PRIMORSKI DNEVNIK

Gena 70 lir
Leto XXV. Št. 157 (7351)
TRST, sreda, 9. julija 1969
V PRIČAKOVANJ SARAGATOVIH POSVETOVANJ
Stranke in struje se posvetujejo o stališču glede sestave nove vlade
Socialisti pripravljeni nadaljevati politiko leve sredine, socialni demokrati pa se zavzemajo za enobarvno demokristjansko vlado Izjava vodstva PSIUP - Danes zasedanje vsedržavnega sveta KD
, J*	— V pričakovanju posvetovanj, ki jih bo predsednik re-
pu ike Saragat začel v četrtek, se posamezne stranke in struje po-ve ujejo o stališču, ki naj ga zavzamejo v zvezi s sestavo nove vlade. Jutri se bo sestal vsedržavni svet
krščanske demokracije, da izvoli 20vega tajnika in novo vodstvo, demokristjani se nagibajo k obno-i v' vlade leve sredine skupno s ocjahsti in socialnimi demokrati. a or znano, pa so socialdemokrati ® sP°ročili, da ne bodo šli v vlado * upno s socialisti in se zavzemajo 0 enobarvno demokristjansko vla-o, republikanci pa so javili, da •M?! sploh ne bodo šli v vlado. °j'a.. ' Pa 50 izrekli pripravljenost P°l;tik° leve sredine, voastvi dsmokristjaoiSkiih senator-P°ISlIa:r>cev sta se danes o kandidatnih listih z* Članov vsedržavnega sveta iz fč senatorjev in poslancev, tudi f PQP°l!dlne se je ustanovila p,;.na sanatorjev PSU ob nrod06S0‘sti tajnika Ferrija. Za Predsedinika. je bil izvoljen sem-na Damite Seh&troma, za tajnika sepsifcor Franco Jamnalli.
, sestanku je senator Jannelli nn ’ ■da so pregledali politič-Je ™ da so pooblastili pred-tmra • skupine, naj med posve-ovanjsm s predsednikom republi-naw° • zloži’ da Je nova stranka MKronjena programski enobarvni uffr?» ^ naj bo politično kva-lOirana in ki naj nadaljuje pola f .re^0irni. Ta vlaida bi mora-trajati do upravnih volitev in m	izidov teh volitev bi
!»Mia 11 do!loeaiti morebitno novo po-usmeriibev. Predsednik sku-jp11®. Schiatroma pa je izjavili, da i skupina mnenja, da se sedaj T001*6 obnoviti organska levo-»^mska vlada.
Piit Oco-1 .se j® P°d predsedstvom jiTnJe^nija sestala skupina socia-J^tKnih senatorjev. Soglasno so nobrili dokument, ki poudarja «ve-jjavnost politike leve sredine kot eiormatorske politike«. Pooblašča Ptodsednik skupine, dia poudari i? ,°o čim prejšnje obnovitve or-EaiMke vlade leve sredine. jzj's°Plaliistična skupina, nadaljuje java, poudarja nujnost obnovitve jV?1!©, ki jo je sedaj prekanila *fiza, za reformo univerze, za J^tot delavcev, za davčno refo.r-o m za reformo zakonikov, za deti™10 decentralizacijo, za obnovi-iu Politike programiranja in končni z.a zunanjo politiko pomirjevali?. ju miru, ki naj nadaljuje po ~™k°, kf j,0 je v Radinjih me s c 9? vodil zunanji minister Nenni. , uejstvo, da PSI, pravi dalje ■ “T^rat, poudarja, da mora biti octna parlamentarna debata odkri-n .p? sprejemati prispevke raznih j:J®1®11!!! strank v parlamentu, ni-7~K:Cr ne pomeni, da se večina n . naslanjati na lastno avto-mijo jur samozadostnost. Nihče si more danes misliti, da bi dal . frontne rešitve v politični Sprostitvi in za radikalizacijo bor-urez demokratičnih izhodov.« koncu pravd dokument, da se ara demokratična svoboda utrdi-f,,® tem, da država »dobi nernu-f^.a.vlad0 z močno politično re-BBis^ators-10 vodjo, ki naj v kali P^vannost nestabilnosti in ve-iZnti kriz in s tem uniči vsake P° konservativnih in reakcio na™'!h podskusihi).
■JrJJJiPma je tudi z zadovoljstvom iuaiv'^a’ da j® večina članov o-zvesta stranki.
o»anes so se sestali tudi poslanci N ®®P®torji psi, ki so odobrili poziv na zadnji seji cen-jo !^5,?a. komiteja. Potrdili so svo-
de
svo-
buvržeaiost PSI. Poslanec Usvar rt Je spoiročil, da so med drugimi CaiH n^V2°oi tudi poslanca Fortuna, 9,177, Leonetto Amaded, Frasca Craxi, Corona, Pellicani in draS1'	,ie, da so dobili še
D;ir.°e .Papovedi o pristoru k sku-ria	bo to potrjeno, bo skup:-
vmela približno trideset poslan-ZjK senatorjev.
levi^ -avni odbor «sooialistične obiavii Je- Po nocojšnjem sestanku kal 5 ^lavo, ki pravi, da je raz-Sm-Bn?6?11108 v stranki temeljito noS6rul politično sliko. V tem lahko olcv.ru socialistična levica sva in Javlja in namerava razviti vojo pobj^no pobudo.
Pa	z vladino krizo socialistii-
PreH*„ a, zavrača vsako možnost Usta-S?311-1111 volitev kot politično in trem,m? ^utemeljeno. V sedanjem ska u Je Potrebno, da se krščau-meiokraoija obveže o sicer o-mu,	Pomembnem progra-
demn^00:'?';ilsti6Pa levica poziva vse Strniš att6ne sile, in zlasti razne levičarJ KD- ki se sklicujejo na o^Sovor-0’- - Pr0vzaimejo s^oJ0
. =-.ornost. Ta predlog se vklju-stane PoUlltoi okvir, ki laihko po-cienoi Povsem drugačen od tradl-je siri Ba okvira 'leve sredine, ki cjj0ouaJ očitno izčrpal svojo funk-
seu^'0 PSIUP je na današnjem pravih1 odobrilo dokument, ki stajo ’ , a je kriza vlade, ki je na-dltev ", odstopom Ruimorja, potrpeli’ ir 80 stališča ki so jih za-6čancv„ zoteJ°i na kongresu kr-ga	demokracije, in razkol, ki
Ju	Tanassl, dva dogodka, ki
hi r^A.Iefc>a vključiti v avtorltar-kl ctq , ■ ,kt se kaže v državi ln ne lii_W0|dl|j,o določene kapitallstič-čkim iJ tesni Povezavi z ameri-silanii imperializmom ln s tistimi •Pilo državi, ki odkrito stre-mvolucijskom procesu.
n» "Pmont ugotavjja da t0 sta.
izkuša cbnovuitve love sredine z novimi silami, boreč se proti vsakemu poizkusu sestave vlad, ki bi bile v nasprotju s težnjami v državi.
Dokument pravi zatem, da se ni nikoli kakor danes tako jasno pokazala potreba «00 širši enotni akciji vseh levnh sil. laičnih in katoliških, za nadaljevanje borb kot potrebnega pogoja, da se že v koreninah onemogoči vsak avtoritarni poizikus«. Nato pravi, da je »bolj ko kdaj prej potrebna borba, da Italija zapusti atlantski pakt, ki se tudi ob tej priložnosti kaže, kot orodje nitervencije sil imperializma v notranjosti države«. Nikoli kakor danes ni veljala nujnost, «da iz teh borb nastane reorganizacija levice, ki lahko ustvari pogoje za razredno alternativo«.
Jutri zjutraj se bosta sestali vodstvi komunističnih skupin v poslanski zbornici in senatu.
Demokristjanski poslanec Scal-faro je v razgovoru s časnikarji
0	stališču posameznih političnih skupin v zvezi s krizo izjavil, da so prvi koraki zelo pomembni. Socialistična stranka je uradno izjavila, da je pripravljena nadaljevati levo sredino in politiko reforme brez pridržkov proti komur koli. «K'ljub razumljivi zagrenjenosti v teh trenutkih, ie dodal Scalfaro, predlagajo torej sociali-sti vlado štirih in so pripravljeni, če bodo druge skupine to odklonile. prevzeti svoj del odgovor-nosti. Domnevati je, da se bo tu-
01	krščanska demokracija usme-rila na ta način. To se vsaj laihko sklepa iz iajav levice, fanfanijev-cev ln tudi nekaterih dorotejcev«.
Zatem je dodal, da se postav-■i3-0 . Proti tem stališčem «avan-turisilicne izjave socialdemokratskih razkolnikov in republikancev. Nadaljeval je :«Glede prvih se ne čudim, ker je spletka z razkolom, ki je bila hladno izvedena, imela prav namen razbiti politiko leve sredine in jo nadomestiti z novim neocentnizmom, odprtim vsem a-vanituram. Teda zelo se čudim drugim in njihovemu voditelju La Malfib. Nato je Scalfari dejal : «Reakcija borze v teh dneh je skrajno zgovorna: če bi se poslovni svet res bal odprtja na levo, o čemer se govori, bi moral razkol povzročiti olajšanje in veselje:	nasprotno	pa' je povzročil
zaskrbljenost, razburjenje in padec tečajev. Tako proizvajalni de! države odgovarja na nebrzdane spletke skupine, ki stavi na slabše in hoče slabše«.
