi" nove ladje za iBodensko jezero, ko, se je tako rekoč vse tamkajšnje prebivalstvo uprlo njegovemu svojevoljnemu postopanju ob izbiri ilmeina za novo. ladjo in je bilo že takrat slišati glasove po vsej Avstriji, da naj tak svojeglaven in nesposoben minister odstopi. (V tej. neslavni zadevi je miiniistr Probst — verjetno tudi deloma ria namig vodstva socialistične stranke — pred dnevi ,le moral dati prav volji ljudstva in je ladja
SLOVENCI
do m a bi p o soehi
Nova maša v Beneški Sloveniji
Svet Lenart pod Staro goro je brez dvoma ena največjih župnij v Beneški Sloveniji. Letos je ta prostrana fara doživela pred kratkim svoje novo-mašno slavje. K božjemu oltarju je prvič pristopil g. Marin H v a 1 i c a , ki je študira! na papeški Gregorijanski univerzi v Rimu. Pri primiciji mu je bil slavnostni govornik župni!, Lz Kravarja g. Jožko Jakulin, ki je pridigal v obeh jezikih: v zvenečem slovenskem beneškem narečju in v italijanskem jeziku.
Novomašna slovesnost se je pričela s posebno novomašno pesmijo, ki jo poznajo in pojejo samo v šentlenartski fari. Pri svečanosti je pel domači pevski zbor pod vodstvom kaplana Adolfa Dor-bolo.
Po novi maši se je razvilo tipično slovensko beneško slavje, pri kateri je bil duša vsega veselja domači župnik g. Angel Kračina. Gospod župnik pripravlja brošuro, v kateri bodo zbrana ljudska izročila, domislice in vraže, ki so tekom stoletij nastale med beneškun ljudstvom v zvezi z novo mašo in so zanimive iz folklornega vidika.
Zlata maša dr. Franca Jakliča
Iz Združenih držav Amerike nam poročajo, da je nedavno praznoval v cerkvi Marije Pomočnice v West Allis zlato mašo g. dr. Franc Jaklič.
Zlato,mašnik se je rodil 14. avgusta 1892 pri Sv. Gregoriju na Dolenjskem. Za duhovnika je bil posvečen 22-. junija 1915. Kaplanoval je v Sostrem, nato ga je takratni škof dr. Jeglič poslal na teološko jezuitsko fakulteto v Innsbruck, kjer je postal doktor teologije leta 1921. Potem je bil najprej vzgojni prefekt v škofovih zavodih v Št. "Vidu, pozneje pa je postal profesor na gimnaziji v Ljubljani. Verouk je poučeval tudi na gimnaziji v Celju, odkoder je bil prestavljen na klasično gimnazijo v Ljubljano.
P^ drugi svetovni vojni je kot begunec prišel najprej v taborišče pri Lienzu, nato je odšel na Goriško, kjer je poučeval na slovenskih srednjih šolah. Nato je odšel v Argentino, kjer je bil do leta 1956 duhovnik v neki buenosaireški bolnišnici. Od tam je odšel v Združene države Amerike v Marquette, kjer je štiri leta pomagal pri zbiranju gradiva za Baragovo beatifikacijo. Vsled bolezni je se je pozneje preselil v Milvvaukee, kjer živi še danes.
Jubilant je znan slovenski kulturni delavec. Z dr. Vrečarjem je napisal dober srednješolski učbenik „Liturgika za srednje šole”. Za fante in dekleta je pripravil knjigo „Svetla pot”, ki je izšla v Argentini kot druga izdaja. Pri naši Mohorjevi družbi je izšel njegov molitvenik „Jezus dobri pastir”. Znane so tudi njegove „Ure češčenja”, ki so na razpolago tudi v Celovcu v naši knjigarni.
Jubilant je znan kot odlični poznavalec škofa misijonarja Friderika Ireneja Barage ter Ignacija Knobleharja, velikega slovenskega misijonarja v Osrednji Afriki. O obeh naših slavnih možeh je napisal nešteto člankov in razprav pa tudi obširni in pregledni knjigi.
Ob svoji zlati maši je dr. Jaklič dokončal v angleščini knjigo o Baragi. O njej sam pravi, da to ni „samo knjiga o Baragovih čednostih, ampak življenjepis, ki je pisan tako, da njegove čednosti še posebej izstopajo”.
Nova slovenska doktorica v Gorici
Nedavno je promovirala za doktorja larmacije na tržaški univerzi Slovenka gospodična Lučka Komac.
kančno dobila ime „Vorarlberg", kot si ga je želelo predarlsiko ljudstvo!)
A itudii sedaj ;sio v zvezi z omejitvijo železniškega prometa vedno bolj SteviM glasovi, ki zahtevajo1 odstop ministra Prob-sta, in to ne samo v tuzemstvu, temveč prihajajo ti dobrohotni nasveti pravtako dz inozemstva. Tako paše ugledni švicarski list „Die Tat" med drugim: ,,54-letni prometni minister, ki je med svojo dveletno delovno dobo postal neslavno .slaven’ na ta način, da je iz krsta ladje napravil velik političen škandal, bi zopet rad, kot izgleda, delno izgubo svojega ugleda pri zadnjem kongresu Avstrijske socialistične stranke nadomestil s prenagljenim in brez potrebe dramatiziranim zastraševanjem ... Medtem ko iSO drugi odgovorni čimitelji spoznali nevarnost zviševanja cen in plač ter ,s tem razvrednotenja denarja, izgleda, da hoče prometni minister prav to izkoristiti v krat-ikotrajne politične namene .. . Afera v zvezi s Probstoim nudi zopet še en dokaz za to, kako potrebno je, postaviti na odgovorna vodilna mesta strokovnjake, fci imajo vsaj osnovne pojme o narodnem gospodarstvu, ne pa funkcionarje stranke."
Sim mm el studia
(Maturitetno potovanje maturantov Slovenske gimnazije v Celovcu)
Še vsi prežeti od iatinsMh besed ati matematičnih formul smo se podali na maturitetno potovanje. Sicer se še nismo popolnoma znebili občutkov maturitetnih izpitov in kriiti onih pogle dov matur itetne 'komisije, vendar smo bili vsd zelo veseli In v naj-boljšem razpoloženju, ko je odpihal naš vlak iz Celovca. Ogledati smo sli hoteli sosedno deželo. Slovenijjoi in kreniti še malo na jug, na Hrvatsko.
Vso pot so nas spremljali naši g. profesorji, ga. razredničarka Slavka Hronekova, g. dr. Stanko čegovnik in g. dr. France Cigan, bi so morali zadnjič prenašati naše ,,modinoiSit)i“ in vedno znova občudovati uspehe šestletnega pouka latinščine, štiriletnega pouka angleščine in filozofije ter prav posebno: osemletnega zborovskega petja.
Ko smo prispeli z vlakom na Prevalje, smo prestopili v avtobus, Iki nas je vozil celih 10 dni po lepih krajih Slovenije trn iHrvalfcske. Po kratki vožnji simo se ustavli najprej na Ravnah na Koroškem. G. ravnatelj gimnazije nam je pokazal 'šolo in na novo zgrajeno telovadnico ter nam razložil itudii zgodovino, te gimnazije. Po majhnem okrepčilu smo zopet vsitopilli v avtobus in se peljali preko Dravograda v Maribor, kjer smo' si ogledali pokrajinski muzej in mesto. Nato pa simo se vzdignili: po krasni cesti nad 1000 m visoko na Pohorje.
Drugi dan smo. lahko občudovali krasote . pohorskega pobočja. Obiskali simo spominska mesta iz narodnoosvobodilne borbe JuigoeCaviije ter kraje, kjer je bil poražen Pohorski bataljon. Kmalu smo se spustili zopet v dolino in se v Radenskih .toplicah ohladili s kopanjem. Preko Ljutomera smo prišli v Ptuj in si ogledali krasni muzej. Ker se je že večerilo, smo moraili kmalu zapustiti: cvetoče mesto Ptuj An se peljati dalje. Ustavili smo se na gradu Štatenberg, kjer smo dobili za prenočišča krasne grajske istobe (z in brez nočnih grajskih pošasti). Naslednji dan smo se zelo zgodaj podali na pot, ker nas je čakala še dolga vožnja. Na kratko amo se ustavili v Rogaški Slatini in si ogledali vrelce in točilnice te zdravilne vode. Najbolji pa smo bil presenečeni, ko ■smo se naenkrat srečali z našim g. ravnateljem. Na 'žalost smo se morali kmalu posloviti in se peljati dalje proti jugu. Zapustili smo Slovenijo in prišli na Hrvatsko. Tu se je vsak na svoj način skušal sporazumeti z domačimi; nekateri s svojo slovenščino, kaiteri so dodali razne čudne naglase, drugi zopet z mednarodno znanimi kretnjami.
Po: kratkem ogledu Zagreba, nas je peljal naš avtobus dalje: mimo1 Karlovca v mestece Slunj, ki se lahko ponaša s krasno prirodno okolico. Na večer nas je naš vodič Gusitl povabil na majhno presenečenje. To presenečenje pa ni iblo talko majhno, saj je
bilo. — dober meter dolg prašiček. Ob tabornem ognju smo ga spekli na ražnjih. Ob pasmi in mladostni razigranosti je kaij hitro minil večer lin se seveda tudi spekel naš prašiček.
Naslednji dan smo si ogledali naravne knasicite. in čudovite slapove PlMtvičkiih j®' zer. Človek nehate clbstrmi ob lepioitah tega naravnega raja, ki ga je talko čudovito ustvarila mati narava tekom tisočih let. Po strmih grebenih grmijo slapovi im se takoj, zopet spreminjajo v deroče potoke, ki se izlivajo v razna jezera, katera dajejo s svojo skrivnostno zelano-modro barvo temu svetu svojstven pečat.
Na tekem potovanju pač čas zelo hitro mineva in skoraj ne da bi opazili, je bila polovica našega potovanja za nami. Ker je pač neka' notranja sila vse vlekla na morje, simo zapustili notranjščino' Hrvatske in se podali na obalo morja. Preko Senjskega ■Bila smo se spustili navzdol v mesto Senj. Pred nami se je razprostiralo v vsej svoji širini morje. Nekje tam zadaj na odprtem morju so se igrali v sončni svetlobi obrisi otoka Krk, ki so nas spremljali precejšnjo
pot, mimo Selca in Crikvemice ter so nas zapustili šele ob Bakarskem zalivu. Tudi Riijaka in Opatija sta bila kmalu za nami. Ob Plominskem zalivu smo zopet zapustili za nekaj; časa morje ter se podal v noitra-njost lepe Istre.
Pio 'krajši vožnji smo prispeli v obmorsko letoviško mestece Poreč, kjer pa nismo hoteli več naprej, temveč smo se predali samo še soncu in morskim valovom. Po-polnoma smo izpolnili izrek nekega „zna-nega" filozofa, ki je dejal: Kako lepo je brezdelje, če temu sledi počitek! Da si ne bi opekli preveč svojih teles (in nekateri srčne strani), smo se peljali drugi dan na večer v krasno obmorsko pristanišče Bulo. Po ogledu slavnega starega amfiteatra, kjer so ravno priprave za vsakoletni filmski festival, nas je povabila naša ,,mamica" na majhno okrepčilo. V prijetni družbi ob čevapčičih in vinu, smo obujali spomine na »mlada leta", ko smo še dobivali petice zaradi tega, ker smo prevedli fiiidtoria, -oe z zmago in ko smo dobivali še enojfce zato, ker smo v filozofiji „pogrunta5i“, da ista za nastop sanj, oz. sanjarjenja neobhodno potrebna mladenka ali mladenič; in ko. smo se še učili pri glasbi, da Hugo Wolif in Anton tBruckner nimata nič skupnega z Beethovnom. Kaj hitro je minil večer in avtobus nas je spet srečno pripeljal nazaj na naše domove.	(Konec prihodnjič)
Knjiga o koroških Slovencih
Slovenska matica v Ljubljani je izdala pred meseci delo dr. Janka Pleterskega »Narodna in politična zavest na Koroškem". V knjigi je obdelano obdobje med leti 5848—1914. Ni namen tega članka, da ocenimo knjigo glede na njeno vsebino, temveč hočemo z njo opozoriti bralce na delo, v katerem so obdelana važna poglavja slovenske zgodovine, predvsem zgodovine koroških Slovencev.
Na ovoju beremo med drugim:
»Knjiga se loteva doslej malo preučenega vprašanja: pod vplivom katerih poglavitnih gospodarskih in socialnih dejavnikov se je oblikovala od marčne revolucije naprej narodna zavest in politična usmerjenost pri prebivalstvu v slovenskem delu Koroške. Metoda in izsledki dela so zanimivi za preučevanje podobnih procesov tudi v drugih
slovenskih deželah. V prvi vrsti pa so seveda potrebni za osvetlitev gibal političnega in nacionalnega razvoja na Koroškem, pri čemer se dotikajo zgodovinskih korenin nekaterih danes živih problemov obstanka najbolj izpostavljenega slovenskega narodnega življa. To ni politična zgodovina v običajnem pomenu besede, čeprav se na tako naslanja. S smiselnim združevanjem ugotovitev o pomembnih straneh gospodarskega in družbenega razvoja z ugotovitvami, ki jih daje razčlemba posameznih političnih orientacij, skuša knjiga Pleterskega pojasniti vzroke nastanka narodne in politične zavesti na Koroškem, kakršna se kaže pri ljudskih štetjih, pri deželnih in državnozborskih volitvah in pri drugih priložnostih v času od marčne revolucije do prve svetovne vojne."
Lesni žurnalisfi Evrope v Celovcu
Za časa letošnjega Koroškega velesejma je vodstvo kot že prej dve leti, porabilo v Celovec strokovne lesne žurnailiisite Evrope na 3. zborovanje. Tega tridnevnega zborovanja se je udeležilo okoli 50 žurnalstov iiin lesnih 'Strokovnjakov iz 11 držav Evrope, med mpmii tudi zastopnik našega časopisa.
Zborovanje se je začelo v sredo, 4. avgusta, z ogledom gozdnega An lesnoindustrijskega obrata ekonomskega svetnika Hansa Mareseha. Namen te ekskurzije je bi po-
Dunajska mesfna hala v Minimundusu
Letos je novost v Minimundusu tudi Dunajska mestna hala, ena najmodernejših zgradb, mnogim znana po velikih športnih 'Prireditvah 'in predvsem po uprizoritvah Dunajske drsalne revije. To zgradbo v .»Svetu v malem" ob Vrbskem jezeru lahko opazuješ z vseh strani, še celo od zgoraj, kar na Dunaju ni mogoče.
Učenci An učitelji Višje tehnične šole na Dunaju so izdelali ta krasni vzorec. Je 6.5 metra dolg, 4.5 metra širok in 1 meter visok. Za stekleno pročelje so porabiti 14 kvadratnih metrov pleksii stekla.
Tudi ponoči nudi Dunajska mestna hala, ko je znotraj razsvetljena, čaroben pogled.
ikazaiti moderno gozdno gospodarstvo v gorovju in Andusitrijisiko predelavo lesa.
Z avtobusi smo se zjutraj odpeljali na Humperški grad, ki je last Hansa Mareseha. Na gradu nas je pozdravil v Imenu lastnika glavni gozdar posestva dipl. Ang. Wer-ner Niederedeir. V svojem nagovoru je podal tudi kratek zgodovinski pregled gradu te opis Mareschevega .posestva, M obsega predvsem gozdne parcele. Ravne se je dvignila megla in smo uživali krasen razgled s Humperškega gradu po Rožu, po katerem se je vila v soncu blesketajoča Drava. Ta krasen razgled na naše kraje bo vsakemu, ki je to prvič videl; gotovo ostal v lepem spominu. Ing. Niedereder je nas vodil nato v grajsko kapelo, ki je posvečena sv. Nikolaju in vsebuje stare in primeroma dobro ohranjene freske iz leta 1540 ter dve sliki na steklu prav tako iz 16. stoletja. Pravo doživetje je bil ogled kobilarne haflngerjev na gradu. Konje te pasme lahko imenujemo univerzalne konje, ki so za vse sposobni in ne preveč občutljivi. Prav zaradi tega bodo verjetno preživeli dobo tehnizacije. Ti so potomci arabskih konjev, njih prava domovina pa je Južna Tirolska. V grajskem hlevu so haflinger konji najčistejše pasme.
Zapustili smo na to grad An si ogledali privatno žago Mareschevega posestva, ki je bila zgrajena že leta 1930 An bila 'takrat najmodernejša na Koroškem. Ima res zelo centralno lego, tako da je najbolj oddaljena gozdna parcela posestva le 25 km. Predvsem zanimiva je sušilna naprava, v kateri se les suši umetno in seveda je ta postopek mnogo hitrejši od naravnega. Ta naprava je najnovejša in je bila zgrajena šele 1959. Kakor sploh koroška lesna industrija, tako Izvaža tudi to podjetje 90 odst. lesa v. Italijo.
Brez dvoma pa je bilo za nas vse veliko doživetje ogled tovarne pušk v Borovljah. Ob prihodu nas je pozdravil lastnik Franz Sodia osebno. Z zanimanjem simo si ogledovali potek izdelave svetovnoznanih boroveljskih pušk. Ta tovarna spada brez dvo-
!n memoriam Aniona Šubifa
Naš list je že poročal na kratko, da je umrl v Clevelandu znani ameriški Slovenec, glasbenik Anton Šubelj. Na tem mestu hočemo povedati nekaj več iz življenja tega znamenitega pevca.