Poslanec Pacciardi pa .je odobril sklep republikanske stranke, da ne bo sodelovala v vladi, in njena utemeljevanja. Dejal je: «če socialdemokratski razkol ne bi i-med druge zasluge, bi imel to, da obsodi involucijo leve sredine in degeneracijo režima. Sedaj je republikanska stranka sklenila, da ne bo sodelovala v vladi in je obsodila borbo za oblast v notranjosti strank, ka okužu.iejo politično življenje v državi.' še en korak in odkrili bodo, da so te borbe v logiki partitokratskega re-
žima, ker je stranka edini nosilec oblasti. Ideje postajajo bedno o-rodje za pridobitev stranke in da se preko nje polasti drobcev te države, Id postaja s tem karikatura demokracije«.
Nov incident med SZ in Kitajsko
Po poročilih iz Moskve je bil
en sovjetski delavec ubit, dva pa ranjena
HONG KONG, 8. - Radio Peking je sporočil, da je zunanje ministrstvo LR Kitajske izročilo sovjetskemu veleposlaniku v Pekingu oster protest zaradi infiltracije sovjetskih izvidnikov in letal v severozahodno Kitajsko, in sicer na področju otoka Pacia, na kitajski strani glavnega kanala Hei-lung Kiang.
Kitajska nota trdi, da so se danes zjutraj sovjetske obmejne straže izkrcale na omenjenem otoku ter začele streljati na prebivalstvo in na pripadnike milice, ki so
bili prisiljeni odgovoriti na streljanje. Napadalci — trdi nota — so bili odbiti.
Pozneje sta prišli v bližino otoka sovjetski topniški ladji, iz katerih so se izkrcale na otok obmejne enote, ki so zažgale neko hišo. V istem času so po kitajski noti sovjetska letala šestkrat kršila kitajski zračni prostor nad otokom.
Pozno zvečer s eje izvedelo še za sovjetsko verzijo današnjega in. cidenta. Agencija TASS je namreč objavila besedilo protestne note, ki jo je SZ izročila kitajskemu veleposlaništvu v Moskvi.
Sovjetska nota trdi, da je oborožena skupina Kitajcev napadla danes na otoku Goldinski na reki Amur sovjetske delavce. Eden od teh je bil ubit, dva pa ranjena. Dve izvidniški postojanki sta bili hudo poškodovani. Dokument trdi, da je šl oza «namerno provokacijo« ter obtožuje kitajske voditelje, da so sprožili to akcijo v trenutku, ko v Kabarovsku zaseda mešana kitajsko - sovjetska komisija za rečno plovbo.
V OKVIRU SODELOVANJA NA OBMEJNEM PODROČJU
Vidni politični in upravni predstavniki Kopra, Izole, Pirana in Sežane gostje SKGZ
«Kraškega kosi!a» na Repentabru so se udeležili tudi štirje slovenski župani iz tržaške pokrajine - Ogled Kraške hiše in razgovor na Primorskem dnevniku
V okviru razgovorov med predstavniki SZDL z obalnega področja (Koper, Izola, Piran) in sežanske občine s predstavniki SKGZ je prišlo do prisrčnega srečanja z vsemi slovenskimi župani iz tržaške
pokrajine. Na sliki člani delegacij v Repentabru
•HUMU........................................................................1.............................................................................................................................................................................................1111111111111
ZAČETEK ZASEDANJA NEVEZANIH V BEOGRADU
Politika nepovezovanja je pokazala vitalnost in se je uveljavila kot konstruktivna sila
V imenu Tita je udeležence pozdravil Mitja Ribičič - Pozdrav U Tanta - Povabili bodo tudi predstavnike osvobodilnih gibanj - Tepavac izvoljen za stalnega predsednika konference
pavac pozdravil delegate in izrazil pirepričamje, da impozantno število držav udeleženk izraža stepno odločnost, da v skladu z željami vlad nevezanih držav prispevajo k borbi za mir in svobodo in za splošen napredek z delegati in na sestanku opravijo važno nalogo.
Zatem .je udeležence sestanka v imenu predsednika republike Tita pozdravil predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, ki je izrazil prepričanje, da bo zasedanje konstruktiven prispevek miru in nadaljnji uveljavitvi politike neuvrščenosti na svetu. Ribičič je izrazil zadovoljstvo, da je bila Jugoslaviji dana priložnost nuditi gostoljubnost uglednim zastopnikom prijateljskih držav, s katerimi ima stepne poglede na vprašanja sodobnega sveta in s katerimi vzdržuje tesne in prisrčne stike. Po-
iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifmiiimiiiiiiiiiiiiiiiii um,mm iiiiiiiiiMuiiiiiiiHimiiiiiiiiiirm
VEST JE BILA ZA SEDAJ SAMO NEURADNO ZANIKANA
«Combat»: dosežen sporazum o umiku čet iz Juž. Vietnama
Umik ameriških in severnovietnamskih vojakov bi potekal več ali manj istočasno - Rakete na Sajgon: uničeno skladišče bencina - Nov primer korupcije v sajgonski vojski
Most ^rile^pgj pFe^ 1-08710 od govor-
pou< i vic
Vezan"'"i. od,8ovornost, ln se na-°drar>Q ;na realnc probleme, ki jih Cibamjin sedariJa velika borbena 'ua, m to zunaj vsakega po-
l«v5če°‘ie PSI in demokristijanske daj vki ni>!Poudaria' da morajo se-Prev7Bi’i * vidijo nevarno grožnjo,
VrN____ .“vt Od|£y';>\mrnrvti> \ rt ca n a -
PARIZ, 8. — Na dan, ko je prvih 814 ameriških vojakov zapustilo Južni Vietnam, se je v Parizu razširila vest, da je bil med Washdng-taniom in Hanojem dosežen sporazum za umik čet. Vest je objavil pariški list «Comtoat», po katerem naj bd pogajanja trajala «dodge tedne« ter naj bd potekala «v francoski prestolnici in drugod po svetu«.
Po poročanju «Combata» bi sporazum ne predvideval nobene formalne izjave ali obveznosti s strani Severnega Vietnama, ki bd u-maiknU svoje čete brez vsakršnega hrupa. Umik ameriških čet bd potekal bolj ali manj istočasno, ker naj bi se Hanoj odrekel zahtevi po predhodnem umite sad ZDA. List dodaja tudi, da je bil sporazum načelen in nenapisan ter da bi utegnile biti posamezne točke spremenjene.
O pisanju (iCombata« ni bilo no bene uradne reakcije, vendar so v krogih štirih delegacij na pariških pogajanjih za Vietnam vest zanikali «Lepo bd bilo, če bd bilo to res«, je komentiral nekdo pri ameriški delegaciji, «vendar je to za nas popolna novost«.
V krogih sevemovietmamske delegacije pa so izrazih mnenje, da je tisti, kd govori o sporazumu, ((podlegel propagandi predsednika Nixo na, ki skuša, da bd ne zgubil ugleda, ustvarjati vtis, da so njegova pogajanja uspešna«.
Kot smo omenili, je danes zapu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8. — V slovesni dvorani za sprej'eme zveznega izvršnega sveta je državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Mirko Tepavac danes dopoldne ob navzočnosti zastopnikov 47 držav (delegacije Malavija, Konga - Brazzaville, Slerra Leone in Čada, namreč do začetka zasedanja niso prispele v Beograd) ter okrog 220 domačih in tujih novinarjev odpri prvi posvetovalni sestanek nevezanih držav.
V svojem kratkem govoru je Te- tttt:-------------rr
..........................Muka neuvrščenosti je sla zadnja
leta skozi mnoge težave in preizkušnje, bila je izpostavljena ..mnogim pritiskom, toda je pokazaia svojo vitalnost in se je uveljavila tet konstruktivna mala politična sila v mednarodnih odnosih in kot realna pot mnogih držav v njihovih naporih, da si ovarujejo svojo neodvisnost, suverenost in samostojno pot. Ribičič je izrazil mišljenje, da pripada dobršen del zasluge naporom nevezanih držav, če so danes na svetu spet pripravljenost in pogoji za pogajanja o sodelovanju, več stremljenja po svobodi in neodvisnem razvoju in več odpora proti raznim pritiskom in poskusom vsiljevanja volje šibkejšim, več naporov in upov za de^ mokraiične odnose med državami in narodi. Predsednik zveznega sveta Jugoslavije je ugotovil, da se zdi nevarnost za svetovni mir trenutno manj neposredna, da pa je še vedno prisotna, da je povečana nevarnost pritiska vseh vrst na nedovisnost držav v blokih in zunaj blokov in da raste zaskrbljenost zaradi nadaljevanja o-boroževalne tekme in vedno večjega gospodarskega prepada med razvitimi in nerazvitimi področji. «Na tem npšem sestanku, je poudaril na koncu svojega govora Mitja Ribičič, bd mogli stepno preveriti možnosti in pota, katerim bi danes in v bodoče nevezane države sledile, da bi izboljšale mednarodni položaj, in pri reševanju obstoječih odprtih vprašanj. Mi smo vsi življenjsko zainteresiram za hitrejši gospodarski razvoj manj razvitih držav zahodnega sveta, za
domovino devet transportnih letal ((starldfter«. Pred odhodom jih je poleg vrhovnega poveljnika ameriških sil v Vietnamu generala Abram-sa pozdravil tudi sajgonski predsednik Van Thieu.
Vojaška dejavnost na južnoviet nanoških bojiščih je medtem še vedno omejena, čeprav so osvobodilne sile ponovno začele z nočnim bom bardiiranjem zavezniških oporišč Preteklo noč Je topništvo FNO napadlo 24 baz. Sedem napadov je po ameriških poročilih povzročilo materialno Škodo in človeške žrtve. Podnevi pa so partizani izstrelil; proti Saj,gonu dve raketi, od ka torih je ena padla na skladišče bencina na sajgonski reki, nedaleč od središča južnovietnamske prestolnice. Požar so pogasili šele po nekaj urah. Skladišče je bilo popolnoma uničeno, vendar ni bilo človeških žrtev.
Danes se je v Saj gonu zvedelo o novem primeru korupcije v juž-novietnamški vojski: mineral Ngu-yen Van Toon, poveljnjk druge pe hotne divizije, je bil odstavljen od položaja pod obtožbo, da se je posluževal vojaških vozil za prevoz začimb, s katerimi je ilegalno prekupčeval. Ni še znano, če bodo generala prijavili sodišču.
SOFIA, 8. — Delegacija KP Madžarske, kd jo vodita prvi sekretar —	-	,	, Kadar in ministrski predsednik
stila JUžni Vietnam prva stepina	je dospela danes v Sofio.
KJgS°S.,!!o5£,Sg,,S!Zl, ™ »»	—
divizije. Iz sajgonskega letališča Than Son Nut jih je odpeljalo v
kjer bo podpisala novo pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči z Bolgarijo.
Jugoslovanski zunanji minister Mirko Tepavac, ki je bil izvoljen za stalnega predsednika konfe renče nevezanih v Beogradu
aktualnejšo vlogo neuvrščenih dr- ki delujejo v samoupravnih orga-,,ww:v, nih. v poročilu Staneta Kranjca o nekaterih vprašanjih idejno-poli-tičnega odposlanstva komunistov se posebno poudarja baza teoretične kulture -in splošnega znanja za i-dejno-politično delo komunistov.
žav v Organizaciji združenih na icdov, v mednarodnih gospodarskih dogajanjih ter za aktivnejši - ih konstruk.livni vpliv v mednarodni skupnosti sploh«, je poudaril Mitja Ribičič in izrazil prepričanje, da bodo zasedanje spremljali s simpatijami in z dobronamernostjo vsi listi krogi na svetu, ki stremijo po razumevanju, miru in napredku.
Zasedanje zastopnikov nevezanih držav v Beogradu je pozdravil s svojo izjavo v New Yorku tudi generalni tajnik Združenih narodov U Tant, ki je izrazil zaupanje, da bo sestanek prispeval k večjemu razumevanju na področju miru in napredka.
Po kratkem odmoru je posvetovalni sestanek nadaljeval delo za zaprtimi vrati. Najprej je bil za stalnega predsednika konference izvoljen državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, ki bo skupno s podpredsedniki ostalih držav, ki se bodo vrstili po abecednem redu, začenši od črke Y, vodil prihodnje seje. Pri nadaljevanju soje je jugoslovanska delegacija obvestila delegate o pripravah za organiziranje sestanka in je bilo sklenjeno, da se o tem poročilu razpravlja pooa'dne. Zatem .je zastopnik Jugoslavije obvestil delegate, da je jugoslovanska vlada, kot organizatorka sestanka, sprejela zahtevo palestinskega osvobodilnega gibanja, da se na sestanek povabijo tudi zastopniki osvobodilnih gibanj. Sklenjeno je bilo, da se o tem predlogu razpravlja popoldne. Na popoldanski seji so delegati soglasno sprejeli resolucijo, s katero se sprejema predlog palestinskega osvobodilnega gibanja. Jugoslavija je bila pooblaščena, da povabi zastopnike gibanja na konference.
Nocoj je predsednik skupščine Beograda Pesač na mestni skupščini priredil sprejem delegacijam prvega posvetovalnega sestanka nevezanih držav. Delo se bo nadaljevalo jutri.
B. B.
Seja CK ZK Slovenije
LJUBLJANA, 8. - CK Zveze komunistov Slovenije je na današnji seji razpravljal o sklepih o nalogah komunistov po vojni, ki jih je pripravila posebna komisija, izvoljena na šesti seji. Poleg tega so bila na dnevnem redu aktualna vprašanja preobrazbe komunistov Slovenije in nekatera idejno-politič. na vprašanja o usposabljanju komunistov ter predlog o uskladitvi statuta Zveze komunistov Slovenije s statutom Zveze komunistov Jugoslavije.
V poročilu o aktualnih vprašanjih preobrazbe Zveze komunistov Slovenije, ki ga je podal Janez Kočevar, se ugotavlja, da so organizacijske spremembe omogočile učinkovitejšo delovanje Zveze komunistov. Zveza komunistov je vedno bolj usmerjena na idejno-po-litična in družbeno gospodarska vprašanja. V poročilu se nadalje poudarja potreba, da CK Zveze komunistov Slovenije v večji meri pomaga članstvu in organizacijam z raznimi idejno - političnimi analizami in na ta način vplivajo na formiranje rešitev ter poli-tično-idejno pomaga komunistom,
Bonski minister za delo v Ljubljani
LJUBLJANA, 8. — Minister za delo in državno politiko deželne vlade Baden-Wurtembsrg, Hirlinger je prisipel danes na vabilo republiškega tajnika za dalo Jožeta Bojca na tridnevni obisk v Slovenijo. Hir Ungarja je sprejel tudi član republiškega izvršnega sveta Bojan Lubej in ga zadržal na kosilu. Z Jožetom Bojcem in njegovimi sodelavci se je minister Hirlinger pogovarjal o delu, socialni politiki in o zaposlitvi jugoslovanskih delavcev v Zahodni Nemčiji. Med bivanjem v Sloveniji bo Hirlinger obiskali tudi nekaj gospodarskih podjetij in kulturnih ustanov.
Včeraj dopoddoe je obiskala Slovensko kulturno gospodarsko zvezo delegacija vidnih političnih in u-pravnih predstavnikov s koprskega in s sežanskega področja, in torej predstavnikov celotnega pasu, ki meji na Tržaško, v petek pa bo v Gorici podoben uraden sestanek z občinami, ki meje na goriške in na videmsko področje.
Sestanek spada v okvir tesnih stikov, ki se ob odprti meji ustvarjajo med obema področjema, in še zlasti tesnih stikov, ki so rezultat spoznanja o enotnem kulturnem prostoru Slovencev tostran in onstran meje. Pri tem pa predstavlja osnovo ozračje dobrih sosedskih odnosov med dvema državama ter stalna krepitev vsestranskega sodelovanja.
Kot gostje Slovensike kulturno gospodarske zveze so danes bili v Trstu predstavniki obalne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (Koper, Izola, Piran): Mario Abram, predsednik cbalne konference SZDL, Ivan Renko, sekretar Obalnega komiteja Zveze komunistov, Mitja Logar, podpredsednik skupščine občine Kaper, Ivan Bračko, podpredsednik skupščine občine Izola, Andrej Gra. hor, podpredsednik skupščine občine Piran in dr. Svetozar Polič, predsednik komisije za narodnostna vprašanja in za stike z zamejstvom obalne konference SZDL, s področja sežanske občine pa: Stane Čehovin, predsednik občinske skupščine Sežana, Jože Trošt, namestnik sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov Sežana in inž. Stane Ramčelj, predsednik občinski konference SZDL Sežana.
Delegacijo SKGZ je vodil pred sedni-k Gorazd Vesel, sestavljala pa so jo: podpredsednika dr., Angel Kukanja in inž. Miloš Kodrič, načelnik komisije na tisk Boris Ra-
ce, načelnik komisije za gospodarska vprašanja dr. Stanislav Oblak, načelnik komisije za šolstvo Edvin Švab in tajnik Bogo Samsa.
Razgovor na sedežu SKGZ v Ul Geppa je začel predsednik Gorazd Vesel, ki je orisal sedtaji zapleteni politična položaj v Italiji ter pri tem prešel na nekatere podrobnosti poiliitičnega stanja v naši pokrajini. Predsednik je nato orisal položaj Slovencev in je ugotovil, da so bili v zadnjem razdobju ustvarjeni nekateri pomembni dosežki, zlasti' glede uporabe slovenskega jezika. Gorazd Vesel Je nato podrobneje govoril o vlog; SKGZ in še zlasti o pomembnem delu, ki ga opravljajo v Zvezo vključene članice.
Izvajanja predsednika je dopolnil načelnik komisije za gospodar ska vprašanja dr. Stanislav Oblak, ki je v splošnih orisih prikazal lokalno gospodarsko stanje, vlogo Slovenskega gospodarskega združenja, ki združuje vse slovenske pridobitnike. Podčrtal je potrebo, da se ohranijo obmejni gospodarski sporazumi, saj so odraz stvarnih potreb obeh obmejnih področij. Obžaloval je tudi, da je prišlo do ukinitve gospodarske zbornice na koprskem področju, ker se sedaj čuti pomanjkanje takega organi-zma.