Anton Šubelj se je ■rodil leta 1900 na Rodici pri Domžalah v Sloveniji. Ker je imel zares lep glas (bariton), si je Šolal svoj glas pri pevskem pedagogu na ljubljanskem konservatoriju. Po dobro končanem pevskem in glasbenem študiju je pel naritonske vloge v Ljubljanski operi. Potem si je svoje glasbene študije izpopolnjeval z nastopi v Nemčiji in Italiji.
Želja ga je potem vlekla v Združene države Amerike. In res ga najdemo leta 1930 že tam, kjer je prirejal koncerte. Nastopal je skoraj v vseh slovenskih naseljih od enega konca morja dO' drugega, od oceana do oceana. Po nekaj letih bivanja v novem svetu, se je vrnil v domovino, a kmalu je odšel, iker ga je vleklo nazaj v Ameriko. Zaradi svoje pevske in glasbene nadarjenosti sl je kmalu pripravil pot v najslavnejšo opero na svetu. Posrečilo se mu je priti v zbor newyorške Metropolitanske opere. V tej slavni hiši je pel do leta 1949, potem pa se je preselil v Cleveland in prevzel vodstvo Glasbene matice, nato pa je bil še pevovodja zborov »Adria", »Slovana", »Triglava", Mladinskega pevskega zbora SNPJ št. 2. Potem je še vodil srbski zbor Njegoš, neki slovaški zbor im pevski zbor East Ohio Gas. \
Prva leta svojega bivanja v Združenih državah Amerike je potoval vsak teden v Wash!mgtom, kjer je poučeval petje na „Washiimgtom Institute of Musič". Seveda pa je poučeval petje tudi privatno v Clevelandu.
V	Clevelandu, kjer prebiva največ izseljenih Slovencev, preko 30.000, je v teku 16 let naštudiral nebroj koncertov in z njimi žel lepe uspehe. Poleg tega je pnredi! z Glasbeno matico vsako leto po eno opero in opereto v slovenskem jeziku.
Glasbenik Anton Šubelj je bil od leta 1949 glavni dn vodilni delavec na torišču pevske An glasbene kulture med ameriškimi Slovenci. Kakor prej, ko je nastopal kot solist, baritonist, si je tudi sedaj pridobili spoštovanje in velik ugled s poučevanjem so-■lopetja, dalje kot pevovodja pevskih zborov.
Umetnik Anton Šubelj je bil prijeten družabnik in dobrodošel v vsaki družbi. BI je široko razgledan, umirjen, blag človek, prefinjen glasbenik iti pevec in velik domoljub. S svojo osebnostjo je združeval ne samo obširno umetniško delo vse slovenske naselbine, temveč je tudi prispeval k splošni slogi med ameriškimi Slovenci in vobče Jugoslovani v Združenih državah Amerike. Iz ljubezni do rodne domovine je s svojo neizčrpno življenjsko silo ustvaril sredi nove druge domovine majhno »kulturno Slovenijo" in presadil ljubezen do slovenske ljudske in umetne pesmi tudi v srca mladih, ki so bili rojeni že v Združenih ameriških državah.
V	glasbeno življenje ameriških Slovencev v Clevelandu je smrt znanega umetnika-pevoa in glasbenika, Antona Šublja, zasekala globoko rano.
ma med največjte in najbolj znane na Južnem Koroškem.
Pot nas je nato vodila v Kočuho, kjer smo si na licu mesta ogledali kako pravilno zajeti gozd tudi v gorovju ter ga spraviti v dolino. Ob tej priložnosti smo spoznal velike probleme gozdnega gospodar-atva, ki so v Avstriji le deloma rešeni. Eden glavnih problemov je seveda gradnja cest v gorskih gozdnih področjih, ki omogočajo spraviti les v dolino brez posebnih poškodb. Naravnost občudovanja vredno je stanje gozdnih cest na posestvu OeR Mareseha. V ■področju Kočuhe so izgradili cesto leta 1954 do Idealnega stanja. V povprečju je na vsak ha zgrajene 50 m češite. Na ta način je seveda mogoče zajeti vse gozdne parcele tudi v gorovju dri spraviti les brez prevelikih stroškov v dolino. Kako spraviti les do teh cest na najhitrejši način, nam je pokazala tvrdka Trebitsch z Dunaja z najnovejšim Unimogom 406. Ta Umi-mog vsebuje vse naprave potrebne za vlačenje tin dviganje hloda tudi na večje razdalje.
Tudi narava kaže v tem področju svoje zanimivosti. Tako se nahaja v nek: gorski kotlini led pozimi in poleti le približno 2 metra pod površjem in s tem ispominja na (Konec na 8. strani)
Blag©gi©vit@w križa na Peci
ŽIHPOUE
Slovesnost prvega sv. obhajila smo imeli v nedeljo, 18. julija, prvoobhajancev je bilo devet, 7 fantov in dve deklici, med temi sta bila en fantek in ena deklica, ki še ne hodita v šolo, Hribernikova Veronika in Koferjev Giinter. Večina staršev teh otrok so tudi prejeli sv. obhajilo.
Na Veliko Gospojnico, 15. t. m., vabimo vse Marijine častilce na naše cerkveno žegnanje. Sv. maše bodo ob pol osmih, pol devetih in ob desetih, vedno pa priložnost za spoved. Le pridite na naše sončne Zih-pcilje, samo da bo kaj lepše vreme.
ŠT. TOMAŽ — SVINCA VES (Zgubili smo zavedno ženo)
V	petek, dne 23. julija 1965, smo spremili našo sestro, svakinjo in teto Nežo Šturm k zadnjemu počitku.
Mnogo jih je prišlo, da ji izkažejo zadnjo čast in velika množica je šla za krsto, ki je vso pot lepo slovensko molila za dušo rajne.
Četudi draga rajna mi delovala v javnosti, jo je vsa občina častila in spoštovala. Imela je za vsakega pravo besedo in iskren nasvet, poznala je ljudi in razmere.
Tako trdno in vneto je vse svoje življenje služila Bogu in častila materin jezik, da ni bilo človeka, ki bi se drznil to kritizirati. Družina bo le težko, zelo težko preživela to zgubo. Ne samo, da je vse svoje moči posvetila hiši, delala in skrbela, ne, bila je mnogo več, dobri duh hiše, vedela je vse. Za vse člane družine je bila vzor in njena beseda je zanje pomenila več kakor cele knjige. Tudi groza pregnanstva ji mi bila prihranjena. Z vso družino so jo izselili.
Telesno smo jo zgubili, duhovno pa bo ostala med nami in vplivala še najprej. Bite je vzor pobožnosti in zavednosti im to je znala dati naprej.
Posebno se moramo zahvaliti č. g. Janku, č. g. Cvetku im č. g. Krištofu, ki so tako svečano opravili pogrebne obrede ter žalno sv. mašo, ter radiškim pevcem pod vodstvom g. Šime ja Wrulicha. Težko pomnimo pogreba, ki bi bil tako dostojen in lep.
S slovensko molitvijo in pesmijo je bila spremljana preko zorečih polj k cerkvi sv. Lovrenca. Radiški pevci so doma in ob odprtem grobu peli znane domače žalostdn-ke, a zdele so se nam popolnoma nove, talko pretresiijiivo so jih peli.
Neža Šturm je rajna, a dala nam je še ob smrti ipomisliti, da morata biti tudi nam vera in materin jezik temelja življenja.
V	petek zjutraj so se zbrali pri hiši žalosti sorodniki im verniki iz fare.
Ob 9. uri je g. župnik Jauk iz Radiš ob asistenci g. Krištofa in g. Cvetka blagoslovil lin zmolil molitve pred domom, ra-dišfci pevci pa so zapeli „Vigred st povrne"! Med petjem in molitvijo je šel pogrebni sprevod po polju k cerkvi sv. Lovrenca, (ki ije podnužna cerkev fare sv. Tomaža.
V	slovo rajni pa je spregovoril najprej g. Cvetko in nato še g. Jank z Radiš. Pogrebne obrede pa je opravili g. Krištof iz Timemrce, v slovo pa so lepo zapeli več pesmi radiški pevci. Vsem, ki so se v tako lepem ištevilu udeležili pogreba pa se je zahvalil ob odprtem grobu g. Krištof, ki je zastopal g. župnika domače fare, ki je bil na duhovnih vajah.
Brata in sestra rajne Neže Šturm in vsa Tomanova družina se vsem, ki so izrekli sožalje, molili in kropili rajno in se udeležili pogreba, prisrčno zahvaljuje.
PEČNICA
(Pogreba, hude nevihte)
Dne 16. julija 1965 se je na Peč niči ob grobu poslovila od pokojne Gašparčeve matere Marije Miki ogromna množica ljudi. Z Gasparčevo materjo smo položili v grob krščansko mater in zavedno Slovenko. Tik pred dopolnitvijo 75. leta jo je dohitela smrt.
Rajna mati je izhajala iz ugledne Vazni-kove družine v Spodnjih Borovljah. Pred 45 leti se je poročite im prišla na Pečnico ob iBaškem jezeru. Bila je zvesta družica svojemu možu in je kot kmetica z žuljevimi rokami obdelovala Gasparčevo kmetijo. Poleg trdega dela in skrbi pa je rada prebirala naše liste in celo našla čas — saj
Ne le Groftglockner - Veliki Klek se more ponašati s križem na vrhu, ampak tudi vsi najvišjii južnokoroški vrhovi. Na Jepi ga je lani postavila katoliška delavska mladima, na Obirju so ga pred nekaj leti postavili selski fantje im pa Peca ga ima. Na Dobraču pa sta namesto križa kar dve cerkvi: .slovenska in nemška. Lepa navada je to, da na najvišjiih gorah stoji križ kot znamenje naše vare, odrešenja in dokaz, da tukaj živi verno ljudstvo in v svobodi postavi križ na najbolj vidno mesto.
Na Ped je križ že bil od leta 1949. Po-stavlilii smo ga ob obletnici tragične smrti Ostermanovega Folteja (Valentin Kaiser), ki se je 9. avgusta 1948 smrtno ponesrečil
pri nabiranju planik (Edelv/eiB). Bil je iz macesnovega lesa in je stal najprej prav na vrhu Pece in na njem spominska plošča ponesrečenega Folteja. Pozneje so križ jugoslovanski vojaki postavili malo niže, ker so oni na vrhu napravili leseno piramido kot triangulacijsko točko. Letos pa je strela udarila v križ in ga popolnoma razbila, lesena piramida pa je že zdavnaj razpadla.
Pa je zadnjič hodil po Peci Prutejev Bosti in kar žalosten je bil, da križa tv; in da Peca ni več prava Peca in da tako ne gre. Sklenili je, da bo kar sam napravil križ. Ker je ključavničar in priden, ga je v enem tednu napravli, ampak sedaj železnega. Sam je dal material in naredil zastonj! Dobil je še požrtvovalnega pomočnika, Petra Rudolfa (Cirlncvega iz Bistrice), ki je nastavljen v Mohorjevi tiskarni in v soboto sta ves material znosila na vrh. Največ sta trpela ta dva, Peter ima od bremena ves hrbet ožuljen, nekaj so pa pomagali še drugi, na pomoč je prišla tudi Ostermanova Greti.
je limete sposobnosti —, da je za razne prilike zložila kako pesmico. Kdorkoli jo je srečal, se je čudil njenih resnih in treznih besed.
Bite je dobra in radodarna. Noben ni šel prazen od Gašparčeve hiše. Koliko je pomagala svojčas revnim in potrebnim. Občudovali smo njeno neustrašencsit pod Hitlerjevim režimom. Ni se bala povedati resnico in zagovarjati teptano pravico.
Hudo jo je pred vojno prizadela tragična smrt najstarejše hčere. Danes še živi 5 njenih otrok: Sin Hanjžek gospodari na domu. sin Francej živi kot živinozdravnik v Borovljah, sinova Zepej in Joka vodita po očetu podedovano lesno trgovino, hčer Mojci pa trenutno pomaga bratu.
Že pred leti se je zdravstveno stanje matere zaradi preveč dela začelo slabšati. Vendar je do zadnje nedelje pred smrtjo
Na križu je nova spominska plošča, narejena tako moično, da mora vzdržati vsaj 30 let, če je ne uniči strela ali kaka hudobna roka. Vsak tako vidi, da je to spominski križ in Foltejevo slika s posvetilom: Ljubil si našo zemljo, gorč, po Bogu je hrepenelo srce.
Na gorah doletela te smrt, presadila v nebeški te vrt.
Prelep zgled nam sije tvoj, prosi za dom in narod svoji
V	nedeljo, 25. julija, ko ljudje za praznik sv. Ane itak radi gredo na Peco, se nas je zbralo kar lepo število na vrhu.
Prišli so iz raznih krajev, največ mladine pa je pripeljal s seboj č. g. Vinko Zaletel. Sedaj, ko se ne pasejo ovce, je bil tako vsaj en pastir z ovcami. On je tudi blagoslovil križ, ker je že prvega blagoslovil in dal sploh pobudo za postavitev križa leta 1949.’
Nato je bila pri križu sv. maša. četudi je bila na vrhu Pece in je bil oltar nadvse preprost, pa je bila sv. maša najbolj liturgična in zato lepa. Duhovnik je maševal proti ljudem, vsi ljudje ob oltarju, in so lepo sodelovali z molitvijo in petjem. Večina prisotnih je prvikrat doživela mašo na Peci im jim bo zato tembolj ostala v spominu.
V	nagovoru je č. g. Zaletel, ki je Folteja poznal, pokazal krasen zgled tega idealnega, globokovernega, pa vedno veselega fanta, ki ga R. Banka v knjižici ,,Junge Hel-den“ imenuje: „Ein EdelweiiB aus dem Karntner Bergen". Šel je skozi trdo šolo premagovanja, dela in vojske, pa ga je vse še bolj utrjevalo v želji, da postane duhovnik. Če bi se tedaj po sedmi .gimnaziji ne ponesrečil, b;i danes gotovo kot dušni pastir delovali med svojim ljudstvom.
Ob koncu smo zapeli vsi skupaj: „Marija skoz življenje". Tudi Foltej je kot dober pevec rad pel Marijine pesmi in zadnja pesem, ki jo je tik pred nesrečo pel na vrhu, je bila Marijina: Mati dobrega svete ...
Veseli smo bili tudi, da je bil zraven Pšov-nikov Foltej (čebul), ki se je prav pred letom sikoTO na istem kraju kot Ostermanov Foltej ponesrečil, pa kot po čudežu ostal živ. Sedaj je že tako krepak, da je šel obujat spomine na Peco in za plačilo je dobil en del sandal (čevljev), ki jih je lani tam pustil. Na Peco je prišel tudi živino-zdravnilk dr. Marko Dumpelnik obujat spomine, ko je bil še pastir in so to, kot pravi, bila njegova najlepša leta.
Toda nekaj še manjka na Peci: kravjih zvoncev, ki so tako lepa planinska muzika. Letos je prvikrat, da na Peci ni živine in zato tudi ne pastirja. Je pač to čudno leto krivo, ko je bilo tako dolgo slabo vreme in je tako za živino nezdravo. In ker g. dr. Marko ne more hoditi za kravami, pa hodi za gamsi...
Na Peco pa bomo še radi šli, ker je tako lepa gora kralja Matjiaža. Križ na vrhu pa naj varuje tisto Podjuno, o kateri poje Milkina pesem: Oj Podjuna, kako si lepa!
gospodinjila svojemu sinu. Težko je hodila. Lepo in ganljivo je bilo gledati, s kakšno ljubeznijo — kot veleva 4. božja zapoved — so jo sinovi z avtom ob nedeljah pripeljali do cerkve.
V	noči od nedelje na ponedeljek (10. 7. 1965) jo je zadela kap. Naglo je prihitel zdravnik in ukazal prevoz v bolnico. Ni bilo več pomoči in tretji dan navrh so jo eno uro pred smrtjo prepeljali na dom, kjer je zatisnila svoje blage oči.
V	petek, 16. julija 1965, smo jo pokopali na pokopališče pod Pečnico. Gospod župni upravitelj č. g. Markič Janez je v lepem govoru dal življenje rajne, ki je bila vseskozi verna in potrpežljiva, v vzgled vsem.
Znani pečniški moški zbor se je pod vodstvom dirigenta g. Šimeja Trisnika poslovil z ubranimi žalositinkami ob domu, med daritvijo svete maše ter ob grobu od dobre
matere, ki zapušča neizbrisne sledove v našem versko-narodnem življenju.
V	četrtek ponoči pa je umrla Žagarčeva mati v Mainicah Marija Woschitz, roj. Gra-ber. Pri jedi se ji je zataknila mala koščica v grlu. četudi jo je peljal sin takoj z avtom v Beljak in Celovec, ji v bolnici niso več mogli pomagati. Dan po tej nezgodi je začela bruhati kri in opolnoči je že ni bilo več med živimi. V svojem življenju je mnogo trpela, posebno ko je pred trinajstimi leti postala vdova. Tudi pri tem pogrebu je za slovo zapel domači pevski zbor in pečniški g. župnik se ji je v svojem, govoru zahvalil za dobro vzgojo, ki jo je nudila svojim sinovom in hčeram.
*
Ob zadnji nevihti nam je toča uničila sadje-in vse pridelke na polju. A tudi hiše niso ostale prizadete, skoraj povsod je namreč toča razbila vse šipe na zahodni strani. Take nevihte se pri nas nihče ne spominja in ker v zadnjem času podobnega neurja ni bilo, tudi nihče ni bil zavarovan proti toči.
Pri nas pa imamo tudi druge zanimivosti in ne samo, da dežuje ali pada toča in umirajo ljudje. Pred kratkim se je Vazni-kovi družini iz Spodnjih Borovlje rodil sinko, krstili so ga za Aleksandra; vesela ga je bila vsa družina, od male sestrice pa do stare mame.