V razpravo je nato posegel predsednik obalne konference SZDL M:i. rio Abram, kd je orisal dosedanji razvoj odnosov med SZDL in SKGZ na obmejnem področju ter podčrtal pomembnost čdm tesnejših stikov, ki morajo hkrati imeti tudi čim širši značaj.
Tajnik obalnega komiteja Zveze komunistov Ivan Renko je podal splošen, oris položaja, pri čemer je omenil pomen konference nevezanih držav ter nato govoril o stanju v Jugoslaviji, kjer se sedaj vodi osnovna bitka na gospodarskem področju in kjer so bili zlasti na Koprskem doseženi zelo pomembni uspehi. V letu dni se je posrečilo odstraniti negativne po sledice gospodarske reforme, saj sedaj ni več podjetja, ki bi bilo defioitno, vsi pokazatelji o industrijski proizvodnji, prometu in tu rizrnu pa govore, da je dosežen gospodarski napredek znašal okoli 50 odstotkov.
Dr. Svetozar Pcilič, ki se že vrsto let ukvarja in goji ter študijsko preučuje stike med obalnim področjem ter Trstom ter še zlasti stike s slovensko manjšino na tržaškem področju, je orisal novosti v vlogi Socialistične zveze delovnega ljudstva, kar je že prišlo konkretno do izraza v kandidacijskem postopku na zadnjih volitvah, tako da SZDL ne predstavlja sedaj neke ozke strukture, temveč zajema vse aktivne ljudi, ki se zavzemajo za samoupravljanje.
Tudi glede mednacionalnih vprašanj so bili storjeni koraki naprej, pri čemer je dr. Polič orisal tudi položaj italijanskega prebivalstva v obalnem področju ter osnovna načela, ki temelje ne samo na spoštovanju enakopravnosti, temveč na zaščiti narodnostnih manišin.
(Nadaljevanje na 2. strani)
.................."V"11......................111.u1.t11.1111.il,........... mi .........n
SISCO DANES V LONDONU Nfl POTI V MOSKVO
Letalski spopad nad sirskim ozemljem Vdor egiptovskih komandosov čez Suez
ZDA zagotovile Izraelu, da ne bodo prenesli sedeža sovjetsko-ameriških razgovorov v Moskvo
LONDON, 8. — Pomočnik ame- letal in da so he vsa izraelska teniškega državnega tajnika za zade- tala vrnila.
ve Srednjega vzhoda in. južne Azije Joseph Sisco bo prispel jutri v London na poti v Moskvo. V četrtek se bo pogovarjal z britanskim zunanjim ministrom.
V	Foreign Offdceu so objavili izjavo, kd odobrava včerajšnji poziv tajnika OZN U Tanta za konec spopadov zlasti ob Sueškem prekopu.
Ameriški državni departma pa je medtem dal zagotovilo Izraelu, da ZDA nimajo namena prenesti v Moskvo sedeža ameriško sovjetskih razgovorov o Srednjem vzhodu in da bo bivanje Sisca v Moskvi kratko.
V	Damasku so javili., da so se sestali načelniki glavnega štaba jordanske, iraške, egiptovske in sirske vojske, da razpravljajo o možnosti večjega sodelovanja med vzhodnimi frontami in zahodno fronto proti Izraelu.
Radio Damask je javil, da .je bil danes popoldne letalski dvoboj med sirskimi in izraelskimi letali nad sirskim ozemljem. Sirska letala so prisilila izraelska letala na umik po bitki, kd je trajala več ko eno uro. Uradno poročilo pravi, da so bila sestreljena štiri izraelska letala, Sirci pa so zgubili trt lovska letala.
V	Ted Avivu, kd tudi poročajo o tem spopadu, pa trdijo, da so sirska letala skušala priti na izraelsko ozemlje in da so se jim izraelska lovska letala postavila po robu. V Tel Avivu pravijo, da je bitka trajala pol ure, da je bilo sestreljenih sedem sirskih lovskih
V Kairu so uradno javili, da je odred egiptovske pehote prekoračil sinoči Sueški prekop in ubil trideset izraelskih vojakov med bitko, ki je trajala pet ur Padlo je pet egiptovskih vojakov. Pred napadom je egiptovsko topništvo obstreljevalo izraelske položaje nasproti Ismailiji. Egiptovski odred se je vrnil na svoje položaje okoli druge ure zjutraj.
Pozneje so javili, da je preteklo noč prekoračila Sueški prekop še druga egiptovska patrulja in napadla izraelsko raketno oporišče, iz katerega so Izraelci streljali na Ismailijo. Egipčani so uničili oporišče in se vrnili na nasprotni breg prekopa. Štirje od njih so bili ranjeni.
Hudi neredi ob pogrebu Toma Mboje
NAIROBI, 8. — Do hudih neredov in spopadov s policijo, pri katerih je bilo na desetine ljudi ranjenih, je prišlo danes v Nairo-baju, kjer je bil pogreb umorjenega kenijskega ministra za gospodarsko načrtovanje Toma Mboje.
Ogromna množica se je zbrala pred katoliško stolnico v središču Nairobija, kjer je bila napovedana pogrebna svečanost. Stolnico
so stražili policija in oddelki vojske. Napetost med množico, v kateri so prevladovali pripadniki temena Luo, ki mu je pripadal tudi umorjeni minister, se je postopoma večala in dosegla svoj višek, ko se je h cerkvi pripeljal sprevod predstavnikov oblasti s predsednikom Kemjato. Skupina Luov je s palicami in kamni napadla predsednikov avtomobil:	nastopila je
po icija na konjih, ki je demonstrante razpršila. Agenti so se po-sluzili tudi solzilnih bomb. Duh po solzilcu je bilo čutiti tudi v sami stolnici, kjer so si mnogi med pogrebno slovesnostjo prikrivali usta z robci.
Na tisoče pripadnikov plemena Luo je potem priredilo po mestnih ulicah demonstracijo ter se pred univerzo spopadlo s skupino študentov plemena Kikuju, dokler ni spet nastopila policija. Demonstranti so tudi metali kamne proti avtomobilom in ljudem, ki so hodili po osrednji Kenjatovi ulici. Vse stavbe v tej ulici, med njimi sodišče, sedež ministrstva za informacije, stavba predsedstva republike ter največja mestna veleblagovnica, so imele vse šipe razbite. V silovitih spopadih s policijo in oddelki vojske v bojni opremi je bilo na desetine oseb, med njimi tudi več agentov, ranjenih. V_ mestnih bolnišnicah j* bilo pridržanih na zdravljenju kakih sedemdeset oseb, nekatere od teh imajo težke poškodbe. Zdi se, da je eden od ranjencev umrl.
Sodelovanje na obmejnem področju
Razgovor na sedežu SKGZ v VI. Geppa
Repentabrski župan,
domačin, Mihael Guštin je med «kraškim kosilom* obmejnega pasu
toplo pozdravil goste iz
PO DEVETIH DNEH KROŽENJA OKOLI ZEMLJE
Vesoljski polet je bil usoden za opico «Bonny»
v
Žival je poginila kmalu potem, ko so jo pripeljali v oporišče Kickam - Urjenje kozmonavtov, ki bodo poleteli na Luno
HONOLULU (Havajski otoki), S. — Kot so napovedali odgovorni predstavniki ustanove NASA, so o-pico «Bonnv» priklicali skupaj z vesoljsko kabino spet na zemeljsko površino. Kmalu potem pa, ko so jo prepeljali v pomorsko oporišče Kickam, je žival poginila.
Opico «Bomny» so izstrelili z vesoljsko raketo 29. junija. Prvotni načrt je predvideval, da bo žival ostala v izvenzemeljskem prostoru 40 dni. Po devetih dneh pa je postalo očitno, da ne bo zdržala v težkih pogojih breztežnostnega stanja. Zato so sklenili, da jo prikličejo na zemljo.
Najprej so mislili, da bodo kabino z «Bonny» prestregli z leta lom, toda to se ni zgodilo. Kabina je namreč padla v Tihi ocean. Za reševanje je poskrbel poseben helikopter. Glasnik NASA je izjavil, da je imela «Bonny», ko so odprli kabino, odprte oči. Takoj so jo prepeljali v oporišče, kjer so ji vbrizgali z injekcijami velike količine posebnih preparatov, da bi nadome-1 stili izgubo raznih snovi, poživeli bitje srca in dvignili temperaturo telesa. V prvem trenutku je organizem dobro reagiral, toda kmalu nato je srce odpovedalo.
Medtem trije kozmonavti, ki jih bodo izstrelili 16. julija na luno, nadaljujejo v Cape Kennedyju priprave za polet. V nedeljo so kozmonavti počivali v krogu svojih družin, toda že včeraj so se začeli s pospešenim tempom vaditi v aparaturah, ki ustvarjajo simulirane pogoje letenja in pristajanja na luno.
zahodnonemški list «Der Spiegel* naperil proti pomožnemu škofu v Miinchnu Matthiasu Defreggerju v zvezi z umorom odraslega moškega prebivalstva v vasi Filetto di Camarda v Italiji in o katerih se pisali v zadnjih dneh številni časopisi.
Kardinal Dopfner je s svojo izjavno skušal braniti bivšega kapetana nemške vojske Defreggerja ter je poudaril, da so cerkvene oblasti natančno preiskale vse n-koliščine življenja bivšega častnika, ki je potem postal miinchenski pomožni škof.
Po Dopfnerjevem mnenju je De-fregger napravil vse kar je bilo v njegovih močeh, da bi rešil prebivalstvo vasi Filetti. Predvsem se je baje uprl ukazu višjih oblasti, da bi umorili vse moško prebivalstvo, a na kraju, ko je uvidel, da ne more preprečiti justifikacije
vseh moških od 16 do 60 leta, je prepustil izvršitev ukaza nekemu nižjemu častniku. Po mnenju kardinala Dopfnerja ni Defregger zagrešil nikakršnega zločina.
Telefonska povezava med Dansko in Japonsko
MOSKVA, 8. — Agencija «Tass» je sporočila, da so se odgovorni krogi za komunikacije Sovjetske zveze. Japonske in Danske sporazumeli v Moskvi glede telefonske in telegrafske povezave med Evropo in Japonsko preko Sovjetske zveze. Pobudo bodo uresničili konec tega meseca. Ob začetku svojega delovanja bo nova linija o-mogočala 20 istočasnih telefonskih pogovorov. Kasneje bodo to število zvišali na sto pogovorov.
Kardinal Doepfner zagovarja škofa Defreggerja
BONN, 8.	— Kardinal Julius
Dopfner, ki je sedaj v Coiri v Švici, je danes podal nekaj izjav v zvezi z obtožbami, ki jih je
imiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HUPA PROMETNA NESREČA V EMILIJI
Mrtvi trije šoferji zaradi trčenja tovornjakov
Eden od tovornjakov je bočno oplazil prvega, ki mu je prihajal nasproti ter trčil potem v tretjega
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sežanski župan Stane Čebohin je
podčrtal nagel razvoj svoje obči-
ne, saj je bilo pred vojno v njej
v industrijskih in drugih obratih zaposlenih 600 oseb, sedaj pa jih je zaposlenih 7.000. Sežana se razvija v trgovski center, ki presega domače kapacitete, razvija se turizem, pri čemer je bistveno vprašanje njenega obme-jnega položaja. V tej zvezi je obravnaval nekatera specifična vprašanja gospodarskega povezovanja mejnih občin na obeh straneh meje kot tudi pobudo za kmetijski sejem na Opčinah in v Sežani, razna vprašanja z uvoznimi listami ter ugotovil, da je treba obmejne sporazume obogatiti z novimi pobudami in to sodelovanje dvigniti na raven industrijske kooperacije.
V razpravo so nato posegli še drugi člani delegacij, ki so po globili nekatera vprašanja in ki so navedli tudi nekatere konkretne predloge glede gospodarskega, kulturnega in športnega sodelovanja. Še zlasti je bila podčrtana važnost, da je na tako pomembnem razgovoru prvikrat prisotna delegacija iz sežanske občine, saj so bili stiki z obalnimi občinami že utrjeni in je bil zadnji razgovor na podobni ravni v Kopru jeseni leta 1967.
Ob tej priložnosti je predsednik SKGZ Gorazd Vesel priredil gostom iz obmejnega področja kosi

NEVIHTE RAZSAJAJO PO EVROPI
Poplave prizadele Zasavje in področjapri Slovenjem Gradcu
Pobesnele vode so preplavile ceste, kleti in skladišča - Nevihte v Vojvodini - Posledice slabega vremena v Franciji in Angliji
LJUBLJANA, 8. — Hude nevihte so danes razsajale nad nekaterimi kraji na štajerskem ter še posebej nad Zasavjem in v okolici Slovenjega Gradca.
V Zasavju je voda preplavila ceste ter' zalila številna skladišča in kleti. Zaradi hudih padavin so se utrgali številni zemeljski plazovi. Posebno obsežen je bil plaz na Lokah pri Kisovcu. V popoldanskih urah se je na tem področju utrgal še en plaz.
Nevihta je posebno hudo razsajala na področju Slovenjega Gradca. Prizadai so boli kraji Podgorje, Šmdiklavž, Suhi da in Stari trg. Padavine so bile izredno močne ter so povzročile naraščanje potokov, ki so preplavili ceste
Požar v skladišču filmov v Bcn«tkah-Lido
BENETKE - LIDO, 8. — V skladišču filmov v kinematografski palači je nastal požar, ki je grozil, da bo uničil vseh 800 filmov, ki so tam shranjeni. Po prvih podatkih je o^emj uničil 20 filmov.
Hujše posledice požara so preprečili gasilci, ki so prišli v skladišče skozi okna. Opremljeni so bili z maskami ter so hitro omejili požar in ga potem dokončno zadušili.
Komisariat javne varnosti oto-
ozračje, se je razhill na 4 kose, od katerih je meril vsak okoli 1,6 km premera. Ti «dTobci» so potem padli na površino, ki meri okoli 25.000 tov. km in sicer v središče sedanje južnoafriške province Transvaal. Kot je znano, so na tem področju naj bogatejša ležišča zlata In platine zahodne poloble.
U Tant operiran
narožrli velika kmoti ska področ- ] ka Lido skuša sedaj ugotoviti pra-
Jr	in civilno preb.valslvo, ve vzroke požara. Menijo namreč, 1 voljivo. U Tanta so operirati zara-
stom iz obmejnega področja kosi J«-	:-3a,ti ob.seg kasa j da je skoraj nemogoče, da bi fil-;di hemeroidov.
lo v Repentabru, katerega so se ^ sausa	^ ^ kraje. mi. ki so shranjeni v kovinskih I
udeležili tudi vsi slovenski župani	kf je nevihta povzročila, škatlah, mogli začeti goreti sami j
NEW YORK, 8. — OZN sporoča, da je bil generalni tajnik U Tant operiran danes v neki bolnišnici v New Yorfcu. Sporočilo pravi, da je U Tarvtovo zdravstveno stanje po operaciji zado-
REGGIO EMUJA, 8. — Zaradi trčenja med tremi tovornjaki so tri osebe izgubile življenje, ena pa je bila ranjena.
Nesreča se je pripetila na državni cesti med Reggio Emilio in krajem Maranelio. Prvi tovornjak, katerega je upravljal 35-letni Er-cole Bedeschi je trčil v tovornjak, ki mu je prihajal nasproti in katerega je upravljal 53-letni Gugliel-mo Berti. Trčenje ni bilo čelno, temveč le bočno. Berti se je namreč odpeljal naprej brez hujših posledic. Bedeschijev tovornjak pa je zaneslo sprva na desno in potem na levo. Posledice zavoja so bile usodne za neki drug tovornjak, ki je tudi prihajal z nasprotne strani in katerega je u-pravljal 44-letni Annibale Baroni. Zaradi sunka je Baronijev tovornjak vrglo s cestišča, medtem ko se je Bedeschijev prekucnil 6 ali 7 metrov globoko pod cesto. Pri priči sta bila mrtva Bedeschi in Baroni. Baronijev pomočnik Pieri-no Macchioni pa je izdihnil kmalu pozneje. Bedeschijev pomočnik je bi! le ranjen.
Bertiju in njegovemu pomočniku se ni pripetilo nič žalega.
Trije nacistični morilci pred porotnim sodiščem
BONN, 8. — Tretji proces zaradi evtanazije se bo začeil 20. avgusta pred porotnim sodiščem v Frankfurtu pirata trem bivšim vodilnim članom nacistične organizacije, ki se je pod imenom «T-4» (Tiergar-tern 4 BerMn) ukvarjala z ubijanjem duševnih bolnikov ter ujetnikov koncentracijskih taborišč, ki niso bdii več zmožni za dedo.
Prvi obtoženec bo dr. Georg Realno, ki je bili med 1940 in 1944 odgovorni zdravnik v inštitutu pri Hardedmu (blizu Menza v Avstriji' in ki je lastnoročno odprl pdipo na plinovodu, ki je zastrupil 10.000 o-
z našega področja: domačin Mi hael Guštin, župan devinsko - na-brežinske občine Drago Legiša, župan zgoniške občine Josip Guštin in župan dolinske občine ter deželni svetovalec Dušan Lovriha. Kosila se je udeležil tudi predsednik zadruge «Naš Kras* Egon Kraus, ki je tudi v svojstvu znanega turističnega delavca poskrbel, da je bilo kosilo v pravem «kraškem duhu*, skromno, zato pa tembolj prisrčno.
Med kosilom je prisotne prisrčno pozdravil domači repentabrski župan Mihael Guštin, nakar so izrekli napitnice še predsednik SK GZ Gorazd Vesel, predsednik obalne konference SZDL Mario Abram in sežanski župan Stane Čehovin.
Na izrecno željo gostov so si člani delegacij nato ogledali Kraško hišo v Repnu, kjer jim je pred sednik zadruge Egon Kraus orisal razvoj te pobude, ko so nekateri Slovenci ugotovili, da se sicer mnogo govori o Krasu, nikoli pa ne o človeku, ki je na tem Krasu živel, na katerem živi in bo tudi živel. Orisal je tudi nekatere nove pobude.