SELE
(Kulturna prireditev)
V	toplem poletju počiva razen pevskih vaj vse drugo prosvetno delo. Zato smo se malo začudili, ko smo bili za nedeiijo, 25. julija popoldne vabljeni v dvorano farnega doma.
Povabile so nas skavtinje iz Trsta, ki taborijo v bližini KaMšnikove žage, da nas seznanijo s cilji in delom te svetovne organizacije in nam na odru pokažejo, kako se piri rujih goji družabnost vsak večer oib tabornem ognju. Nastopite so mlada, življenja polna dekleta v svojih krojih s široko-kraijmimi klobuki. Prav mično jih je bilo gledati sedeče v polkrogu okoli namišljenega ognja. Po skavtskem pozdravu je zadonela pasem, govornica nam je razložila, kak namen ima ta organizacija, kako se vzgajajo skavti v dobre in plemenite ude človeške družbe, kako jim med taborenjem poteka dan pri učenju, duhovnem in telesnem delu in kratkočasju. iSolospevi, dvospevi in zborno petje, spremljevamje harmonike, šaljivi prizori so vzbujali v občinstvu navdušenje in veselje, da ploskanje ni hotelo ponehati. Skavtinjam smo za ta lepi in mični nastop zelo hvaležni. Želimo, da se med našimi planinami in gozdovi telesni in duhovno okrepijo in odnesejo domov lepe spomine na Sele.
Drugi del te kulturne prireditve je tvorila predstava igre „Stari in mladi". Igralci iz Železne Kaple in okolice so nam jo ob svojem izletu v Sele uprizorili. Ni lahko, posebno novincem ne, nastopit: na tujem odru, vendar moramo priznati, da so dobro igrali, le še malo več občutja in živahnosti v nekaterih prizorih bi bilo želeti. Poučna An pretresljiva po vsebini je dobro podana igra duhovno obogatila občinstvo in bite priznanje za požrtvovalnost igralcev.
Ko bo zgrajena cesta čez Šajdo, s: bomo Selani in Kapelčani bližnji sosedi. Takrat bo itudi medsebojna kulturna 'izmenjava z gostovanji olajšana.
Ravno to nedeljo so mnogi izleteli in romali na razne kraje. Zato se nismo nadejali velike udeležbe. Pa je bila primeroma še prav dobra.
ŠT. PRIMOŽ
Že dolgo ni bilo več kaj slišati o Slovenskem prosvetnem društvu ,,Danica" iz ŠIL Primoža; zato pa nam je v nedeljo, dne 25. julija pripravilo dobro uspel pevski kionceint slovenskih in nemških narodnih-ter umetnih pesmi. Zbor je vodil pevovodja Hanzi Kožar. Če rečemo, da je koncert uspel, lahko to že sklepamo iz navdušenega ploskanja nabito polne dvorane. Ne samo domačini, ampak tudi tujci so prišli (in prisluhnili lepi slovenski pesmi, čeprav letoviščarji niso razumeli besed, razumeli pa so ljubezen našega zbora do prelepe domače besede.
Darujte za visokošolski dom Korotan!
= Prš nas na Koroškem =
^ptaduža tu ki Kmuitje na o h uka
PODGORJE (Velika Go spoj ni ca)
Na Veliko Gospojnico je red božjih služb v Podgorjah sledeči:
Ob 7., 8., 9., 10. in 11. uri svete maše v farni cerkvi;
ob 14. uri so pete litanije in blagoslov;
ob 10. uri je sv. maša pri Kapelici.
ŠTEBEN — MALOŠČE (Nova maša)
Izreden in zelo redek dogodek je bila za faro Šteben pri Bskštaijnu nova maša č. g. Janeza Zitterer dne 18. t. m. Že leta 1913 — torej pred 52 leti — so pozdravili v naši fari zadnjega novomašnika, č. g. Cirila Kanduta, ki je med študijem na Dunaju umrl leta 1922 in bil tudi tam pokopan. Leta 1962 je sicer ponovi:! med nami svojo novo mašo indijski novomašmik, Matej Mairuvathraiil, salezijanski duhovnik, ki je študiral v Turinu in so ga dobrotniki iz fare celih osem let podpirali. Na ta izredni farni praznik so se farani .primerno pripravljali in se trudili, da bi tudi na zunaj kar najlepše pripravili vse za praznovanje nove maše.
Na predvečer je bil prisrčen in ganljiv sprejem novomašnika. Pozdravna pesem, deklamacije, pozdrav župnikov ter zastopnika faranov, vse je izražalo veselje nad prihodom tako težko in dolgo zaželenega novomašnika. V dolgem sprevodu smo spremljali primicijanta v -farno cerkev k petim litanijam, po katerih je novomašnik delil svoj blagoslov.
Jasno in sončno nedeljsko jutro je privabilo ljudstvo od zgornje Zilje, okoliških župnij, sosednjega Beljaka in iz Roža k primiciji v šteben. Na župnijskem dvorišču so možje in fantje postavili lep oltar z mogočnim starim križem nad oltarjem, obdanim od visokih smrek. Lepo zaokrožen prostor se je kmalu napolnil s številnimi verniki. Šteli so nad 1500 domačinov in tujcev. Po stari, znani pozdravni novo-mašni pesmi din deklamacijah je novomašnik pri,stopil k okusno okinčamemu oltarju. Z molitvijo in pesmijo menjaje z moškim pevskim zborom so vsi navzoči spremljali sveto dejamije. Novomaišni pridigar, č. g. župnik ziljski Rihard Koglar, je v obeh deželnih jezikih stikal vzvišeno poslanstvo in nalogo duhovnikovo v sedanjem materialistično usmerjenem -času. Biti mora neustrašen oznanjevalec in učitelj evangelija, radodaren isrednik milosti in pogumen vodnik ljudstva, pripravljen za odpoved, žrtve, neuspehe, preziranje in preganjanje. Da navzoči niso bili samo radovedni gledava, je prav očitno pokazala obhajilna procesija, ki je kar ni bilo konca. Po zahvalni pesmi se je množica še dolgo gnetla ob oltarju, da sprejme novomašni blagoslov.
Po končani cerkveni novomašni slovesnosti so se zbrali povabljeni gostje v farni dvorani k novomašnemu obedu. Resni in šaljivi govori so .se menjali s petjem in deklamacijami, da so prav kmalu minile popoldanske ure. Po večerni pobožno,std pa je napolnila mladina farno dvorano, kamor jo je povabil g. novomašnik. Kot zaključek veselega mladinskega večera ob novomašniku smo gledali še zvočne slike o posvečevanju in delovanju misijonskih duhovnikov.
Naj hi bila ta nova maša, ki smo jo po pol stoletju dočakali, prva v vrsti številnih bodočih novomašnih praznikov med nami.
VOGRČE
(Konja so ukradli)
Kaj takega pa še ne. Konja ukrasti danes, ko jih je itak tako malo, ker jih traktor nadomešča! Pa se je to zgodilo pri Nahbarju v noči od petka na soboto. Gospodar je pono-či slišal rezgetanje konja, šel je v hlev in ko konja ni bilo v hlevu, ®i je mislil, da je ušel in ,se kje zunaj pase. Ko ga pa tudi zjutraj ni bilo in tudi uzde ne, je spoznal tatvino. Imajo pri Nahbarju hudega psa, pa smola, prav tisto noč so ga imeli zaprtega v '.kuhinji, ker ,se je tako bal nevihte.
Sumijo, da ga je ukradel tisti, ki je prejšnji dan v Valkovcu ukradel moped, se z njim pripeljal ponoči v Vogrče 'in ga pustil ob poti, kjer ga je zjutraj dobil orožnik. Gotovo je moral dobro poznati Nah-barjevo kmetijo.
Upajmo, da bo žandarmeirija izsledila ■tatu in da bo Nahibar dobil močnega in lepega konja nazaj, če medtem ne bo pri kakšnem brezvestnem mesarju že zlezel v salame.
ŠT. PRIMOŽ
Ko se je pred nedavnim mudil koroški ipevslki zbor „ Jakob Galilus-iPateMn“ na Gra-diišoainsfcem, ®o ga hrvatsfci poslušalci navdušeno pozdravili in sprejeli. V zameno s tem so nas letos obiskali gradiščanski Hrvati. Skupina hrvatskih ministrantov nas je preteklo soboto, 31. 7. in v nedeljo, dne 1. avgusta po častila s svojim obiskom. Č. g. Holmar, ki jih je sprejel in pozdravil, jim je rekel v Velikovcu ob pozdravu besede: " „Buh vas primi.“ Poleg č. g. Šukoviča sta ise pripeljala z njimi tudi brata Šusterja, ki sta vodila petje, ter drugi častni gostje. Čeprav je deževalo, v njihovih srcih ni bilo mračno, ampak sijalo je toplo sonce, kot je dejal g. šukovič ob sprejemu pri šentviškem župniku č. g. Krištofu. Želja Hrvatov je bila, da bi smeli tukaj na Koro-škem pripraviti koncert ter sodelovati sv. maši v materinskem jeziku. Po sv. maši v Št. Primožu so pri Voglu imeli zanimivo prireditev. V obeh deželnih jezikih je najprej domači župnik č. g. Krištof pozdravi! vse navzoče. Zahvalil se je Hrvatom, da so prišli na svojem obisku Koroške tudi v Št. Primož. Nato je govoril še predstavnik Hrvatov ter se zahvalil za tako dobro organizacijo. Sledile so pesmi mladih Hrvatov, tamburaši pa so zelo dobro podali njihovo mentaliteto. Povezovalne besede nam je govoril č. g. Šukovič. Na sporedu so bile pe-
ŠT. VID V PODJUNI
V	nedeljo, dne 11. julija, sta se v St. Primožu poročila Peter Plantev, pd. Smolejev iz Gluhega lesa, in Erna Kolenik iz Dobrle vesi. Vesela svatba je bila pri Voglu.
Mlademu paru želimo vse najboljše!
SVEČE
Sredi .najlepšega poletja se je izteklo življenje Kikelnove mame Lucije. Bog jo je poklical nepričakovano, a dobro pripravljeno. Delo ji je vzel iz .rok, kot hi hotel reči: ..Zvesta služabnica, pridi po plačilo!" Tež-iko je zadela ta izguba moža 'im pet sinov. 'Mati je po dveh dneh nezavesti preminila v 76. letu starosti, po 52 letih skupnega življenja v zakonu.
Vse njeno življenje je bilo služba družini in Bogu. Pokojna mati pa je bila pri sosedih in sovaščanih zelo priljubljena, ker je bila zmeraj dobre volje. Rada je hodila v cerkev, opravljala je prve petke in prve sobote. V hiši so imeli naročene verske liste in Mohorjeve knjige ter so jih radi prebirali.
V	soboto, dne 7. avgusta, so številni žalni gostje spremljali Kikelnovo mamo od doma v Kajžah na farno pokopališče v Svečah. Lepo obnovljena hiša, vsa obdana s cvetjem bo zelo pogrešala gospod njo. Še bolj pa bodo mož in sinovi pogrešala ljubeznivo ter skrbno ženo in mater. Kolikokrat in kako radi so sinovi z družinami obiskovali starše!
Naj Bog sam da tolažbo možu in sinovom, rajna pa naj mirno počiva v blagoslovljeni zemlji.
SELE — KOT
V	nedeljo, dne 25. julija in v ponedeljek, dne 26. julija, na praznik sv. Ane smo bili Kočani na zanimivem izletu v Sloveniji.
Bilo je krasno nedeljsko jutro, ko smo se zbrali pred domačo gostilno MaJe-Oraže, 'kamor je bili naročen udoben izletniški avtobus celovškega podjetnika Springerja. Ko smo se prepričali, da ima vsak vse najpo-trebnejše .^s seboj, smo se mirne vesti odpeljali.
V	Borovljah je zavil avtobus na ljubeljsko cesto. Brez vsake zamude na meji smo se peljali skozi novi ljubeljski predor, ki ga je del izletnikov šele prvič videl. Tudi pri jugoslovanskih carinikih smo hitro opravili in že smo se spustili po krasni avto-cesti navzdol. Mimo Tržiča nas je peljala pot na Brezje, kjer smo se prvič usta-villi in odpravili našo nedeljsko dolžnost. Od tam smo se peljali preko Jseenic skozi gornjo Savsko dolino v Kranjsko goro, ki je turistično središče te doline. Smrekovi gozdovi z jasami in žuborečimi potočki ter pogledi na bele stene gora vse naokrog so nam nudili užitek.
Po opoldanskem oddihu smo se peljali po izredno lepo urejeni gorski cesti proti prelazu Vršiču (1611 m). To imenitno speljano alpsko cesto so gradili ruski ujetniki
srni o sladkem vinu, o mladi ljubezni in nekaj šaljivih popevk. Peli so vsi: od naj-mlajšega palčka do največjega velikana, od najmlajšega dekleta do sivega starca, zbor in posamezni solisti. Ob spremljavi tamburaškega orkestra je ob koncu ves zbor zapeli ganljivo pesem „Radi hi pri vas ostali". Tudi mi bi se radi še videli!
Drug drugemu smo po uspeli prireditvi ob dobrem gradiščanskem vinu obljubili, da se hočemo kmalu spet srečati ali na Koroškem ali pa na Gradiščanskem!
SELE
Posebno kulturno doživetje nam je nudil v nedeljo, 1. avgusta, obisk mladine iz Užlopa na Gradiščanskem. Iz skioptičnih slik smo mogli spoznati njeno domovino, iz vrste pesmi ob 'spremljavi tamburic pa, kako živi in poje tam narod na vasi. Žal si izletniki zaradi skrajno slabega vremena in tudi pomanjkanja časa niso mogli ogledati lepot naših planinskih krajev, vendar so dosegli glavni namen: nudili so nam s svojim nastopom bogat kulturni užitek in nam z njim ogreli srca za bratsko vzajemnost. Da smo znali ceniti ta bratski obisk, je pokazala velika udeležba z naše strani in to ob tako slabem vremenu. Takih obiskov si želimo še večkrat!
med prvo svetovno vojno. Na Vršiču doseže cesta vrh in se spušča v ostrih ovinkih v Trento. Preden se cesta privije do dna, se pokaže na razgledni jasi spomenik koroškega alpinista Julija Kugyja. Trenta je bila menda njegov drugi dom, trentskd vodniki so ga vodili na prvenstvene ture, po katerih je v številnih spisih odkrival svetu lepoto Julijskih Alp.
Pri planinski koči pod izvirom Soče smo se zopet spočili od naporne vožnje. Nekateri so ise povzpeli kakih 100 m v skalovje, kjer prihaja voda iz zelenega tolmuna v skalni razpoki, k izviru Soče. Da je ta točka zelo mikavna za izletnike, priča število ljudi, ki smo jih tam mnogo srečavali. Žal se tu nismo mogli predolgo zadržati, ker nas je čakala še dolga vožnja po Posočju.
Reka Soča je lepa po svoji bistrim in svojski živi barvi, ki združuje zelenilo gorskih pašnikov z modrino sredozemskega neba. Glavno lepoto pa ji daje raznolična pokrajina ob njej, ki tako učinkovito spreminja svojo podobo od izvira v osrčju alpskega sveta do izliva na 'kraju obmorske nižine.
V gornjem Posočju živi malo ljudi, na-
Poleg marsičesa v resnici žalostnega sem tu v Argentini med Slovenci doživel tudi marsikatero lepo reč. Naj tu drugim v spodbudo omenim le nekatere lepe zglede velike ljubezni do slovenske besede.
Naša gospodinja Ivanka Aleš ima npr. naročeno Duhovno življenje, po dva izvoda tukajšnjih Božjih stezic in Katoliške misijone. Dokler je zmogla, je naročaja tudi Svobodno Slovenijo. Menda skoraj prav vsako .slovensko knjigo kupi, včasih celo po več izvodov, da jih podari družini svoje nečakinje, kjer dohodkov ni v izobilju, berejo pa radi. Duhovno življenje in Božje stezice da ob koncu leta oalo vezati.
Gospodinji pomaga gospodinjska pomočnica Marija Žun, ki je v življenju kat kmečka dekla morala veliko pretrpeti. V .semenišču ne eni ne drugi dela ne manjka. Ne ena ne druga nimata prav posebno velike plače. Pa tudi Marija Žun zna od skromnih dohodkov veliko odtrgati za liste in knjige. Naročeno ima Duhovno življenje, Božje stezice, Katoliške misijone in Svobodno Slovenijo. Tudi ona bo vsako dobro knjigo in molitvenik vselej med prvimi kupila. Včasih kupi celo več izvodov. Ker tu nima domačih, da marsikako knjigo oziroma molitvenik v kako znano družino, kjer si kaj takega teže privoščijo.
Tu v Argentini živi več družin, ki so v bližnjem sorodstvu s pokojnim prelatom dr. Antonom Breznikom, znanim slovenskim jezikoslovcem. Tu je npr. tudi Rodetova stara mama, prava sestra omenjene-
V. PASTORALNI TEČAJ SLOVENSKIH ZAMEJSKIH DUHOVNIKOV
bo prihodnji teden v Celovcu v semenišču in sicer dne 18. in 19. avgusta. Predavanja so dopoldne in popoldne. — Vsi slovenski duhovniki so nanj prisrčno vabljeni. Prosimo, da pošljejo prijavnico, če želijo tudi kosilo. To bo drugi tečaj te vrste v Celovcu. Pretekla leta je bil en tak tečaj v tržaški, v gor,iški in videmski škofiji.
sialja so raztresena le po dolini nad katero visijo grozeče gorske stene. Življenje prebivalcev tega kraja mora biti težko, smo sii mislili, ko smo mimogrede gledali ta nerodovitni gorski svet.