Zanimivo srečanje se je zaključilo z razgovorom na našem ured ništvu, kjer je bil govor, da bi Primorski dnevnik lahko dobil v sedanjem ozračju dobrih sosedskih odnosov, sodelovanja in vloge manj šine kot mostu med narodi vedno bolj tudi resnični značaj »primor skega* lista, ki bi zajel v večji meri problematiko celotnega področja Slovenije, ki naravno teži na področje dežele Furlanije - Julijske krajine, tako da bi obsežni predel prebivalstva tu in onstran meje obveščal o položaju, o dogodkih ter s tem v še večji meri izpolnil svoje poslanstvo. Govor je tudi bil o novi reviji »Obala*, ki je sicer splošno slovenska revija, vendar pa istočasno posvečena problemom pomorstva, Sredozemlja, odprte meje in za kar je bila izražena želja po čim tesnečem sodelovanju Slovencev v Italiji,
Škode, ki jo je še ndso ocenili.
Iz Vojvodine poročajo, da so nevihte tudi tam prizadejale veliko škodo. Padavine in močan veter so ruvali dreves« telefonske drogove ter pustošili njive in nasedel Škoda je baje »1 o vetoka.
Iz Rennesa v Franclji pa sporočajo, da so helikopterji In letala iškali včeraj ves dan more-oitne žrtve ali preživele osebe strašnega viharja, ki je prizadel Bretanjo in sploh zahodno Francijo predvčerajšnjim in včeraj, u-gotovlll so, da je Izgubilo življenje vsaj 30 oseb, a v sami Bretanji kar 23.
Reševalci Iščejo med drugimi majhno Jadrnico, ki Je odplula rt pristanišča St. Glldas De Rhuis nekoliko prej kot se je razbesnela neivlhta. Iščejo tudi manjšo ladjico, ki so jo pogoltnili valovi v pristanišču Brugneau. Iščejo tudi neko turistično letalo v katerem so bili neki angleški zdravnik s člani lastne družine.
Pet mladeničev lz Coutatn vlila pa se je čudežno rešilo, čeprav o njih dolgo časa ni bilo ne duha ne sluha. Odpluli so na odprto morje pred nevihto ter se potem zatekli na majhen otok, kjer jih Je odkrilo letalo civilne zaščite. Mladeniči niso mogli odpluti z otoka, ker Je nevlrta uničila njihov čoln.
Tudi v Angliji še vedno iščejo pogrešane osebe ln žrtve strašnega orkana, ki je zajel vse področje od Francije do Belgije, Holandske ln Velike Britanije. Delavci imajo polne roke dela pri čiščenju ulic obmorskih mest ln mestec, ki so prekrita z naplavinami. Pogled na opustošene pokrajine je nepopisen. Povsod ležijo Izruvana drevesa, polomljeni telefonski ln telegrafski drogovi.
Se vedno ne vedo nič o treh moških ln dveh dekletih, ki so se nahajali v trenutku, ko je nevihta Izbruhnila na motornem čolnu, oziroma na majhnem turističnem .letalu.
cd sebe. Zato ne izključujejo možnosti namernega požara. Vendar pa obstaja tudi možnost, da je nekdo odvrgel zaradi raztresenosti cigaretni ogorek na kako škatlo.

Jugoslovanski protest pri bonski vladi
BEOGRAD, 8. — Pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Vladimir Zoiovič je včeraj na vest, da so zahodnonemške oblasti spustile iz zapora terorista Anteja Pe-naviča, opozoril veleposlanika Zahodne Nemčije v Beogradu Joashi-ma Jeneoke, in zahteval, da zahod-nememšika vlada objasni tako ravnanje ter je vložil protest zaradi izpustitve na svobodo Penaviča. Kot je znano, je jugoslovanska vlada pred dnevi poslala zahodno-nemški vladi utemeljeno zahtevo o izročitvi Penaviča, v kateri je dokazano, da je sodeloval v lanskoletnih bombnih atentatih v Beogradu, na katerih je bilo več ljudskih žrtev. Zahodnonemške oblasti so nedavno airetirale Penaviča, ga koznovaile s štirinajstimi dnevi zapora, ker je nezakonito stanoval v Miinchnu.
seb. Uradnik Hans Joachim Becker je obtožen, da je sodeloval pri ubi janju v svojstvu funkcionarja inštitutov v Schoenfliesu ter v Muelchausnu. Po umoru duševnih bolnikov je baje prejel večje vsote denarja, ki so jih svojci plačali za njihovo vzdrževanje.
Sodelovanja pri ubijanju bo obtožen tudi Friedrich Wiichelm Lorenz, ki je bdi med 1942 in 1941 upravnik organizacije «T-4» ter je v tem svojstvu odgovarjal za naprave šestih inštitutov za evtanazijo, ki so se nahajali na območju nacističnega Reicha.
Eksplozija v rudniku na otoku Formozi je ubila 25 rudarjev
TAJPEH, 8. — Zaradi eksplozije rudniškega plina je izgubilo življenje 23 rudarjev, drugih 34 pa je bilo ranjenih. Nesreča se je pripetila včeraj v nekem rovu premogovnika v okraju Juifang na otoku Formozi. V trenutku nesreče je delalo v rovu okoli sto rudarjev. Zadnjega preživelega so rešili davi ob zori.
Premogovniki na Formozi, ki razpolagajo s primitivnimi napravami, sodijo mod najnevarnejše na svetu. Po uradnih podatkih je v zadnjih 13 letih umrlo 2.340 rudarjev, 179.725 pa jih je bilo ranjenih.
Snežne padavine v Zgornjem Poadižju
BOČEN, 8. — Po številnih nevihtah ter nenadnemu padcu tempe rature je davi zapadel sneg v Zgornjem Poadižju v višinah nad 1.300 metrov. Snežilo je skoraj v vseh turističnih krajih z višjo lego na tem področju. Gorski prehodi Gio-vo in Stelvio so pokriti s snegom, avtomobilski promet je mogoč le z verigami ali s snežnimi gumami
Po kratkem sneženju pa se je vreme obrnilo na bolje, čeprav je v višjih legah še deževalo. Pri Brenneru je snežna plast dosegla 3 cm, pri gorskem zavetišču na prehodu Giovo pa 20 cm.
Meteorski izvor južnoafriškega zlata
PRETORIA, 8. — Ameriški u-čenjak Warren Hamilton iz Den-vera v Coloradiu je na 12. kongresu južnoafriškega geološkega društva izjavil, da Je pred 1 milijardami let padel na področje Južne Afrike ogromen meteorit, ki je povzročil enega izmed naj-hu.išlh potresov, kar jih pozna zemeljska geološka zgodovina. Po Hamiltonovem mnenju je bil meteorit izredno velik ter je prihajal z neke zvezde repatice, ki je tedaj šla mimo Zemlje. Ko je meteorit začel padati skozi zemeljsko
Sredi junija je bila izbrana «miss Češkoslovaška 1969». Kristina Han-zalova je stara 21 let ter je po poklicu gledališka igralka. V novembru bo Kristina šla v London, kjer bodo izbrali «miss sveta*
Potres v Grčiji
ATENE, 8. — Močan potres je davi presenetil prebivalce v številnih mestih na Peloponezu ter na številnih bližnjih otokih. Seizmologi menijo, da je bilo središče potresa okoli 360 km zapadno od Aten, njegova jakost pa je dosegla skoraj 6 stopinj Richterjeve lestvice.
Verjetno so isti potres zabeležili nekaj po 10. uri tudi potresomeri potresnega observatorija v Taran-tu. Po mnenju tamkajšnjih strokovnjakov je bilo središče potresa kakih 400 km vzhodno od Taran-ta, njegova jakost pa med 3. in 4. stopnjo Meroaldjeve lestvice.
Slovenski avtoprevozniki pri Andreju Levieniku
LJUBLJANA, 8.	- Zastopniki
zasebnih avtoprevoznikov so po včerajšnjih demonstracijah Imeli danes razgovor z republiškim tajnikom za gospodarstvo Andrejem Levični kom. V razgovorih jim Je Levičnlk pojasnil možnosti prevozov tovorov do pet ton, ureditev delovnega sodelovanja za opravljanje prevozniške dejavnosti. Da bi prevozniki lahko prebrodili trenutne težave Jim je nakazal že nekatere druge možnosti, ki jih dajejo sedanji predpisi. Zastopniki zasebnih avtoprevoznikov so dana pojasnila sprejeli kot zadovoljiv«.
BelA inC
RFRIKR
M STIKU H J
JUŽNA AFRIKA
Majibuje! - Prišel bo dan!
i.
Pred nekaj leti je bila objavljena slika s prizorom cestne nesreče v Južni Afriki; avtomobil je povozil Afričana in prisotni belci so si zaskrbljeni ogledovali vozilo, za ranjenega Afričana pa se ni zmenil nihče.
Belci so s svojim prezirom do čmčevega trpljenja kazali svoje zaničevanje do črncev na splošno, z njim pa so pokazali* še marsikaj drugega. Zaničevanje izvira iz sovraštva ali iz strahu in tisti belci so zaničevali ranjenega črnca iz obeh razlogov. Bali so se ga dotakniti, ker beseda usmiljenja bi ustvarila človeško vez med njimi in A-fričani, a belcem in črncem je v Južni Afriki ta vez prepovedana. Niso se ga smeli dotakniti torej, zato so se vedli, kot da bi ga ne bilo. Sovražili so ga, ker jih je s svojo ranjeno, bolečo navzočnostjo prisilil v tako nenaraven položaj.
Njihov avtomobil je bil v dobri meri sad njegovega dela, sad izkoriščanja njegovega čmstva; njihova blaginja je bila odvisna od njegove manjvrednosti. Sovraštvo je bilo edini možni izbruh njihove vesti.
Zgodovina južnoafriških mest, kjer so takšni odnosi vsakdanji je zgodovina vseh mest belih pionirjev. Johannesburg je bilo v začetku ena sama ulica lesenih kolib z eno samo lekarno in štirinajstimi prodajalnami alkoholnih pijač; nekdanji starinarji kot Sammy Marks, bosi pritepenci kot Barnej’ Bamato so postali milijarderji.
Obogatilo jih je zlato. Naenkrat se je razširila novica, da ga je na kupe, in pridrveli so iskalci zlata. Ponovili so se prizori kalifornijskega teka na zlato; pionir je pustil svoj voz med šotori in ko se je vrnil čez nekaj dni ponj, ga je moral razstaviti in odnesti po kosih; ker ga je našel med novimi stavbami.
Danes, po osemdesetih letih, se dvigajo namesto koč nebotičniki in v njih biva pol milijona belcev. Nekoliko stran, v dostojni razdalji cd belega središča, pa živi še tri četrt milijona črncev, v posebnih predmestjih, ki se raz-stezajo v nedogled, podobna taboriščem. Tam živijo črnci ponoči, podnevi pa delajo v rudnikih, v rovih, ki se pre-oletajo pod mestom in kopljejo zlato rudo. Včasih se ponekod rov udre in nebotičniki se rahlo stresejo.
Baje so v Južni Afriki najsrečnejši črnci, ki služijo kot hišne pomočnice na belih domovih. Izbrani so zelo previdno, neposredno v črnskih rezervatih med najbolj pokornimi in najmanj .pokvarjenimi mladeniči. V mestih živijo bolje od črnskih delavcev in gospodarji pazijo, da bi jih ti ne pokvarili s kakšnimi prekucuškimi pohujše-vanji. Kljub vsej previdnosti pa se kdaj zgodi, da najdejo belega gospodarja zaklanega.
Neka bela gospa je v časopisu brala podobno novico in opazovala svojega služabnika, ki je kleče pral pod. Nenadoma je beli gospe šinila v glavo misel, da pravzaprav ona ne ve, kaj roji po glavi njenemu črncu; skoraj skoraj bi ga vprašala, toda ne! Ponižala bi se; potem pa se je spomnila, da mu po-gostoma pušča svoje otroke v varstvo; tvegala je preveč, zato je morala zvedeti. Tako se je spozabila in začela: .Joseph, ti mi ne bi storil nič žalega, kaj ne?" zmedla se je, .mi smo s tabo tako lepo ravnali in ti nam ne bi...’ besede so se ji zapletle v ustih in pogledala je črnca negotovo. Joseph pa se ni zmedel, nasmehnil se je in dejal: ,Ne gospa, ko bo prišel trenutek, bom jaz šel k sosedovim in ubil tisto gospo, sosedov sluga pa bo prišel sem in ubil vas.’
Belci so prišli v Južno Afriko po naključju. Holandci so tam ustanovili postojanko na poti v Indijo, ne da bi iskali kaj drugega, našli pa so milo podnebje in bogato zemljo; ki sta privabili naseljence. Buri, tako so se imenovali holandski naseljenci, so brez težav zasužnjili domačine in prevzeli njihovo zemljo; bili so močnejši in zato se jim ni mogel nihče postaviti po robu. Z isto pravico pa so kmalu nato novi, angleški priseljenci izgnali Bure. Uradno so se Angleži poslužili druge pravice; pravice pravičnejšega, ki je zelo v čislih pri svetovnem javnem mnenju, tako danes kot včeraj. Angleži so ugotovili, da je bilo ravnanje Burov z zasužnjenimi domačini nečloveško, in vzeli So si pravico, da jih spokorijo. Buri niso pričakovali usmiljenja, zato so stisnlld zobe ln prodrli globlje v notranjost dežele, vsaj oni so trdili, da
prodirajo; Angleži so trdili da bežijo. Buri so bili izgnani čez reko Vaal in tam so se z8' prli v dve državici, Transvaal in Orange. Angleži so jih menda nameravali pustiti na miru toda Buri so imeli smolo, v njihovih državicah so odkrili bogata ležišča zlate rude iJJ diamantov. Buri niso marali za bogastvo, bili so zadovoljni z dobro zemljo in s svetim pismom, toda angleškim sosedom onkraj meje so se pocedile sline. Ko so Buri izgnali tujce, ki so prišli kopa* k njim zlato je postala vojn* neizbežna. Angleži so kmalu iztaknili izgovor in ponosni Buri so morali ponovno kloniti. Angleži so priključili 0-range in Transvaal svojim O stalim posestim na jugu in nastala je Južna Afrika, ph' bližno pred 60 leti.
Dokler so imeli belci vso moč v rokah, so sožitje ra5 lahko dovolili ali ne. Izbrali so drugo pot. Razlog je preprost : če bi belci od vsega začetka dali črncem enakopravnost, bi kmalu prišel dan, ko bi prevladala črnska številčna premoč, in belci bi j}11 ne mogli več izkoriščati, bili bi celo v nevarnosti, da črnci izkoriščajo njih. Iz tega načela se je s časom polagoma ustvaril sistem, ki ima edino primerjavo v zgodovini v nacistični Nemčiji; imenuje s« apartheid (izgovarja se apar-tajd).
Apartheid se je začel oblikovati okoli leta 1934 in dokončno ga je izpopolnil u-morjeni predsednik Verwocrd, ko je leta 1948 postal minister za črnske zadeve. Najprej j0 ukazal, naj se pooiše vse pr®-bivalstvo Južne Afrike po rasah. Zaradi pomanjkanja i* kušenj v takšnih poslih o* šlo vse gladko. Zgodilo se j0’ da so bili v isti družini nekateri otroci proglašeni 20 bele, drugi za črne. Japonci so obveljali za bele, zaradi važnosti trgovine med Japonsko in Južno Afriko; Indijanci pa niso bili priznani 20 bele, ker so napoti. Postavljeni so bili na nekakšne vmesno stopnjo med belci 10 črnci, kjer so bili bolj koristni, in kjer so še danes.
To je bil le začetek. Dane0 je položaj Južnoafričanov taK, da sme policija aretirati K8' terega koli domačina, kjerkoli, ob kateri koli uri, ne d8 bi imel sodnik težave v i0, biri prekrška, katerega je izkrivil« nedolžni črnec s svoj® prisotnostjo.
Na posebnih področjih smejo črnci ohranjati svoje običaje, kar pomeni v drugih be sedah, da smejo tam dom8' čini ostajati zaostali in vedn0 na razpolago belim gospodarjem, ko jih ti potrebujejo. * * * v takšnih rezervatih živi er8 tretjina desetih milijonov južnoafriških črncev (belcev J0 nekaj nad tri milijone) druga tretjina dela na belih sestvih, ostali pa po mestih’
Zunaj rezervatov so črnci 10 začasni gostje; za tiste, V ostanejo v njih, je neki Py satelj dejal, da je njihova bodočnost počasno umiranje lakote. Tisti, ki delajo 00 kmetih, navadno niso plača111 v denarju, ampak imajo v a8' meno pravico, da obdelujeJ0 nekaj zemlje tudi zase. Cm®0 ki živi v mestih, živi razm0-roma najbolje, a živeti mor* v predelih in v hišah, katef0 mu da na razpolago vlad8' Delati mora ista dela kot belci, v najboljšem primeru, 00 nižjo plačo; v vsakem svoje10 premiku je odvisen od s0 verenosti policije in od zaH®" na o potnih listih. V mesti0 mora Imeti vedno pri sebi P® ssbno dovoljenje za bivanj0' potrdilo hišnega gospodari’ in potrdilo deloialalca, pol0-posebne prepustnice za V0J čeme ure. Oblasti mu lab*0 vzamejo vsako od teh dov® llenj kadarkoli, brez pose®j nega razloga; če pa nima Pv sebi enega izmed teh potrdi" ga lahko zaprejo ali pošljeJ8 zopet v rezervat.
Poprečno zabeležijo milij®.11 prekrškov zakona o prepu8! nicah na leto, katerim sled* najmanj 800.000 obsodb. Ed00 na vsakih 236 prebivalcev j! za rešetkami; več kot tis®; črncev na dan je obsojen^" v manj kot eni minuti so prašanl, proglašeni za km! In obsojeni. Posamezniki I0 cela plemena smejo biti Pr® meščeni z navadnim up08’ nlm odlokom, brez sodnljs^ ga potrdila. Nihče ne ve K°*r ko je političnih jetnikov.
Črnski otroci dobdjo slabo izobrazbo, malokdo d0 seže višjo šolo, z univerz r so izključeni. Veljajo tudi koni o čuvanju čistosti b®1: rase. To je v skopih obrH0; apartheid, sredstvo ustrahov’ nja. Samo tako je lahko K gotovljeno Izvajanje nečlov®! kih zakonov, Ki dovoljuj®)^ ceneno črnsko delo, omel! čajo visoke zaslužke, s t®JJ privabljajo nove kapitale ,, zagotavljajo blaginjo bele m®*** šine.