Na poti v Novo Gorico smo se ustavili še v Kobaridu. Po vojni so na trgu, kjer je toliko let plapolala italijanska triko-lora, postavili velik dn mogočen spomenik pesniku Gregorčiču. Tu smo se spominjali velikega slovenskega pesnika.
Po krajšem oddihu v Kanalu — eno naj-sliikovitejšdh naselij Slovenije, kjer je naš rojak Banči Otip na kratko obiskal svojega prijatelja iz prve svetovne vojne, smo prispeli zvečer v Novo Gorico. Poiskali smo .si že rezervirana prenočišča.
V ponedeljek, 26. julija, nas je omnibus zapeljali po strmi in ozki cesti na Sveto goro. Bili smo pri sv. maši, ki jo ]e imel mladi koroški duhovnik iz velikovškega okraja. Od tod se nam je nudil lep razgled daleč naokoli. Ogledali smo si mogočno cerkev im zvedeli tudi za njeno razgibano zgodovino, za hude borbe med prvo pa tudi drugo svetovno vojno.
Nadaljnja pot nas je vodila proti vzhodu skozi Vipavsko dolino v Postojno. Z velikim zanimanjem smo si ogledali jamo, čigar naravna lepota je napravila na vse globok vtis. Preko Ljubljane, Kranja in Ljubelja nas je šofer, s katerim smo bili zelo zadovoljni, srečno pripeljal pozno zvečer domov.	H. V.
„ ROŽANSKI FANTJE"
bodo priredili v nedeljo, 22. avgusta 1965, ob 20.15 uri zvečer v
Kulturnem domu v Ločah
fteaski ko ute rt
na katerem bosta nastopila poleg „Rožanskih fantov" še Tamburaški zbor Lz Sveč in Št. Janža ter Pevski zbor „ Jakob Gallus - Petelin iz Celovca.
K tej izredni prireditvi vsi prisrčno vabljeni!
ga prelata, M Ima silno ljubezen do slovenskih knjig. Tako ima npr. od doma s seboj Baragovo Dušno pašo. Njena hčerka Ana je mati č. g. Jureta Rodeta.
Ta mati je Juretu preskrbela, če se je le le dalo, vse, kar je slovenskega izšlo. Pa tudi sam je kot dijak in bogoslovec res vzljubil slovensko knjigo. Tako boste v njegovi izbrani knjižnici našli npr. novo izdajo Detelovih, Finžgarjevih in Pregljevih spisov. Vsi smo ga veseli, ker zna tudi pero pridno sukati in radi beremo njegove članke, ki so bogati po vsebini, pa v privlačni obliki napisani. Ko hi res vsi slovenski dijaki, bogoslovci in vseučilišniki, kjerkoli so, imeli toliko ljubezen do slovenske besede!
Daleč od Buenos Airesa, v Miramarju ob morju živi tako malo slovenskih družin, da bi jih skoraj na prste naštel. Pa so si pred nekaj leti zgradili skromen Slovenski dom. Tam mizar Lojze Trpin skrbi za slovensko knjižnico. Z resno slovensko šolo so začeli preteklo leto, čeprav je število otrok prav majhno. V Miramarju živi tudi Gornikova družina iz Sodražice. Najmlajši sim Janko bo to leto končal srednjo šolo. Večkrat sem govoril z njim, pa sem se čudil njegovi lepi .slovenščini, čeprav nima nobene slovenske šole za seboj. Odgovor pa je tale: Doma v družini je občutil živo slovensko zavest, pa se je še v njem zbudila ljubezen do domače besede. Začel je brati in do lanskega leta prebral, kakor m: je rekel njegov starejši brat France, vsaj sto-petdeset slovenskih knjig. — Ali ni to posnemanja vredno?	Dr. F. Ž.
Berimo slovenske knjige!
Nekaj lepih zgledov iz Argentine — Dijaki naj med počitnicami čitajo dobre knjige!
Jazz in njene popevke . . .
Dekle dvajsetih let ne vzdrži več doma. V službo hoče, vseeno kam, doma ji je neznosno; ne razume se ne s starši, ne z brati in sestrami. To dekle je pristna predstavnica današnje kmečke mladine, ki ob spremenjenih gospodarskih razmerah izgublja smisel za kmečki stan' in delo na njem.
»Pomagajte mi kam v službo, daleč proč od doma, tudi na konec sveta; vsi gredo v tovarne, v mesto, tudi jaz hočem.«
Potem pride v službo. Zadovoljna je; vse je tako, kakor si je želela. Drug svet, drugačno delo, dobri, prijazni ljudje, nihče ji žal besede ne reče; plača je lepa, prijetna sobica, dobra hrana; skratka, več kakor si je mogla misliti v svojih sanjah.
Toda ne mine dolgo, že se začno težave. »Pomagajte mi, ne vzdržim več! Ni hujšega življenja kot so . ..«
Bolj ko vlečete iz nje, kaj se je zgodilo, bolj vidite, da je vse tako, kot je bilo prvi dan službe; plačo so ji celo povišali. Kaj se je torej zgodilo?
Samo v njej je nemir, to je vse. Sporekla se je s svojo delovno tovarišico. Prej sta si bili najboljši. Zdaj je kar vse prekinila z njo. Njena prijateljica pravi, da ne ve, zakaj. Jo pač nekaj »prime«.
Čez nekaj dni je zopet vse v redu, kot bi ne bilo ničesar. Toda na mah jo zopet prime neznano domotožje.
»Kaj delam tu, mama pa gara doma sama, brez mene?« Ko pa ji gospodinja svetuje, da naj se vrne domov, je brž vsega domotožja konec.
Če je treba pomagati pri »moških« opravilih, je prva pripravljena. Kar neko moško brezsrčnost razodeva do vseh bolečin, pri ljudeh in živalih. Če jo kaj prime, je kakor mačka, ki bi ušla preko vseh dreves in streh . . .
»Rada bi šla v tujino, kam daleč, pa četudi na konec sveta. Vi ne veste, kako težko živim . . .«
»Toda doma si isto rekla in ko si prišla sem, si bila zadovoljna. Ko boš prišla drugam, se bo ponovilo isto.« Toda dekle vztraja pri svojem.
»Ne zavedaš se, da sta nemir in nezadovoljnost v tebi. Kamor boš prišla, povsod boš sebe in svoj nemir prinesla s seboj. Ta nemir moraš pustiti tu. To se pravi: tu se moraš najprej pomiriti, šele potem boš zmožna drugje zadovoljno in srečno živeti.« Dekle zvrača krivdo na druge.
»Če boš ostala takšna, se tudi poročiti ne boš smela. Tak človek ni za zakon, ki se bližnjega takoj naveliča, ki bi rad kar naprej menjaval službo in dom. Noben mož ne bo vzdržal ob tebi.« Sedaj dekle obupuje . . .
»Saj vem, da sem neznosna. Jaz sploh nisem za nič drugega, kot da si vzamem življenje. Meni ni zanj.« Tako pada iz skrajnosti v skrajnost. V trenutkih potlačenosti pa je prav tako brezobzirna do sebe in bi bila zmožna vreči svoje življenje od sebe.
V svojem času se ji zahoče šumnega veselja. Tedaj, pravi, da pozabi na vse. Čisto
Med ameriško državljansko vojno, ko je bil predsednik Abraham Lincoln zaradi pomanjkanja fotografij manj poznan, je nekoč šel obiskat ranjene vojake v neko bolnišnico. Ko je prišel pred vhodna vrata, je mlad človek, ki ni nič pazil, Lincolna podrl na stopnice. Stopil je k predsedniku rekoč: »Ti velika, suha, sloka neroda, zakaj ne paziš, kam greš?« Lincoln pa je s tal, kjer je ležal, pogledal proti njemu in vprašal: »Mladi mož, kaj te muči v notranjosti?«
Lincoln je poznal človekovo naravo dovolj dobro, da je vedel, da je oni krivdo v lastni vesti nameril na drugega.
Zanimivo je opazovati pot, skozi katero gre slaba vest. Slaba vest proglasi za krive tiste, ki so nedolžni. To se dogaja v vsakdanjem življenju, v privatnem in javnem delovanju. Zlasti se to dogaja v politiki,
Ali bomo šli
Mladina je polna življenja. Hoče ustvarjati nov svet in novo življenje. Zato se zbira v skupine in v zveze. Po zadnji vojni velja to zlasti za mladino, ki vsak dan odhaja delat proč od svojega doma. V zadnjih 20 letih se je organizacija katoliške delavske mladine razširila daleč izven Evrope v vse daljne dežele, po Ameriki, Afriki in Aziji.
Tudi med nami so fantje in dekleta, ki se zanimajo za ta pokret delavske mladine. Zato poročamo, da se je svetovna žosistična zveza, ki jo je ustanovil znani — nekoč ka-
gonsko se predaja godbi, zato ji tako ugaja jazz-muzika. To je namreč glasba in petje gonov, ne čustev. V njej se razodeva in izživlja nemir, kjer glasovi drug drugega izpodrivajo, ne marajo melanholičnega počitka in tihega užitka, kakršen je značilen za našo ljudsko pesem in ki prav zato tako blagodejno vpliva na človekova čustva. A za to melanholično pesem je potreben tudi človek, ki se mu nikamor ne mudi, ki se mu hoče mirne urice in poglobljenega čustvenega izliva. Jazz pa je divji in ga zato potrebuje človek, ki je v samem sebi nemiren, da daje v njem duška svojemu brezobzirnemu gonu, težnji neznano kam, da prevpije v sebi vsako nežnost in sočutje. Jazz je človeku slekel čustva in razum; nagi gon se podi od zvočnika do ušes in zajema v svoj vrtinec nemirnega človeka.
kjer je treba najti večkrat krivca za zavoženo pot, za zločinstva in nedolžne žrtve, — kar je redni pojav v državah, kjer vlada nasilje in diktatura.
Obtežena vest modernega človeka je tako prešla v drago stopnjo, v kateri so nedolžni krivi. Očitajoča vest hoče pomiriti svoj notranji boj z napadi na krepostne, poštene. Zakaj nezvesti mož vedno dolži svojo ženo njenih prestopkov, zlasti takih, ki jih ni nikdar zagrešila? Zato, ker je njena zvestoba obsodba njegove nezvestobe. Zakaj so oni diktatorji — veliki in mali, — ki imajo krvave roke iz strašnih vojnih in povojnih časov tako neugnani v svoji trdoti in krivičnosti? Zato, ker je življenje v pravičnosti in ljubezni neprestan sodnik njihove hudobije.
Njih slaba vest je, ki pravi: »Kamnajte jih, ožigosajte jih, umažite jih s svojo umazanijo ...«
v Bangkok?
nonik, danes pa kardinal — Jožef Cardijn, začela pripravljati na svoje svetovno posvetovanje. To posvetovanje je bilo zadnjikrat v Rio de Janeiro in sicer leta 1961. Letošnje posvetovanje bo na drugem koncu sveta — v Bangkoku v Siamu ali kakor sedaj pravijo v Tajlandiji.
Azija je največja zemljina in na njej živita dve tretjini vseh ljudi na svetu. Med temi ljudmi je ogromno mladih delavcev in mladih delavk. Koliko med njimi je brezposelnih, koliko jih ima druge težave in probleme! Toda kljub težavam se tudi tam u-stvarjajo mlade skupine, ki hočejo prinesti delavski mladini boljše razmere in svetlejšo bodočnost. Tudi Azija se giblje in zbira pod zastavo krščanskega delavskega mladinskega gibanja.
Nalašč so izbrali Bangkok za sedež letošnjega svetovnega posvetovanja delavske mladine, ker je tisti konec Azije ves v gibanju. Tam vse vre, tam blizu je vojna, tam rastejo nove množice človeštva in iščejo, kako priti do sreče.
To svetovno posvetovanje krščanske delavske mladine bo že tretje. Priprave v Bangkoku vodi Snan Vongsuthee, mlad tiskar iz Bangkoka. Ta vodi tajlandsko delavsko mladinsko organizacijo.
Na tem posvetovanju, ki bo letos decembra, misli 300 zastopnikov delavske mladine z vsega sveta razpravljati o »delavskem
Žalik žene v triglavskem pogorju
V Jezerski dolini in na skalnati Komni je bil v pradavnih časih planinski raj. Tod so prebivale dobre Žalik žene. Pogosto so prihajale v dolino med ljudi in pomagale u-božcem. Pastirjem so kazale zdravilna zelišča, po golih pečinah pa so dale rasti sočnim travam, da so se pasle koze. Niso pa marale, da bi jim kdo sledil v višave. Vsakogar, ki se je približal njihovim bivališčem, so odgnale s kamenjem, plohami in nevihtami.
Visoko gori v triglavskih planinah so se pasle njihove bele divje koze. Vodil jih je močan kozel z zlatimi rogovi, ki so ga imenovali Zlatorog. Temu ni moglo nič do živega. Če ga je zadela lovčeva krogla, je iz vsake kaplje njegove krvi celo na goli skali zrasla čudovita triglavska roža. Ta mu je takoj vrnila zdravje, če je použil le en sam njen list. Še večjo moč pa so imeli njegovi zlati rogovi.
Kdor bi dobil samo majhen košček tega roga, bi dobil lahko vse zlato in srebro, ki ga je v gori Bogatinu varovala mnogoglava kača.
To je zvedel tudi bogastva lačni tujec. Splezal je na Bogatin in se oprezno približeval Zlatorogu. Videl ga je, ko se je z rogom dotaknil kače. Ta je postala vsa krotka in pustila, da si je Zlatorog v zlatem studencu, ki teče skozi jamo v Bogatinu, pozlatil roge.
Tujcu se je res posrečilo, da je dobil košček roga, ki si ga je Zlatorog oškrnil ob skalovju. In je šel ter začel prenašati dragotine iz Bogatina.
Tako ravnanje pa je užalilo Žalik žene in zapustile so triglavske planine. Z njimi so izginile tudi bele koze. Zlatorog pa je z rogovi razril pašnike in zelenice in namesto njih so zdaj same skalnate puščave.
Ljudska pripovedka
značaju krščanske delavske mladinske organizacije«. Pregledali bodo, kako so izvedli štiriletni načrt iz Ria 1961 in naredili bodo novega. V Bangkoku bodo izvolili tudi nov svetovni odbor žosistične organizacije.
Mi ne bomo šli v Bangkok. Pač pa moremo tu na Koroškem v istem duhu narediti kaj več kot doslej za vzpostavitev katoliške delavske mladine. Spet morajo oživeti skupine, kjer so zamrle. Iščemo mladih voditeljev, mladih voditeljic! Na plan!
MATIJA MALEŠIČ;	3
polju ('ohi
Gospe je 'študentovska predrznost zaprla sapo in pregnala zgovornost. Tine je izko-■nistil priliko in vstal. „ Mo nam k svojim igralcem!" Na prigovarjanje j,e obljubil, da se vrne, brž ko utegne.
Metka se je takoj pokesala, da ni odšla s Tinetom. Sodnikovka se je menda hotela maščevati nad študentom in je Metko prevzela geometru: „Le glejte, gospodična Metka, da vam ne pobegne v bogosiovje."
Metka je bila bolj v zadregi ko prej ob geometrovih besedah, ko jo je sodnikovka zanesljivo in s tihim glasom vprašala: „Vam je že napisal kako pesem?"
Kje si Tine, da poveš zgovorni gospe zopet kako, ki ji bo zaprla sapo in zajezila zgovornost?
»Rdečica na vaših licih in zadrega v očeh vas razodeva, gospodična Metka! Je res fant od fare, vaš Tine! In še pesnik in pisatelj povrhu! Kajne, gospodična Metka, da je to nekaj čudnega, kako nas vleče k pesnikom in pisateljem? Posebne vrste ljudje iso, imajo v sebi nekaj... nekaj... kaj vem, kaj. To veste in čutite vi sami bolj ko jaz. Ne?"
Metka je kar stekla od gosposke mize. In ko so zopet poslali ponjo, je bila trdno odločena, da rajši pobegne domov, kakor pa da še enkrat pade v roke vsiljivemu geo-
metru in zgovorni gospe sodnikovki. Rajši domov, dasi je bilo tudi na Grozdkovem vrtu lepo in prijetno ...
Veselo je bilo pri mizi, za katero so sedeli igralci. Ribniški študent je zbijal šale, da niso prišli iz smeha in dobre volje. Odprl je šolo za izgovarjavo ribniškega narečja. Smeha ni bilo konca ne kraja. In petja prav tako. In šal in dovtipov na koše. Kdaj se je priplazila na vrt noč, ni nihče opazil.
»Metka, gospoda odhaja! Pojdi in poslovi se od njih! Kličejo te!« Za nič na svetu ne! Metka zbeži z vrta v gostilno. V veži so ljudje, plane v gostilniško sobo. Tam sedi France, sam. Razmršeni lasje, rdeče, motne, zbegane oči. »Metka!« zaječi.
Metka zbeži iz gostilniške sobe. V veži skoraj butne ob orožnika.
»A, tu ste, gospodična Majda!« Ko da jo je iskal in je vesel, da jo je našel, govori. Kakor da ji hoče Bog ve kaj povedati, se obnaša. Pa se mu bleščijo, gorijo in žarijo oči, ko da ga je deklič čisto očaral.
Metka ne ve, kaj naj bi ji imel posebnega povedati orožnik in čemu stika za njo. Iz veže hoče nazaj na vrt med igralce. Morda so med tem že oddrdrale kočije z gospodo.
Na stoipnicah jo prestreže Vekoslav.
»Gospodična Metka!« Kaj naj bi ji le imel razodeti razneženi obraz gospoda s sodnije in njegov topli, mehki glas? Tudi njemu se bleščijo, gorijo in žarijo oči, morda še bolj kot orožniku.
Za njo je prihitel orožnik. Začudeno in zvedavo pogleda Vekoslava, Vekoslav pogleda njega. In Vekoslav ne pove, kar ji je mislil razodeti in orožnik ne izvrši, kar je mislil, ko jo je iskal po veži in je prihitel
sedaj za njo. Ko da ju je sram, hočeta zdaj drug pred drugim skriti tisti ogenj v očeh.
Metki pa že hiti naproti od mize, pri kateri so igralci, Kalumet, Amerikanec.
»Kod hodiš, junakinja današnjega dne, Krista .. .« In angleške besede.
Metki je nerodno in neprijetno. Mož misli, da sme do mile volje mučiti, kogar hoče, samo zato mučiti, ker ima dolarje. Tisto o junakinji današnjega dneva je pobral od geometra, iki jo je prišel klicat, da bi se šla poslovit od gospode. Tudi je slišal, da ji je rekel geometer Krista Riickova. Tega drugega si ni zapomnil, kliče jo le za Kristo, ker pač misli, da je to ime Bog zna kako imenitno in lepo, da ga Metka najrajši sliši, kajti drugače bi jo gospod, kakršen je geometer, gotovo ne bil klical tako. (Geometer je razlagal, kako lepo je igrala v Ljubljani Krista Riickova Majdo. Širokoustnež in priliznjenec je seveda vse to povedal le zato, da je mogel zatrditi Metki, da je danes igrala lepše ko Krista Riickova in da bi jo ta za njeno igro zavidala.) Res, pravi Kalumet, lepšega imena ti niso mogli zdeti, starina amerikanska! Krista, Krista, Krista! Pa ne veš, zakaj in kako je to mislil geometer. Učen, zanimiv in zabaven hočeš biti, pa si smešen, da je joj. Kalumet!
Metka opazi, da orožnik in Vekoslav nista preveč vesela Kalumetove navdušenosti.
Bog ti daj zdravje, Gašper, Lisjakov Gašper, študent od Ribnice, da si spregovoril in rešil Metko pred vsiljivim starcem, pred Vekoslavom, pred orožnikom pa tudi pred tistim nesrečnikom iz gostilniške sobe, ki bulji tam z okna nanjo ko jastreb, ki hoče planiti na pišče.
»Igra je igra, Majda, Metka, Krista — imate morda še kako ime?«
»Junakinja današnjega dneva . . .« skuša Metka posneti Kalumetov glas.
»Slišal sem, pa tega namenoma nočem reči. Slava vam že tako preveč sili v glavo. Premalo smo vam, ki nas nihče tako ne časti, hvali in ne povzdiguje ko vas.«
Ali misli sedaj študent resno ali se po svoji navadi zopet šali?
»Povsod ste: pred gospodo, v gostilni, le pri nas ne morete vzdržati...« pripravlja študent mesto poleg sebe. »Če se vam ne zdi preponiževalno . . .«
Oj, kako rada sede Metka k njemu! Lepšega mesta sploh ni pri vsej dolgi mizi, ni ga pri nobeni mizi na vsem svetu. Študent od Ribnice jih danes siplje kot iz rokava, vedno nove, veselejše, zmerom bolj šaljive . . . Od drugih miz prihajajo poslušat. Pa ji ponudi prostor poleg sebe!
Vekoslav in orožnik se potuhneta in se zgubita nekam med mize. Kalumet se pa mota, mota okoli Metke in gleda, kako bi se vgnezdil ob njej ali vsaj blizu nje.
»Gospod . . . gospod . . .« Študent je v zadregi, ker ne ve, kako bi rekel Amerikancu.
»Kalumet!« šepne Metka študentu.
Bučen smeh med igralci. Amerikanca je hipoma minila prijaznost pa tudi vsiljivost.
Metka je bila srečna. Zavidale so ji tovarišice mesto ob Ribničanu. Ko se je vrnil Tine, je brez obotavljanja sedel na drugo stran k njej. Nadučitelj eva Vida ni mogla skriti, kako zelo jo boli Metkino odlikovanje in priznanje. Učiteljščnica ni hotela sprva igrati s kmečkimi fanti in dekleti! Prav ti je, na-
	
p co j =*> s “ /\ 00 N 00 O	B 00 R 00 /\ 00 N 00 J 00 E
Pot za Dravo
(Nadaljevanje in konec)
Blizu mesta se je pripeljal na kolesu proti njima neki moški, v kratkih hlačah in z zelenim klobukom. Iznenadilo je Franca, da je bil inženir Wagner, njegov predstojnik. Francu je bilo na moč nerodno, da se bosta srečala, da ga bo inženir opazil in še s to tržo in še tak čas, ko bi že moral hiteti k baraki in iz nje delavcem izročiti orodje in odkleniti ladje na Dravi. On, vodja delavcev, se ukvarja z nošo trže in se zdaj mudi še tu blizu mesta! To ga bo inženir pogledal! Kaj mu bo rekel? Lepa reč tako srečanje! Franc je bil od zadrege kar moker po hrbtu. Tudi Tunika je inženirja Wagnerja spoznala. Vsa odrevenela je zaječala: »Kristus, kaj bo!« Čemu je možu dovolila, da ji je ponesel tako daleč, do mesta? Kako ga bo okregal gospod nemški inženir!
Inženir Wagner je zares začudeno pogledal, ko je Franca zapazil pod tržnim jerba-som in še obloženega s cekarjem in mlečno kanglo. Ustavil je kolo in celo stopil z njega in dejal po nemško:
»Vi, Franc? Že do mesta ste to jutro prišli? No, prav! Ženi je zares treba kdaj tudi pomagati!« Glas mu je bil prav prijazen.
»Samo do sem, gospod inženir, samo do sem, oprostite, samo do sem!« je hitel Franc z opravičevanjem. »Ponesel isem ji in sedaj se nemudoma vrnem. Kar neslo me bo tja k delavcem!«
»No, zaradi kakšne minute zamude se svet ne bo podrl! Sicer pa, če hočete, lahko barako jaz odprem! Imate s seboj ključe?«
»Hvala vam, gospod inženir, če ste tako dobri!« se je Franc s pomirjenim srcem zahvaljeval. Pa se ne bom veliko zamudil. Najbrž bom istočasno z vami pri baraki! Vendar za vsak primer . ..« Odložil je mlečno kanglo in cekar in tržni jerbas ter naglo segel v hlačni žep po ključe.
»Le ponesite svoji dobri ženi njeno težko trzo!« je rekel inženir Wagner, vzel ključe in spet skočil na kolo.
Franc ni vedel, kako in kaj bi.
»Ali te je gospod inženir morda okregal?« je Tunika, ki ni razumela nemški, skoraj zajokala pred Francom. »Jezus, kaj sem ti dovolila sem gor do Grajene?«
»Nič me ni okregal! Dober človek je! Ženo ima in otroke in najbrž razume, kaj je življenje. Le inženir Prunsky je brez srca. Za druge seve! Zase in za svojo nališpano gospo, ki vlači s seboj tistega malega zavaljenega psa z odejico čez hrbet, seveda ne! Gorje, če bi naju on srečal!«
»Bogu hvala in Mariji Gorski, samo da se ni zgodilo kaj hudega in da se ne bi, daj ■Bog!« Tunika je sklenila roke kot pri mo-
litvi. »Zdaj boš pa, oče, res moral nazaj!« je zaskrbelo ženo.
Franc je prikimal:
»Zares! Le zate se bojim! Preveč stvari si nabrala in naložila! Kako bi?« Ozrl se je okrog sebe. Pravkar je prihajala neka ženska. Hvala Bogu! To poprosi, da ponese Tuniki vsaj tržni jerbas. Ženska se je celo sama ponudila.
Franc je pomirjen položil tujki na glavo tržni jerbas in ženi del v roko kanglo in cekar.
»Pa srečno in varno hodi, mati! Vi, Ar-nuševa, pa se zglasite kaj pri nas, da vam povrnemo!«
Ženski sta odšli, Franc pa se je z vso naglico zagnal nazaj. Bližnjice je izbiral, skakal čez drn in strn. Rogoznico je' kar preskočil. Po gozdu jo je urno mahal med največjimi jagnjedi in topoli. Ni jih utegnil ogledovati ,in precenjevati, koliko desk, lat bi se iz njih dalo urezati. Ni utegnil razmišljati, koliko voz dobre travine zraste v tem lesov-ju in koliko kravjih peljajev stelje se v jeseni tod nagrabi j a. Le to je vedel in občutil, da hiti skoz lesove, po lastnini bogatinov tam v tretji in četrti vasi, ki že itak imajo širne gozdove, njive in travnike tudi še drugod, v Halozah pa celo vinske gorice. Pa naj jih imajo, naj se kopljejo v svoji bogatiji in skoposti! Malo jim tekne in nudi sreče! Ta je od samih dobrot bolan, drugi se od prevzetije tožari, tretjemu se vlači žena, četrti je brez otrok in bo kljub polnim kadem umrl osamljen. Vse bo prešlo v druge roke . . . Franc je za zdaj sicer kočar, toda ima Tuniko, dobro, zvesto in ljubečo Tuniko in ljube otroke, ki ga komaj čakajo, da pride z dela, da se ga oklenejo okrog pasu in kolen. Kmalu bodo že sami poprijeli za delo in se bodo Zelenkovi že prerinili naprej. Franček bo gospodar! Že sedaj se tako rad suče krog voza in vprežene krave! Micka bo tudi pridnih in urnih rok. Materi že nosi v kuhinjo polena in ji zavrti celo kavni mlinček. Kaj bo pa s Konradom? Do nedavnega je kazal nagnjenje za godca. Pa se je najbrž naveličal. Harmoniko je predrl in vanjo natlačil trave. Zdaj je s police zvlekel vse knjige in iz predalov vse molitvenike. Kaj bo le z njim? Bog mu daj pameten poklic!
Še ob tistem, ki ga je mati nosila pod srcem, se je pomudil oče Franc.
»Daj Bog, da bi zdrav prišel na svet!« je s tihim vzdihom zaprosil Boga. Obšla ga je bridka skrb, ga li bo otrok sploh kdaj poznal, če bi tudi njega, družinskega očeta, pobrali na vojsko in odvlekli v Galicijo. »Kristus, kaj naj počne žena s štirimi otro-
čiči, če tudi njega odtrgajo družini in domu!«
Franc je pritekel k baraki ob Dravi, kjer ga je že pričakovala gruča delavcev, tisti trenutek, ko je v mestu odtulilo sedem. U-strašil se je, da delavci z lopatami in krampi in samokolnicami še niso v ladjah, še ne odrivajo velikih tovornih splavov na vodni tok tja na dravske otoke po kamenje. Iz gruče je pred zasoplega Franca ves ozlovoljen stopil inženir Prunsky. Franca je spreletelo. Kako, pa inženirja Wagnerja še ni? Prav inženir Prunsky mora ujeti Franca pri zamudi? Sicer pa prave zamude niti ni!
»Ali vas ni sram, Franc, vodja delavcev, da vas še ni? Ali naj mar razderemo barako, da si bodo delavci vzeli orodje? Takšna je vaša skrb za službo in delavstvo? Pri meni ste izgubili vse zaupanje! Dolžnost in red, to je prvo! Kje imate ključe? Odprite brž!«
»Gospod inženir,« je Franc ves prepaden
ki je komaj čakal, da bi kdaj spodrinil Franca.
Francu je bilo, kot da mu je kdo nož zasadil. v prsi. Drgetal je in ni vedel, kaj bi dejal. Ali naj pove inženirju, čemu se je zakasnil, kdaj in kje in čemu je inženirju Wagnerju izročil ključe. Ne, ne more, ne sme tega povedati človeku, ki bržčas še ni okusil življenjskih težav in bridkosti.
Tedaj je izza ogla že privozil inž. Wag-ner. Skočil je s kolesa in se ozrl po delavcih. Prvega je opazil Franca, na to še inž. Prunskega.
»Dobro jutro, kolega gospod Prunsky! Ho, Franc, kaj ste že tu? Vi ste pa zares urni in skrbni! Še smrti boste menda ušli in prišli na delo na Dravo!«
Inženir Prunsky je sprva mislil, da si je tudi Wagner privoščil Franca. Potem je pa spoznal, da govori resno in pohvalno, in je začudeno ostrmel. Franc bi inženirja Wag-nerja najrajši poljubil, da mu je pred de-
IVAN CANKAR:
Kaj boš skrivala
Kaj boš skrivala plašni obrazek svoj, kaj boš obračala pogled od mene?
Čas je bil, ljubica! Tiho zdaj v grobu spi tvoja in moja vesela mladost.
Sanja tam bajke o duhu vijoličnem in nad njo plavajo lunini žarki. . .
Daj, le odkri obraz Okno zagrniva, da ne boš slišala slavčevih pesmi —
da ne boš videla revice lilije, plašno drhteče tam v vetru polnočnem.
iskal izgovor, »zanesel sem se na gospoda inženirja Wagnerja! Njemu sem izročil ključe in on mi je obljubil, da bo sam odprl delavcem ...« Po resnici je povedal Franc.
»Vas ni sram, da hočete ogrditi še mojega tovariša inženirja Wagnerja? Vam so bili izročeni ključi in vi morate skrbeti, da bo že deset minut pred sedmo baraka odprta in ladje odklenjene. Zdaj pa je točno že pet minut zamude! To zamudo bom zaračunal vam! Red in dolžnost, ali pa vse popustite in pojdite! Upam, da se bo vaš namestnik Tekmec drugače izkazal!«
»Kakor boste želeli, gospod inženir, kakor boste želeli!« se je brž oglasil Tekmec,
lavstvom spet vrnil čast in ugled, inženirju Prunskemu ter Tekmecu pa dal zasluženo pod nos.
»Kaj pa je bilo, gospod Wagner, da vam je Franc izročil ključe?« se je vtaknil inženir Prunsky. Franca je zaskrbelo, če ga bo inženir Wagner morda izdal in s svojo besedo osramotil pred vsemi.
»Neka družinska zadeva, pred katero moramo vsi imeti sveto spoštovanje!« se je kratko odrezal inženir Wagner. »Franc je že mož, da mu čast!«
Francu so se od ginjenja orosile oči. Nekajkrat je mežiknil, da je skril in razpršil drobne solze.
dutost, da je zdaj študentom več Metka ko
ti.
Ko bi mignil, je prišlo spoznanje, da je treba domov. »Ne še, ne še!« se je opogumil Kalumet, naročal vina in silil v njo in Tineta. Če ne bi bilo Amerikanca, bi se Metka obotavljala. Ker je bil tudi oče Zavrtnik že preveč zgovoren in se mu ni nikamor mudilo, je morala Metka siliti k odhodu. O, le zakaj tako naglo, naglo beže trenutki, ki so lepi in v katerih je človek srečen?
Oprezal je Vekoslav, da bi se pridružil, Pripravljal se je orožnik, da jo spremi domov. Metka si ni vedela pomoči. Potožila je Ribničanu. Tinetu ni mogla, ker je silil vanj -Vmerikanec, ki se je hotel na vsak način znebiti svojih dolarjev. Očeta ni bilo čisto nič sram piti za amerikanski denar.
»Oče Zavrtnik, midva imava danes še važne razgovore!«
Ves je oživel oče. »Da, Gašper! Važne raz-govore! Sediva, da se domeniva!«
Študent je videl, kako je Metka ko na trnju; opazil je, kako obupno pa brezuspešno Se Tine otepa Amerikanca. In ni hotel sesti. v »Ne smeva več piti, oče Zavrtnik! Kaj pa, Ce vas opeharim za Majdo in za grunt?«
Oče v ogenj. Videlo se mu je, kako mu ugaja, da ga imenuje zabavni študent očeta Zavrtnika. »Dober človek ste! Niste tak, Kakršen ste bili popoldne na odru. Dam vam oboje, i grunt i Majdo!«
»Ali oče!« Metka je potegnila očeta od mize in od Kalumetove družbe.
Kalumet pa se ni dal premotiti.
»^Ostanite! Lovely bird! Sedaj pride naj-mpse, ko nas bo manj. Vsi skupaj pri isti mizi- Študent, gospod študent! Let us have a
little chat, Krista . . . Majda, Metka! Tine, gospodar Gašper, ostanimo! Grozdek, vina gor!« Ko je videl, da jih ne bo zadržal, je hotel vzeti vina s seboj in iti z njimi.
Metka se je morala pošteno razjeziti, Ribničan je moral porabiti vso svojo zgovornost, da so ločili očeta od Kalumeta in mize, na kateri so ostali polni litri. Tine je zadržal Amerikanca, da ni krenil z vinom za njimi.
»Ali je vsiljiv,« je prisopihal za prijateljem, Metko in njenim očetom, ki se še zmerom ni pomiril in je mislil na to, da bi se vrnili h Grozdku, kjer je lepo, kakor ni bilo še nikdar.
»Ali, oče Zavrtnik, kaj vam nisem rekel, da morava govoriti na samem?«
»Tisto že, seveda, ali . . .«
»Sevajda recite, pa bo prav!« se je muzal Ribničan. »Se-vaj-vaj-da!«
»Sevejda!« se je zamotil oče.
»Ne, sevajda!«
Metka je postala. Tako tih je bil Tine. Ozrla se je nanj. Da ga ni spravil vsiljivi Kalumet ob dobro voljo?
Joj! kako se je bleščalo in gorelo v Tinetovih očeh. To je bil tisti ogenj, ki se je vžgal v Francetovih očeh, ko jo je na odru poprosil, naj posreduje zanj, da bi igral. Tako so gorele Vekoslavove, tako so bliščale orožnikove oči, ko sta jo ustavila pri Grozdku. Ne, ne, še vse lepše ko ogenj v očeh tistih drugih je gorelo v Tinetovih očeh.
Kaj hoče tvoj razžarjeni, ipa ves skrivnostni pogled, Tine? Saj je človeka kar strah ob tebi, Tine . . .
Obstane Tine. »Metka!« Mehak, trepetajoč je glas.
Metko mehkoba v Tinetovem glasu sladko omamlja.
»Ali ni bilo danes lepo?«
»Lepo, o, zelo lepo, Tine . . .« šepne Metka.
»Najlepše je sedaj! Glej, kakšna noč...«
Lepa, prelepa poletna noč. Žareče zvezde sanjajo na nebu, vsenaokoli mir, vsenaokoli polno skrivnosti. Metka dvigne pogled proti Tinetu, pa ga naglo povesi. Joj, kako gori v Tinetovih očeh, vse silneje, vse bolj plamteče?
Potem . . . potem pa .. . Kaj je to bilo? Kedaj in kako se je zgodilo? . . .
Bežal je Tine od Metke, ko da mu gori pod nogami ... in je greh . . . Metka je bila tako zavzeta in presenečena, da je obstala na mestu. Kaj, kaj se je zgodilo?
Gorijo Metkine ustnice, ko da se je preselil ogenj iz Tinetovih oči nanje.
In Metka vsa plaha, vsa vznemirjena, vsa razvneta, vsa drhteča. Svetleje gorijo nebeške zvezde ko prej, tišina naokoli je vse bolj skrivnostna ko prej, v srcu je Metka mehko, ko da se preliva toplota z ustnic v srce. In tesno je Metki v srcu, tesno, sladko, čudno .. . Še nikdar tako!
Dolgo ni mogla Metka tisto noč zaspati. Zvezde so že bledele na nebu, ko je še slonela pri oknu. Obraz so ji božale njene ljubljenke, njene rože. Premišljevala je dogodke tiste prelepe, nikdar pozabljene nedelje. Kadar jo je zmotil vrisk z vasi ali petje pri Grozdku in se je zdrznila, je zašumela na njej svilena obleka. Metki ni dalo, da jo sleče. Nekaj ji je reklo, da bi takoj tedaj bilo konec vsega lepega.
Fantje so vriskali na vasi. Tinetovi vriski
so bili lepši in bolj zvonki od vseh. Oj, kako so božali Tinetovi vriski Metko. Ko rože, njene prijateljice . . .
II.
Pismonoša je stopil v hišo. Ni prinesel časnika ne pisma od tete ne razglednice od fanta, kateri je hotel Metko podražiti in ji ponagajati. Zavojček, ličen, skrbno obvezan in zapečaten zavojček je prišel po pošti za Metko. Pismonoša ga ni hotel izročiti nikomur drugemu v roke ko njej, še podpisati se je morala in potrditi prejem. Metki je silila kri v glavo. To bo zopet kaka prav neslana fantovska šala. In je hotela pobegniti z zavojčkom in ga kje na samem odpreti! Oho, to je naletela pri domačih! Pred vsemi je morala zlomiti pečat, prerezati vrv, odviti papir, odpreti pokrov. Pritishila je zavojček tesno k sebi, da bi ga hitro zaprla in zakrila radovednim očem, če bi bila šala le prerobata in bi jo preveč osmešila. Ko pa je videla, kaj je v zavojčku, so ji roke omahnile. Vprašujoče je pogledala mater in položila zavojček na mizo. Sestra in bratje so planili po njem in ostrmeli.
V zavojčku je bila zlata ura, majhna ženska zlata ura.
Začudenje je bilo toliko, da ni nihče mogel do besede. Brat je dvignil uro iz zavojčka in jo obtipal. »Prava je! Ni iz sladkarij, tudi pozlačena menda ni; tako se more svetiti le pravo zlato.«
»Ni prava, saj ne gre!« ga je zavrnil mlajši brat, ki mu jo je iztrgal iz roke in jo pristavil k ušesu.
»Bomo videli!« In starejši brat se je znova
Lesni žurnalisti Evrope v Celovcu
(Nadaljevanje s 3. strani) tundro. Tudi raisit je tundrskega značaja. Gozdni sestoj na nekaterih mestih je star do 120 let, a Jdijiub starosti so drevesa le tenika in nizka, vmes pa raste razno .grmičje — torej pravi tundrsM značap Tudi vode nii na tem področju (in zato to znanstveniki razlagajo tako, da se nahajajo v globini velike .podzemske jame skozi katere je prepih tako močan, da tako močno ohladi zemljo, da se tvori led. Tudi je v votlimi bolj hladno kot na robovih.
Pri itako dolgi vožnji pa je treba .seveda tudi okrepčila. Tako smo se ustavili na Hansenhobe, ki je imenovana po lastniku Mareschu, kjer je bil pripravljen za nas piknik, kjer smo se v veseli družbi pokrepčali — seveda tudi piva ni manjkalo, celo mošt je bil na razpolago — in se nato podali veseli nad lepim vremenom na razgledno točko. Chrisitimenhobe 1534 m visoko.. Velik del prelepe Koroške se nam je odprl pred očmi in celo. Košuta in ostale Karavanke so bile brez oblakov. Ker je silil čas smo se kmalu odpeljali skozi lepi Rož k Baškemu jezeru, kjer nas je čakala na otoku v hotelu Maresch izdatna in dobra južina.
Na tiskovni konferenci, ki je sledila, je poudaril dipl. ing. Werner Niedereder, da je v gozdarstvu minulo 7 debelih let. Delavci se tem poklicem odtujujejo, zahteve po kvaliteti pa naraščajo. Po njegovem mnenju pa bo- mogoče priti do uspeha z kvalitetno vzgojo v namen gozdne stroke.
V imenu vseh navzočih žurnalistov se je zahvalil oh koncu OeR Mareschu prezident (švicarske delavske skupnosti za les „Lig-num“ profesor dipl. ing. Tnomp za njegovo prijaznost in naklonjenost, da smo si smeli ogledati njegovo posestvo im predsvsem tako moderniziran gozdni obrat.
Po kratkem sprehodu po otoku, katerega gozdni sestoj je prav tako zanimiv, smo se pozno zvečer vrnili domov.
Naslednji dan, v četrtek, dne 5. avgusta, smo iprlsositvovaili otvoritvi koroškega velesejma (o otvoritvi iste brali že v prejšnji številki). Nato smo se podali na sprehod po sejmu. Tudi letošnji sejem kaže mnogo zanimivosti in novosti, predvsem na gozdarskem in kmetijskem področju. Seveda tudi druge (Stroke niso prikrajšane, tako da je ogled letos še posebno zanimiv in ga je (treba vsem (priporočati.
Zvečer srno se udeležili slavnostnega koncerta, ki iga je izvajal orkester celovškega mestnega gledališča v Konoertnem domu. Nato je bil sprejem za goste velesejma, ki se ga je udeležilo' visoko število inozemske in avstrijske promimence.
Višek zasedanja evropskih lesnih žurnalistov pa je bilo predavanje avstrijskega ministra za za gozdarstvo 'in kmetijstvo dipl. ing. dr. Karla Schteinzerja o aktualnih pro-
blemih gozdnega gospodarstva v Avstriji, v petek 6. avguste dopoldne. Med drugimi gosti se je tega predavanja udeležil tudi minister za gozdarstvo Poljske dipl. ing. Gesing.
V predavanju je izjavil, da ima Avstrija v tesnem gospodarstvu primeroma dobro lego. Vendar se bo treba v bodoče bolj nasloniti na (možnosti produkoiije domačega gozdnega gospodarstva, da bomo teto manj odvisni od negotovosti izvoza surovega lesa. Nalto se je dotaknil delavskega problema v gozdarstvu in ugotovil zmanjšanje delavskih moči na tem področju in .sicer od leta 1951 do 1960 za 7 odst. Ta proces pa, kakor je poudaril, še ni zaključen.
Nadalje je izjavil, da znaša v Avstriji da-
najsiterejša trgovina šivalnih strojev na Koroškem, je svojim odjemalcem vedno na razpolago. V modernih delavnicah, ki jih ima tvrdka Grundner, se vsaka napaka šivalnega stroja na najhitrejši poti popravi.
Kot rečeno, pri tvrdki Grundner bo vsak postrežen kot kralj. Dolgoletne izkušnje so nas izučile, kako je treba postreči potroš-nikom, ali nismo ostali za časom, kajti vsako leto se uravnavamo po najmovejših vidikih.
V naši trgovini prodajamo šivalne stroje vseh vrst. Da pa vsakemu lahko tudi prikažemo posebnosti novega praktičnega šivalnega stroja, imamo vsak ponedeljek in vsako sredo šivalne tečaje (mogoče se bo
nes gozdna površina 3,2 milijona ha, torej na 3. mestu v Evropi za Finsko in Švedsko. Četudi potreba po lesnih izdelkih in lesu sploh v Evropi narašča, ima Avstrija vendar težave s prodajo lesa, ker se vprašuje le po določenih vrstah lesa in tako del gozdarske produkcije ostane neuporabljen. Treba bo1 torej lesno industrija' usmeriti bolj in bolj na izdelke, za katerimi sprašujejo' in katerih potreba je večja na tržišču. Za zboljšanje gozdnega gospodarstva je med drugim zahteval boljše šolanje kmečkih lastnikov gozda ter dostop Avstrije k inozemskim tesnim tržiščem. Kot najvažnejši namen avstrijske agrarne politike je označil ohranitev in zavarovanje zdravih, gospodarsko zmožnejših, samostojnih kmečkih obratov.
Nato je predaval še prezident švicarske delavske (skupnosti za les „Lignum“ prof. dipl. ing. Tromp o glavnih problemih lesne
čas prihodno jesen nekoliko spremenil), ki pa seveda nobenega ne primorajo, da pri nas karkoli kupi!
Skozi sedemdeset let pa smo zastopniki PFAFF-šivalnih strojev, v zalogi imamo ogromno izbiro tako za krojača ali šiviljo kot za gospodinjo, ki se ukvarja s šivanjem. Obiščite nas torej na Koroškem velesejmu v hali 6.
. Gotovo vas bo zanimal naš novi „šlager“, prav poceni šivalni stroj znamke DORINA. Zanimali vas pa bodo gotovo tudi pletilni stroji, ki jih imamo zelo veliko v zalogi.
Kdor kupi pri GRUNDNERJU, bo dobro postrežen. GRUNDNER je izkušen skozi -tri generacije.
polastil ure, jo navil in si jo pritisnil k ušesu. »Gre ali ne?« jo je nastavil bratu k ušesu.
Gre! O, kako gre! Kako lepo, prijetno, enakomerno tiktaka!
In deset ljudi je napelo možgane: Kdo je poslal uro? Metki je šinila po glavi misel: Kalumet. Ko je gledala bleščeče se zlato, se je spomnila zlatih Amerikančevih zob, polna usta zlatih zob. Zlata ura v žepu, zlata verižica čez telovnik, zlat prstan na roki, vse zlato pri njem.
Še najpametnejši je bil najstarejši brat. Pogledal je na odrezek, ki ga je pustil pismonoša. Ali tiste pisave ni bilo mogoče prebrati. Iz pečata pa je bilo videti, da je bil zavojček oddan na pošto v bližnjem mestu.
»Da ni Vekoslav?« je planila Metki misel po možganih. Vekoslav piše v mestu na sodišču. Ali od kod Vekoslavu denar? Ura je res lepa, pravo zlato, drugače se ne bi tako svetila in bliščala. Bog ve, koliko stane? Od svoje plače si Vekoslav ni mogel toliko prihraniti, da bi jo kupil; krade gotovo ne; od doma pa tudi ni dobil denarja, to nimajo niti za sproti. Ne, Vekoslav ni poslal ure!
Kdo torej? Kdo?
Uganke ni mogel (nihče razvozlata. Zato je nastalo vprašanje: Kaj z uro? Kam z njo?
Metka .se je ni dotaknila več. Ko da je ni prinesel pismonoša njej, je gledala nanjo. Da je ne bo spravila ali celo nosila, mi bilo soditi po njenem vedenju. Najimlajši brat je imel še največ dopadenja na uri; kar naprej je posegal po njej, jo vrtel med prsti in nastavljal na uho. Metki bi bilo prav, če bi mu jo tudi prepustili za igračo:, tako jo je jezilo, ker ni vedela, od kod je ura.
In pa tisti strašni črv v možganih in slutnja: Kalumet! Ura, zlata ženska urica, ki bi je bila Metka še v sanjah vesela, se ji je zdaj studila, če je zavrtel črv v glavi im jo je mučila tista slutnja.
Oče je odvzel uro najmlajšemu sinčku. Ni za otroke 'taka dragocena ura. To vendar mi nikaka igrača. Danes, jutri se že oglasi, kdor jo je poslal. In kakor koli že ho, za teko drago stvar bo treba odgovoriti in dati račun.
Bistro je pogledala Metka očeta. Tudi mati iso postali pozorni na njegove besede. Da oče ne ve kaj gotovega, ali da vsaj ne sluti v pravo smer?
Oče pa se ni izdal. ,,Spravi uro, da je otroci ne potarejo!" je rekel materi.
Mati pa pokonci. Oni jo maj spravijo? Ali je njihova? Kaj njim sploh mar vsa ta komedija?
Oče mi Metke niti dobro pogledal, ko je ta že vzkipela: Kaj le mislijo o njej! Vržejo naj jio v gnojnico, vrnejo pismonoši ali podarijo ciganu, prav čisto vseeno ji je! In je odvihrala iz sohe.
Drugi teden, točno ma Isti dan, v torek, je zopet prišel pismonoša. Zavojček kakor pred tednom, v bližnjem mestu oddam, od-pošiljalčeva pisava nečitljiva im Metkin naslov razločno napisan: „Visoko (spoštovana, dražestna gospodična ...“
„01 rajt!“ je posili butnilo Metki v možgane. Ni hotela prejeti zavojčka; maj ga vrne pošte neznani, čisto nič spoštovani im ne dražestni prismodi, ki nima drugega dela, ko da poštenim dekletom dela take neprilike. če Ima preveč denarja, naj ga razdeli med berače, ki mu bodo hvaležni,
pa še Bog bo vesel njegovih dobrih del. Teh pošiljk pa ni vesel nihče.
Odločil je oče, ki je še z večjim poudarkom kot pred tednom mmeoai o odgovornosti in čistih računih. Zavojček je odprl naj-starejši brat. Prelepa, dolga zlata verižica je bila v zavojčku. Metka jo je le zdaleč videla; mi se hotela izdati, da je videla čisto enako verižico pri teti v Ljubljani. Okoli vratu jo je namestila vseilej teta, kajpa le ob najisvečamejštih prilikah, zlato uro, ki je bila na verižico pripeta, ipa je zataknila tete za pas svoje svilene, črne obleke. Prelepo se je podala dolga, zlata verižica na črni 'svileni obleki. Metka ni takrat nikoli mogla zatreti v sebi želje: O, ko bi Imela kdaj (tako zlato verižico dm tako zlato žensko uro ko tete.
Kalumet, Kalumet, kako si priistudil Metki zlato!
Tretji torek je prišel po pošti prsten, žareč, dragocen in čisto prozoren kamen je bil vdelan vanj.
Četrti teden, v torek seveda, je prinesel pismonoša zlato zapestnico, kd je imela za privesek zlat srček. Joj, kakšna lepote!
Peti,torek je bila v zavojčku zlata ovrat-ma verižica. Privesek na verižici je bil zopet zllait srček, samo večji ko tisti na zapestnici. Najistarejlši brat, ki bi ga morda res morali dati za draguljarja in zlatarja, namesto da je ostal doma, — tako spretno je namreč razvijal iz torka v torek svojo ročnost pri presoji zlatih darov — je kmalu dztafcnM, da se tisti srček lahko odpre. „Sem si spravi sliko, “ je poučil Metko.
Metka že peti teden ni več govorila z očetom. Zdaj pa ji je bilo preveč: „Ves svet
industrije in njeno financiranje. Sledila je še živahna diskusija.
S sprejemom .italijanskega generalnega konzula v hotelu Sandvviirt ter jugoslovanskega generalnega konzula .se je končalo 3. zasedanje evropskih tesnih žurnalistov v Celovcu.
Poslovil se je od nas direktor koroškega sejma Friedrich Gutschmar in Izrazil upanje, da se tudi prihodnje leto to .srečanje izvede.
M. G.
ZA GOSPODARJE:
Izvoz avstrijskega lesa v Italijo nazadoval
Avstrijci so izvozili v letošnjem marcu 234.958 ikub. m rezanega lesa iglavcev, kar pomeni 2,1 odst. manj kot v lanskem marcu in 15,1 odst. več kot v februarju letos. V prvih treh mesecih so izvozili vsega 598.327 kub. m proti 656.524 v istem razdobju preteklega leta. Avstrijska izvoz v Italijo je v zadnjih mesecih znatno nazadoval — v marcu za 18,9 odst. in v prvih treh mesecih za 25.1 odst. — na drugi strani pa se je povečal izvoz v druge dežele, tako da je bil v času od januarja do konca marca pravzaprav samo za 8 odst. nižji kakor lani ob istem času.
Italija je marca letos uvozila iz Avstrije 125.884 kub. m rezanega lesa (lani 155.204), a v vseh prvih treh mesecih 324 tisoč 804 kub. m (lani 433.761). Zahodnonemške nabave so se povečale v marcu za 41,8 odst. na 64.768 kub. m in v prvem tromesečju za 32.7 odst. na 159.889 kub. metrov. Italijani iso nakupili v razdobju januar-marec
54.3	odst. avstrijskega izvoza rezanega lesa (lani 66,1 odst.), Nemci pa 26,7 odst. (lani
18.4	odst.).
Nizozemci so uvozili v prvem letošnjem tromesečju 26.407 kubičnih metrov avstrijskega rezanega lesa (15,7 odst. več kakor lani), Švicarji 19.493 kub. m (11,8 odst. manj), Francozi 5.394 (lani 5.154), Madžari 5.141 (lani 5.743) in Angleži 1.124 (lani nič).
Nazaduje tudi uvoz v Trst
Dovoz avstrijskega rezanega lesa v Trst se je v marcu zmanjšal za 56,2 odst. na 4.939 kub. m, a v vseh prvih treh mesecih za 9,3 odst. na 22.819 kub. metrov. Avstrijske dobave tramov za Trst so se skrčile v prvem tromesečju za 43,2 odst. na 15.847 kub. m., jamskega lesa za 50 odst. na 9.290 kub. m, iindusitrijskega lesa pa so se povečale na 20.987 kub. m proti (lanskim 17.180.
Avstrijski izvoz v Grčijo se je v prvih treh mesecih več kot (podvojili, dosegel je 3.356 kub. m, izvoz na Bližnji vzhod, v ostale dežele ob Sredozemlju in proti Perzijskemu zalivu pa je narasel od lanskih 18.035 do letošnjih 23.007 kub. metrov.
■se mi že ismeje in kaže za menoj. Kaj vas je obsedlo, da ne sprevidite, kam me tirate, Iker sprejemate darove? Bi me radi drago prodali?"
Oče ne reče ne bete ne črne; ovratno verižico pa je spravil ko vse prejšnje darove.
Šesti torek je Metka pobegnila zdoma. Sestra ji je povedala, da so prišli uhani, o, kaki uhani!
„Še diadem dobiš, boš videla," se je domislil najstarejši brat, ki je prebral vsako knjigo, do katere je mogel.
Metka bi se razjokala. Kaj le misli Ka-lumet, nesrečni Kalumet? Saj ne pošilja nihče drugi teh darov! Mehko sapo začuti Metka v cerkvi na svojem vratu. Tesno je res v cerkvi, ali teke sile ni, da bi ji kdo tako od blizu in predrzno puhal svojo sapo v vrat. Kdo se le upa? Kalumet! Stoji pred cerkvijo, ko da čaka nanjo, čisto pri izhodu s kora, da mora mimo njega, in on zija, zija vanjo. Gleda na njen vrat, po prsih in tja za pas tiplje njegov pogled, ušesa jii pregleduje, na roko ji gleda, če nosi njegov pristan. Kalumet, nesrečni Kalumet, kaj se ti meša? Ne, ne, nobenega dvoma ni več, da pošilja darove Kalumet.
Še huje ko z darovi je jezil Metko s svojim govorjenjem po gostilnah. Pripovedoval je o svoji farmi vsakemu, kd ga je hotel poslušati. Poslušal ga je vsak rad, ker se mu denar ni smilil. Poslušali so ga, dražili so ga, vklekli iz njega njegovo skrivnost, suvali so se s komolci, se ščipali za bedra, da so zadržali smeh, kadar je zaljubljeno vzdihnil, in pili, pili na njegov račun.	(Dalje prihodnjič)
Vsi Me st morajo združiti za rešite človeštva
(Nadaljevainlje s 1. strani)
■Beser, ki je sodeloval pri bombardiranju Hi-TOšime in Nagasakija je dejal: „Moja vest je mirna, ker sam pacifist in mislim, da je treba storiti vse, da ne bi morali ponovno uporabiti tega strašnega uničevalnega orožja. Vsekakor pa mislim, da če bodo okoliščine zahtevale, se bo atomsko orožje moralo uporabiti.“
Bivši stotnik R. Lewi:s, drugi pilot letala, ki je 'bombardiralo Hinošimo, je zaposlen sedaj v neki tovarni slaščic. Dejal je, da so jim najprej ukazali, da bodo bombardirali drugi glavni štab japonske vojske. »Vedel sem, da bo bombardiranje povzročilo veliko škodo, toda nisem vedel, da bodo ubite tudi ženske in otroci tega mesta.“ Beser pa je takoj pripomnili, da so jam povedali o »oblaku v obliki gotbe“ im da je bilo zanj povsem jasno, da bo odvrgel bombo s strašno močjo. Toda Levvlis je takoj dodal, da člani posadke, ki .so odvrgli bombo na Nagasaki, še tri dni potem niso ve-
deli, kaj se je zgodilo v Hiroškni. Bili smo strašno presenečeni in prav tako tudi znanstveniki. »Saj je bil vsak član posadke v mojem letalu človek, kot vsi drugi. Mi nismo nameravali postati skupina moril-cev“.
V Bostonu pa so vprašali generala Charlesa. Sweemeyja, pilota bombnika, ki je bombardiral Nagasaki, ali je bilo atomsko bombardiranje nujno. Odgovoril je:
»Predsednik Truman je bil vrhovni poveljnik in on je izdal ukaz. Mi pa smo bili v vojni im v vojni je vedno bolje zmagati."
Prof. Luis Alvarez, 'ki je sodeloval pri izdelavi prve atomske bombe, je dejal: »Ponosen sem, da sem sodeloval pri programu, ki je po najnovejših izračunih rešil več milijonov človeških življenj, Japoncev in Američanov, ki bi padli pri invaziji, ki je bila v načrtu. Ta moj ponos pa krepi tudi ugotovitev, da v zadnjih dvajsetih letih na svetu ni biSo svetovne vojne 'in da postaja možnost tretje vojne vedno manjša."
Kriza v Grčiji še ni končana
Kralj ne najde ministerskega predsednika
Kriza v Grčiji se je v zadnjem času zelo zaostrila. Kralj Konstantin je ponudil podpredsedniku Centralne unije Stefanopolo-su vlado, ker se je stranka pod prejšnjim predsednikom Papandrejem odločila proti. Proti temu, če bi Stefamcpolos prevzel vlado, jih je glasovalo 120 odposlancev, za to samo 18. S tem hoče Centralna unija demonstrirati, da je enotna in da druga vlada kot ta pod Papandrejem ne pride v poštev.
Kralj Konstantin je zahtevo Papandreja, naj njega, poveri s sestavo vlade, zavrnil! Prav tako je zavrnil predlog, naj razpiše nove volitve. Politični opazovalci menijo, da bo 'kralj še večkrat skušal najti izhod iz te krize s tem, da bo prosil druge člane Centralne unije, da sestavijo vlado, imenujejo tu predvsem ime Tsirirokos, ampak ni verjetno, da bi ta to sprejel. Stefamopo-los bi bil edini, ki bi mogel to nalogo iz-
vršiti, ampak - tako pravijo - noče se skregati s predsednikom Centralne unije Papandrejem!
Pred stavbo Centralne unije se je zbralo med 'glasovanjem okoli 2000 oseb, ki so demonstriiraM za Papandreja. Potem pa, ko so zvedeli rezultat, so živahno ploskali Ste-fanopolu, ker ta ni sprejel kraljevega predloga.
Razen tega ipa je Stefanopolos izjavil, da kralja hoče obvestiti o sklepu Centralne unije šele pirihodinji torek, ker je baje preveč »truden".
Ves potek dogodkov nam jasno kaže, da je postal Papandreou resničen vladar Grčije, četudi mu kralj noče naročiti, naj sestavi novo vlado. Ostane nam samo upanje, da se bo kriza končala v korist grškemu narodu.
KRATKE VE STI
Sporazum med Vatikanom in Jugoslavijo pripravljen. — Agence France Presse poroča iz Rima, da vatikanske oblasti proučujejo besedilo sporazuma med jugoslovansko vlado in vatikanskim posredovalcem msgr. Casarolijem, ki se je nedavno mudil v Beogradu ter v pogajanjih s predstavniki Jugoslavije dosegel sporazum. Na podlagi tega sporazuma se bodo lahko uredili odnosi med Jugoslavijo ter Vatikanom že v nekaj tednih. Vsekakor pride do rešitve tega vprašanja do začetka septembra. Vprašanji katoliških šol in v tujin! živečih jugoslovanskih duhovnikov, ki ju imajo za težki, naj bi se rešili s kompromisom. Sporazum predvideva obnovitev apostolske delegacije v Beogradu.
Sinagoge zažigajo. — V londonskih pred-tnestjih sta bili te dni poškodovani zopet dve sinagogi, židovski molilnici. Zidovje sinagoge v Claptonu je bilo pomazano z napisi »Heil Hitler" in »Osvobodili bomo Britanijo židovskega nadzorstva". V zadnjih tednih je bilo onečaščenih že pet sinagog.
Pogajanja o berlinskih obiskih. — Po
daljšem premoru sita vlada Vzhodne Nemčije ter zahodnoberlinski senat sklenila nadaljevati pogajanja o nadaljnjih obiskih za-hodnih Berlinčanov v vzhodnem Berlinu. Senat je za to, da podaljšajo dosedanje 'sporazume pod prejšnjimi pogoji.
Švedski peterčki. — V občinski bolnici v Palunu je dne 29. julija rodila 33-letna Karin Olsen pet novorojenčkov. Kmalu po porodu sta umrla dva, in sicer oba moškega spola. Pozneje sta umrla še dva, tako da je ostala samo deklica. Materino zdravje je Precej dobro, medtem ko so za preživelo deklico v skrbeh, ker je bil porod za tri mesece prezgoden. In tudi spočetje je bilo mnetne s pomočjo tako imenovanega hormonskega postopka, ki ga je opravil prof. Carl-Aksel Gemzell, ki se s tem ukvarja že 15 let. V ginekološki kliniki, kjer je prof. Gemzell zaposlen, leži trenutno 40 žensk, Iri čakajo na porod v podobnih okoliščinah.
Ky na Tajsko. — Južno vietnamski premier 'Nguyen Cao Ky bo v drugi polovici tega meseca odpotoval na prijateljski obisk v Tajsko. To bo njegov prvi obisk v drugi državi, odkar je junija meseca postal predsednik vlade.
A!ec Douglas Home, bivši predsednik britanske konservativne vlade, je odstopil tudi kot predsednik britanske konservativne stranke. Za novega predsednika te stranke je bil izvoljen 49-letni ugledni gospodarstvenik Edward Heath.
Singapur ni več član Malaysije. — Dne 9. avgusta je država Singapur izstopila iz zveze držav M<alaysije, seveda v največje veselje Indonezije, ki Malaysijo ne priznava ter vedno zopet pošilja gverilce na to ozemlje. Predsednik Singapura pa je takoj izjavil, da hoče biti kljub temu tesno povezan z Malaysiijo ter Anglijo, ki je pravzaprav ustanoviteljica te državne tvorbe.
Olah pri papežu Pavlu VI. — Pretekli teden je prejšnji notranji minister Franc Olah obiskal papeža Pavla VI. v svojem poletnem sedežu Castell Gandolfo. Po pogovorih s papežem ise je Olah sestal tudi z nekaterimi kardinali državnega sekretariata Vatikana.
^SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PETEK, 13. 8.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače vesti. Cerkev in svet. — SOBOTA, 14. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — Voščila. — NEDELJA, 15. 8.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 16. 8.: 15.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Glasbena medigra: Rudi Bardorfer s svojim godbenovokalnim ansamblom. 10 minut za športnike. 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 17. 8.: 14.15 Poročila, objave. Žena in dom. — SREDA, 18. 8.: Poročila objave. Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 19. 8.: 14.15 Poročila, objave. Iz ljudstva za ljudstvo: Selški dvojni kvintet bo pel koroške narodne pesmi tako, kot jih pojejo v Selah. Kvintet vodi Erik Užnik. — PETEK, 20. 8.: Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače vesti. Športni obzornik.
Ičupufte v	£udwi^ Mauuz
V Celovcu na Starem trgu — Alter Platz, stoji hiša štev. 35, ki je po svoji starosti ena izmed sedmih najstarejših hiš našega mesita. V letu 1828 je to hišo kupila družina MAURER in je v tej hiši začela s tekstilno trgovino.
Še dandanes, torej po 135 letih slovi trgovina MAURER kot solidna in dobra trgovina, kjer dobite kvalitetno blago poceni.
Sedanja lastnika trgovine, brat in sestra Maurer, sta pravnuka ustanovitelja te tr-
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA naznanja:
Kot vsako leto prireja Koroška dijaška zveza, srednješolski odsek, študijske dneve na Kališču v Selah,
Študijski dnevi so letos v znamenju notranje preosnove' Zveze in bodo od 15. do 18. avgusta 1965.
Dijaki, ki so se prijavili, naj se jih sigurno udeležijo; prihod h Kališniku naj bo v nedeljo zvečer ali popoldne.
govine. Kakor njuni predniki, tako se tudi onadva trudita, da bi svojim odjemalcem nudila dobro blago po ugodnih cenah.
Znano je, da lahko kupite pri tvrdki LUDWIG MAURER v Celovcu, na Starem trgu - Alter Platz štev. 35, blago in perilo dobro in kljub temu zelo poceni. Zato našim bralcem obisk te trgovine najtopleje priporočamo. Obiščite zaradi tega trgovino z veliko izbiro blaga in perila LUDWIG MAURER v Celovcu na Starem trgu - Alter Platz štev. 35.
MED PREZiDAVANJEM
posebno ugodne ponudbe
zaves in preprog
NEDELKO-KLAGENFURT
8.-MAI-STRASSE 11, telefon 30-87
(Vhod začasno: KarfreitstraBe 3)
CORTINA-CORSAIRE
Obiščite nas med Koroškim velesejmom! Priporočamo vam posebno še naš novi Cortina-Corsaire!
Novi stroji pri
V jubilejnem letu svojega šestdesetletnega obstoja se tvrdka Valentin Paternioner, Celovec, največje privatno podjetje na Koroškem (v prodaji poljedelskih strojev) prizadeva, nuditi koroškemu gospodarstvu v okviru obsežne razstave poljedelskih strojev tudi letos jasno sliko trenutnega stanja.
Steyr-traktor kot podlaga tehnizacije našega domačega poljedelstva, tvori temelj te razstave in se nam kaže v svoji mnogovrstnosti. Obširen prostor zavzemajo stroji za dobavo sena, tu v prvi vrsti različne vrste »Hamster Junior-ja”. Ta stroj je za nekaj manjši kot zelo znani Steyr-samonaložnik »Hamster”. Pri naraščanju pridobivanja koruze in sladkorne pese na Koroškem narašča tudi pomen odgovarjajočih strojev, tako da vzbujata tukaj razstavljena Geringhoff-Maisvollemter in Schmotzer-Riiben-Bunkerkopfroder veliko zanimanje. Nadalje razstavljamo znane stroje Skjold- Mahi und Mischanlage „Malmix”. Nenazadnje pa hočemo opo-
Vse za vodno instaiacijo (sanitarni material) dobavlja
Bratje Rutar & Co.
Dobria ves — Eherndorf
Pafernionerju
zoriti na stroje „AHa”, ki igrajo veliko vlogo pri čiščenju hlevov.
S to razstavo tvrdka Valentin Paternioner zopet in zopet dokazuje, kaj zmore iniciativa privatnika, predvsem še, če gradi na osnovi, da je treba odjemalcem vsepovsod stati ob strani.
Velika izbita
Hlaganfisrt, Alter Platz 35
NAJBOLJ RAZŠIRJENA KNJIGA
Sveto pismo je najbolj razširjena knjiga na svetu in je tudi največkrat prevedena v razne svetovne jezike. Po seznamu prevodov, ki ga UNESCO vsako leto objavi, je razvidno, da je bilo leta 1963 izgotovljenih 180 novih prevodov sv. pisma. Na drugem mestu so dela dramatika W. Shakespeara, ki so prevedena na 159 tujih jezikov, potem sledijo dela N. Hruščova (v 155 jezikov) in Lenina (148 jezikov).
VOLKSWIGEN /300
Ogled in poizkusne vožnje takoj možne pri
R. KNOCH & CO
Kiagenfnrt, Prtesterbrasgasse S
Tel. 37-21
KNOCH & CO.
št. Veit a. ti. m., Tei. 23-95
KNOCH &C0.
Viliach, Ossiatker Zeiie 50, Tei. si-si
Wolfsberg, Tel. 28-02

Poierl Peiiil Pozori
Med Avstrijskim velesejmom v Celovcu od 5. do 15. avgusta obiščite
v diha vmkma potiikm
¥ liiiihu
Gerbergasse, nasproti Apollo-Kino Povsod poznana tvrdka zaradi cen, kvalitete in izdelave
NEVIDNA OČALA
Pomerjava z najmodernejšimi instrumenti, po zdravniškem predpisu
Optik
KARL SEKERKA
Klaganiurt — Celovec,
lO.-Oktober-StraBe
(Prosenhof)
ir

RAZSTAVA POHIŠTVA V TREH ETAŽAH Modri ve — kam gre!
Nudimo vam:
POHIŠTVO ZA SPALNICE — TUJSKE SOBE — DNEVNE SOBE — VRTNO POHIŠTVO — CAMPING POHIŠTVO — LEŽALNIKE — IN DRUGO POHIŠTVO VSEH VRST
Dobro izučeno osobje — Poskrbimo vam tudi kredit — Vse to za zadovoljnega
odjemalca
©
Na željo vam v lastnih delavnicah izgotovimo tudi po meri!
@
Obiščite nas torej: in se prepričajte v BELJAKU, Gerbergasse 6, telefon (0 42 42) 56-50
Delavnica: St. Kathrein Nr. 15, Post Schiefling a. W.. Telefon (012 74) 75-68
OBIŠČITE IN OGLEJTESI V ČASU KOROŠKEGA VELESEJMA
Lepa izbira mladinskih knjig!
Lepa izbira molitvenikov!
prodajalno knjig, pisarniških potrebščin, papirja in nabožnih predmetov
10.-Oktober StraBe 27 v Celovcu.
V Borovljah otvorjena nova
||^^i^»samopostrežba
V soboto, dne 24. julija, je trgovsko podjetje KONSUM z majhno proslavo otvorilo moderno samopostrežno trgovino v Borovljah.
Že pred naznanjenim časom otvoritve se je zbrala pred trgovino množica gospodinj. Moderna trgovina je bila tisti dan okrašena v barvah mavrice, ki naj pomeni povezanost vseh konzumentov svete (Kohsum Genos-senschaft). Ob 8. uri' je za uvod zaigrala godba Rudija Platzer-ja. V svojem nagovoru je nato opozoril predsednik sindikatov Franc Scherjau na 70-letno tradicijo „Druž-be konzumentov" ter predal trgovino svojemu namenu. V svojem govoru je posebno še poudaril, da je „Družba konzumentov" vedno že hotela podpirati odjemalce ter jim pomagati. Tudi župan, ravnatelj dr. Sorgo, je pohvalil pionirsko delo družbe, ki ga je ta vršila v prid konzumentov ter je žel®L družbi še vnaprej mnogo sreče.
Ravnatelj Kresnik pa je v svojem govoru nakazal dejstvo, da je konzumska družba
Strokovna trgovina za umetne cvetlke. mirte in damske klobuke
KLAGENFURT, filter Platz 34
z otvoritvijo nove trgovine v Borovljah pomagala mestu, ki se trudi, da bi mesto Bo-rovijje na vseh področjih napredovalo. Boroveljske gospodinje, je nadaljeval direktor Kresnik, bodo sedaj mnogo lažje in hitreje opravljale svoje nakupe v trgovini, kajti na novi način postrežbe se bodo hitro navadile. Potem, ko se je ta še zahvalil uslužbencem podjetja, ki so sodelovali pri uresničevanju tega načrta, je slovesno predal ključe podjetja voditelju podružnice g. Oitzl-u.
Najnovajše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, šivalne stroje, radio aparate, motorna kolesa vseh vrst, vse gospodinjske potrebščine ugodno in na obroke pri
Johan Lomšek
Št. Lii)š, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Eberndorf, Telefon M237 246
Velika izbira televizijskih in radijskih sprejemnikov
Električni gramofoni Lastna popravljalni«!
40 let RADIO KERN
Obiščite nas v naši povsem na novo urejeni stojnici v novi
mestni hali na velesejmu!
Eine Besichtigung des MessepaviHons des Einrichtungshauses STADLER zeigt dem Besucher auch dieses Jahr wieder, daB .................
..... AbschBeBend kann man wohE sagen .... Ein Besuch bel STADLER . . . und es lohnt sich
Pfaff- und Gritzner-NKHMASCHINEN
Mebet Ihnen heuer eriatmalig auf der iKarntner Messe eine Gro8au:swa'hl an Pfaff- und GnitznerJN ahmaschiinein, Pfaff-Bilgelmaschinen, Pfaff-Staubsaugem und GritiZiner-iFahr-radern.
Wa h r e n d der M e is s e
© Sonderangebot an Zick-Zack u. Geradstich-Nahmaschinen @ Pfaff-Zick-Zack-Nahmaschinen .	. schon ab S 2800«—
® Pfaff-Geradestich-Nahmaschmen .	.	.	. ab S 2160.—
Pfaff- und Oritzner-NKHHASCHINEN
MONDRE
Pfaff b 1 e t e t f ti r jede n d a s R i c h t d g e !
Ein iBesuoh am Pfaff-Siand Mondre lin Halle 6 und in Halle 10 oder im Pfaff-Fachgeschaft Mondre in der lO.-Oktober-
StraBe Nr. 22 (gegenuber Kino Prechtl) w)ird isdch bestimmt lobnen.
Wir f r e u e n u n s auf Ih ren B e su e h!
- Halle e u. 7 MONDRE
Birmski botri!
Naj lepša darila za birmance dobite pri
Gottfrsed Anrather
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
SOMNERSCHLUSSVERKAUF
jefs*
HERRENKONFEKTION
Sommerhosen, Restposten, alle GroBen ....	79.—
Arbeitshosen, gut waschbar.......................98.—
Texashosen, original amerikaniscbe Sianfor-
Qualitat ...............................119.—
Floridas, elegant igeschnitten...................118.—
Popelinhose, knitterarme Qua!L;tat...............159.—
Trevirahose, waschba:r, in allen GroBen .... 198.—
Terylenhose, Sonderangebot....................... 250.—
Popelinsakko, Resbpoisten........................198.
Tweedsakko, ganz gefuttert....................... 230.'
Moltoprensakko, mit siportlichen Palbtantaschen . 240. Freskosakko, redne Woille, aueh BauchgrbBen . 349.' Modesakko, elegant geschnitten, mit Dragoner,
oliv und grau........................... 462.—
Sommeranzug, dunkel gemustert.................... 447.—
Freskoanzug, grau, alle GroBen................... 480.—
Leinenanzug, reine Woille, blau, mit 2	SchSiitizen	521.—
Feinsamtanzug, beige, neuester Spiortschniiitt	.	.	598.—
Mode- und Freizeitanzug in Trevira, mit einem
oder zwei Schlitzen, grau, oliv......... 660.—
Perlon mantel, mit gest. Sattel und Guntel, in ailllen
Farben .................................139.—
Popelinemantel, mit 'Dragoner und Spoiibstepporei	398.—
Terylenmantel, lelehtes, waschl)ares Material,
in versebiedenen Ausfuhrungen........... 448.—
Herrenvvasche
3 Stuck Zephirhemden, gestreift und kariert,
Kurzarm...................................98.—
Popeline- und Zephirhemd, ,,Lido“, kariert,
Kurzarm.......................................49.50
Nylon-poros-Hemd, Langarm, weiB..................59.—
Perlon-poros-Hemd, Langarm, weiB.................79.—
Nylon-porbs-Hemd, „,Lido“, Langarm, blau, wemro>t,
oliv....................................75.—
jetzl
Popeline-Pyjama, modischer Streifen............79.—
Pullover, V-Aussehnltit, ShetlandwoHe..........98.—
Trevira-Krawatten, elegante Dessins............25.—
Baumvvollstutzen, bedge, Ferse und Spitze verstarkt 12.20
Netzleibchen und -slip, „Mako“....................9.90
Baumwollsocketts, edinfarbig......................7.80
Taschentiicher, B. W., kariert...................3.50
Campingshorts, alle GroBen, blau, beige ....	33.—
Badeshorts, iPcpeliine, gesitreift und kariert,
mdt ednigearbeitetem Slip...................49.50
__ Helanca-Badehose, dezente Farben..................59.—
— KINDERABTEILUNG
3 Paar Stutzen, Baumwoile, grau, beige, griin .	.	25.—
Ruderleibchen, not, blau, gestreift........ab 16.20
Campingshorts, alle GroBen, rot, blau, schvvarz,
griin,................................ab 18.70
Madchen-Pulli, Kurzarm, Pastellfarben .	.	. ab 21.70
Knaben-Kemden, Kurzarm, kariert, alle GroBen ab 29.50 Frottee-Garnituren, bunt bedruckt, Pulili und Hose .	34.—
Knaben-Texashosen, alle GroBen.................68.—
Madchen-Plisseeroeke...........................72.—
Latzhosen, starke Qualitat, grau, GroBe 1—5 .	.	79.—
Knaben- und Burschen-Modehosen.................98.—
MADCHEN-KLEIDER KNABEN-SAKKOS UND ANZtjGE
30 PROZENT PREISNACHLASS
F UR STRAND UND CAMPING
Liegebett, in den Farben Rot und Orange,
. versteilbar................... .	.	.
VVasserballe, in ailllen GroBen und Farben
Strandsandalen, in allen GroBen .	.	.
Plastikballe, im schbnen Farben .	.	.
Luftmatratzen, rot, blau..............
Luftmatratzen, dreiteilig, schon gemustert ein Jaihr Gararitie, izum Sitzen .	.
Plastik-Tischtiicher, durchsichtig .	.
Plastik-Tischtucher, gemustert .	.	.
Schwimmreifen, in allen Farben .	.	.
Schwimmwesten.........................
Plastik-Luftmatratzen.................
jetzt
9.50
9.80
198.—
.	.	250.—
. . 8.80 .	.	9.80
.	.	19.80
nur 39.— nur 98.—
. . 188.— ab 7.80
FOR IH R H E I M
Baumwollvorhang, bunt, 80 cm breit, 1 m .	9.80	13.50
Baumvrollvorhang, bunt, 120 cm breit, 1 m 17.90 21.90
Treviravorhang, 150 am breit.....................29.—
Treviravorhang, 225 am breit.....................43.50
Treviravorhang, 300 cm breit...................  59.80
Frotteehandtuch, reine Baumwolle 20.50	12.— 11.70
Geschirrtuch............................... 4.50	3.90
Steppdecken, Clothin, Vliesfullung......... 98.—
Steppdecken, Ghiimtz, Wollfullung................190.—
i Paket (2 Stuck) Leintucher, Mditte verstarkt .	.	98.—
1 Schliipfer, 130x190, und 2 Polsterbeziioe, 60x80	82.—
Tischtuch, kariert, Indanthren...................29«—
Flanelldecke.....................................59.—
Cupramadecke.....................................119.—
Veloursteppiche, ca 2x3 m........................ 750.—
Velours-Bettumrandung............................ 750.—
Juteboucle-Bettumrandung......................... 360.—
Velours-Bettvorleger ............................170.—
pAteisz kis-
l*Maty£&d>zt
ml
Zur KARNTNER MESSE
besuchen Sie uns auch heuer wieder in der
Messe-Stadthaiše 1. St o c k
Karntens modernstes Mobel- und Ausstattungshaus
O Fachmannischa,
unverbincUicKe Beratung und eigene Planung
G r o Be Musterring-Mobelschau
„WIE RICHTE ICH MEINE W0HNUNG EIN“
Kuchen — ScliiafsiHimer — Wohnzimrner — Polstermohel, wle auserlesene Mobel aus den nordiscben Staaten in formvollendetem Stil!
SCHONSTER MOBELKATALOG OSTESREICHS MOBEL- UND AUSSTATTUNGSHAUS
ST. VEIT / GLAN, BAHNHOFSTR. 19, Telefon 22-08
Mr. 0655
Šivalne in pletilne strele pri
GRUNDNER
KLAGENFURT, Wiener Gasse 10 POLEG MESTNE CERKVE
Obiščite nas na velesejmu v hali 6
GtRANTIERI ECHI FEUERVERZINKt
Klagenfurt, Priesterhausgasse, Tel. 50-65
RADIO SCHMIDT L^T^-c,LOV,c
RADIJSKA VELETRGOVINA ZAVSAKOGAR
Dobite vse aparate za dom in gospodinjstvo:	radijske, televizijske in druge
elefetroaparate ter ves material.
Razni aparati za kavo	Kvalitetno blago — po ugodnih cenah
HANS WERNIG
Klagenfurt, Paulitschgasse (Prosenhof) in Hl.-Geist-Plaiz
Za spravljanje krme kupite že sedaj vaš motorni kosilnik. Oglejte si v našem skladišču znamke AEBI, REFORM, AUSTRO-RAPID.
Traktorje WARCHALOWSKI 20, 25, 30, 38, 42, 50 DIN PS, Mc CORMICK 36, 41, .63, 90 DIN PS in razne stroje.
Za gospodinjstvo: stanovanjske in gostilniške štedilnike, pralne stroje, hladilnike in hladilne naprave za GLOBOKO HLAJENJE.
\
SAMONIG
K i n d e r - I’e rlon - Pu 11 i bei Samonig ab S 9.80 Kirider-KIeidchen in schonen Mustem
bei .Samonig ab	S 19.80
Kinder-Tricot-Pyjama bei Samonig ab S 39.80 Kinder Sockets aus BaumwolLzwim,
alle CroBen bei Samonig ab	S 6.90
Madchen-Blusen, alle GroBen
bei Samonig ab	S 25.—
Kindei-Trikot-Hosen bei Samonig ab S 6.90
Knaben-Badehosen, prima Qualkat
bei Samonig	ab	S	11.80
Kinder-Vevenit-Hosen, lang
bei Samonig	ab	S	39.80
Kinder-Zwim-Pulli mit Madestreifen,
alle GroBen bei Samonig ab	S 29.80
Kinder-Kniestrumpfe,
alle GroBen	bei Samonig ab	S	7.90
Herren-Perlon-Hemden,
langarm S 69.—, kurzarm bei Samonig	ab	S	59.—
Herren-Sport-Hemd,
genmster oder einfarbig
bei Samonig ab	S 39.80
Besichtigen Sie unsere Schaufenster! Sie zeigen noeh mehr, als unsere Preisangebote sagen konnen.
3 Stiick Herren-Hemden
Langarm bei Samonig ab S 89.
Madchen-Slip	
aus Ripp-Tricot bei Samonig ab	S 3.90
Herren-Leibchen oder Slip-Hosen, aus R ipp-Tricot bei Samonig ab Herren-Modc-St.Tropez-Leibchen bai Samonig ab Herren-Krausel-Sockets,
gut dehnbar und sebr haltbar, gemustert, bei Samonig ab Herren-Sockets,
aus gutam Baumwollgarn bei Samonig ab Herren-Badehosen
aus HelancanKrauselgam bei Samonig ab Herren-Shc tland-Pullover,
Markenware bei Samonig ab Herren-Badekombination,
Hemd und Short mit Perlonslip bei Samonig ab	S 119.—
F rauen-Ki t telschurzen
aus farbechtem Baumwolldruck, alle GroBen bei Samonig ab	S 39.80
Serviersdturzen
aus Stiekereistoff bei Samonig ab S 9.80 1'erlon-Titcher
in allen Farben bei Samonig ab S 8.90 Frauen-Trager-Schurzen
aus Zepbir bei Samonig ab	S 15.90
Perlon-Strumpfe
in Modefarben, nahtlos bei Samonig ab	S	7.90
mit Naht bei Samonig ab	S	5.90
Damen-Krauselstrumpfe
sehr strapazfahig bei Samonig ab S 9.80
S 9.80 S 39,-
S 9.80
S 6.90
S 29.80 S 169.-
Damen-Gummischlupler, ca 30 cm brek
bei Samonig ab	S 14.90
ca 12 cm breit bei Samonig ab S 9.80 Damen StnmipIgUrtel
B.-H., einmaliger Sonderpreis
■bei Samonig ab	S 6.90
aus gemustertem Perlon bet Samonig ab	S
Damen-X-Zug-Schliipfer,
ca 30 cm breit ‘bei Samonig ab S Frauen-Kleider,
alle GroBen bei Samonig	ab	S
Damen-Blusen
in Modefarben, alle GroBen bei Samonig ab	S
Danien-Schossen,
gefiittart, aus modernem Sportstolf bei Samonig ab	S
Damen-Perlon-Stepp-Schlafrikike
-bei Samonig ab	S
Damen-Stickerei-Blusen
aus Batist bei Samonig	ab	S
Damen-Rollkragen-Pulli
bei Samonig ab	S
Damen-Seidentricot-Unterkleider, maschinenfest, mit Spitze, alle GroBen bei Samonig	ab	S
Damen-Perlon-Unterkleider
nrit sohoner Spitze bei Samonig ab S
15.90
19.80
59.80
19.80
79.80 98.-
39.80
65.90
19.80 29,-
Bamen-Halb-Unterrocke
aus Batist bei Samonig ab S 19.80
Damen-Slip-Hosen,
BaumwOlle mit kleinen Schonheits-felrlem, alle GroBen
bei Samonig ab	S 5.90
Damen-\Vaschegamitur,
Hemd und Hose mit schoner Spitzcnverzierung ibei Samonig ab S 39.80
Damen-Channeuse-Unterkleider geblumt mit SpitzenabschluB ibei	Samonig	ab	S	39.84
Damen-Maco-Hosen
mit Kurzbein bei Samonig- ab S 9.80 Frotte-Handtiichcr
Strapazware, B. W. bei Samonig ab S 8.50
GeschirrtUcher
Baumwolle, gesaumt
bei	Samonig	ab	S	4.90
Dccken-Schliipfer
aus Rdkilam-Wbe, 120x180
bei	Samonig	ab	S	55,—
Polsterbeziige
55x80 bei Samonig ab	S	14.90
Diolen-V orhange
80 cm breit S 12.90
150 cm breit bei Samonig ab S 25.90
220 cm breit S 39.80
300 cm breit bei Samonig ab S 49.80
Schaft-Damast-Schlupfer Maikemvare, 120x180
bei Samonig ab	S	85.50
Damast Tisclitiicher
130x130 bel Samonig ab	S	29.80
Garten Tischtiicher bei Samonig ab S	19.80
Kuchen-Handtucher
Baumwalle, gesaumt
bei Samonig ab	S	7.90
KLEIHER STOFFE	S	12.90
AM SAMONIGECK
Plaž tednik Učenika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Na5 tednik”, Celovec, Viktringer Ring 28. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredništva: 43-58. - Naročnina znaša mesečno 7.- ŠU., letno 80.- Sl. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 20,- šfr., za Anglijo 2.- f. šterk, za y. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radise, p. Zrelcc. Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.