(Nadaljevanje sledi)
- 3 -
9. Julija T969
GVERILA V GVATEMALI
Obračunavanja
med levico in desnico
Lakota, revščina in nepismenost vladajo med pretežno večino prebivalstva - Študentje ob nedeljah v bitkah, v ponedeljek na predavanjih
V samem centru gvatemalske prestolnice Citidad Gvatemala je Pred nedavnim sredi belega dne i umorjen eden najvidnejših voditeljev desničarskega gibanja za nacionalno osvoboditev (MLN), Mario Lopez Vilatorre. Vozil se Jd v avtu s vojim telesnim varu-nam oziroma stražnikom in dvema "®°koma. Atentatorji, ki so kas-* Jf ,tu<^ sami z življenjem pla-dejanje, so dobro
vanh!:	in njeg<w
sta bula na mestu mrtva,
Vana Sta d®*'3*3 nepoškodo-
koPf2'ova smrt predstavlja sa-. delno _ izpolnjeno obljubo, ki rt 1® levičarsko gverilsko gibajte oborožene sile revolucije (FAR) t, dalo predvolilnemu kandida-jJ -7^’ .Pikovniku Manuelu A-rani t>sonju (znanem po tem, da številne odrede » v" v planinskih predelih deže-d3 bo namreč likvidiralo šest Jtegovih najzvestejših pristašev, J* se ti prej ne bodo umaknili, tepež je drugi izgubil glavo.
^G-vatoma li se navzlic strogi ttepovedi nošnje orožja in domala nepretrgoma trajajočem iz-rmnero stanju nenehoma strelja.
e mine dan, da bi ne bilo čuti »“relov. Obračunavanja, ki jih |ted sabo vodita levo (FAR) in desno gverilsko gibanje »Mano ~anca», kiot jih vodita tudi pro-rdstabm svojim političnim na-^temifeom, se nadaljujejo z nezmanjšano ostrino.
tžRljenje v Gvatemali "“brez streljanja ne velja mno-Revščina, ki v njej živi gvatemalski človek, večina gvatemal-■tega prebivalstva, prepričljivo č°33zuje, da človek nima za kaj veti. Kakšna je podoba te rev-!?ne’ grozotne celo za gvatemal-okoliščine povedo sledeči pa datki: Gvatemala šteje, 4,3 mili jote prebivalcev, od teh je 60 odst. "te Jance v, a med temi je 80 odstotkov nepismenih; ti so brez sakršnih političnih pravic in sa-"10 1,3 milijona prebivalcev je gospodarsko produktivnih.
sociologi so v neki klin? 0 Gvatemali prišli do za-vii?. ,^a san» tretjina prebi-nai ■ • V113 zagotovljeno več od p^rtdtehjvnejših življenjskih pa
df.fV\«Vlada Jubja Cesiara Men-Montenegra, ki bi se jo v ^tepski politični terminalogiji mo-označiti za socialdemokratsko, *~jsa minimalne plače delavcev povečati za dolar dnevno. Pred am.avn’m je tudi izvedla delno ^arno reformo, razdelivši 128 hektarov zemlje državnih pa kiv med 5000 delovnih družin, le w° j? dbbd^ale. Toda to je 78	v te01-)«. saJ jo okrog
Vp. test. obdelovalne zemlje še rt®® ostalo v rokah dveh odst. “ajoogatejših prebivalcev.
v ^Itelarski položaj dežele je '^‘ezupmem stanju: dolgovi ino-^mstvu so že dosegli vsoto držav-t7®a proračuna. V deželi kraljuje ameriški kapital, že tnadicional-gospodarjem, družbama »Uni-Jte FhuiiU in IRCA (mednarodna eaniška družba), sta se pri-še družbi INSA (tovarna Srt s popolnoma ameriškim ka-aiom) in «Keren’s», ki proizva-
stan a1Zerve sadne sokove. 0-gospodarstva je v rokah
striiT j najba@ate(jšdh gvatemal-družin.
Takšna situacija povsem ustre-gverili, ki je od pamtiveka ptedjua na gvatemalskih tleh. Razplamtela se je, odkar je v 3 1. 1968 od raznih gveril-r,1' popili bil ustanovljen FAR. tAR pa stoji jy> Gvatemale, * telo blizu KP Kube.
*'AR
je osnoval mlad oficir.
sehe	Turdos, ki je okrog
tgpi .teral okrog 200 ljudi, s ka-Kma!1 ^ vsakodnevno operiral. u teto pa je v njegove od-Prišlo okrog 800 borcev iz štna.’ ,v Siav-nem levo usmerjenih snot n^v.' lu se na ponedeljek c- _ VP3eaj° na predavanja. Tur-
vtomV? tejska je dobro plačana, mai . k° dobi vojak redne gvate-sečnA ..Jfdjske 10 dolarjev me-Prejme pripadnik FAR svoiili no' Genar za finansiranje Er-iKr Potreb FAR dobiva od u-SVfH,*teh bogatašev, ki morajo !□ J, svobodti drago plačati (ca BlavnO P01 m‘bjona dolarjev na tako0' kakor tudi od iztirjevanja ky , teenovanega zaščitnega dav-slovrt^^te^Sa prestrašenim pa
Tiffciosovg akcije so mejile na atolTV no drznost. Nekoč je v pre-20 *ei sredi belega dne zaplenil Popolnoma novih avtomobilov se celo po ulicah sprehajal s sl Jm dekletom. Umrl je za pa mu fami Prometne nesreče, ko , se ni bilo 30 let. Zamenjal ga sar	najbližji sodelaivec, Ca
reki* pa se zbirajo di-na hank, lastniki plantaž in pTrtrt1 Poslovni ljudje, načeluje dova'i1 .ve'eposestnik Mario San-Oko ^ateon. Njeno načelo je: nw;Z3 oko, zob za zob, kar po-^ borbo s FAR do smrti.
zr*m?'a roka* je tudi odkrila se-p„it:	okrog 700 študentov, sim-
Pov^JCV KA1t. m jih začela za-■ tio ubijati. Ubita je bila tu-
Gvatemale, ki je zanjo Iflalo \ SUm' '*a I>odpira gverito.
^ manjkalo da niso desni Jr ci zrušili vlado predsednika JJtetonegra. Ugrabili so gvaiemi l nadškofa (danes pwvega
srednjeameriškega kardinala) Maria Casariega in zagrozili Monle-negru, da ga bodo likvidirali, če ne preda oblasti svojemu obrambnemu ministru, generalu Bcsqueu, ter polkovniku Areni.
v Toda tudi FAR ne ostaja dolžan. Na njihovem seznamu sta tudi šefa ameriške vojaške misije, polkovnik John Weber in kapetan Ernest Manro. FAR je nadalje ugrabil ameriškega veleposlanika, Johna Gordona Maina, ki je kasneje umri v zelo čudnih okoliščinah.
FAR danes ni tako močan kot v Turciosovih časih. Eden od razlogov je tudi ta, da se je KP Gvatemale začela usmerjati k političnim metodam borbe. Vendar FAR še danes deluje, čeprav je akcija polkovnika Arane lani precej razredčila njegove vrste. Krvavi obračuni so rmaione sleherni dan na vrsti. Postajajo pa tem pogostejši, čim bolj se približujejo volitve, ki bodo marca prihodnje leto.
Vsakdo bi utegnil pomisliti, da je to kje v naši Čičariji ali Istri ali kjerkoli nekje v Bosni, črni gori. Svet je resnično podoben in ljudje tudi. Tega preprostega kmeta, jahajočega na muli je naš Mario Magajna slikal nekje v Andaluziji, ko je obiskal daljno Španijo.	(Foto M. Magajna)
OB 150-LETNICI ROJSTVA VATROSLAVA LISINSKEGA
Bil je prvi utemeljitelj
hrvatske umetniške glasbe na osnovi narodne usmeritve
Včeraj je minilo 150 let od rojstva Vatrosiava Lisinskega, utemeljitelja hrvaške umetniške glasbe narodne smeri v obdobju ilirizma. Bil je sin obrtnika, ki se je iz Dolenjskih Tiplic preselil v Zagreb, in matere Hrvatice. Dali so ga v šole, končal je gimnazijo in takratno dveletno pravno akademijo. Njegovo pravo ime je bilo Ignacij Fux, ki ga je leta 1850 spremenil v Vatroslav Lisinski. Bil je izrazit glasbeni talent. Njegov sošolec in zaščitnik Albert Striga ima največ zaslug, da je Lisinski postal skladatelj in organizator glasbenega življenja v Zagrebu. Prvo budnico (»Prosto zrakom ptica leti*) je komponiral že L 1841. Toda navdušeni iliiroi so zahtevali več, zahtevali so od njega opero.
Striga si je izmislil zgodbo, po kateri je Janko Car napisal slab libreto za opero »Ljubav i zlo-ba», prvo večje delo Lisinskega, katerega se je lotil še L 1843. Gre za sploh prvo opero pri južnih Slovanih. To delo v dveh dejanjih (treh slikah) so prvič uprizorili v Zagrebu 28. marca 1846.
iiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiitiitiiiiHiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiMtiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimimiiimiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniimiiliiu
ČLOVEK, KI JE V OGROMNI MERI PRISPEVAL K ZMAGI NAD NACISTI
Gejša Hanako Iši o Richardu Sorgeju največjem obveščevalcu stoletja
Vnuk Marxovega sodelavca in prijatelja, po očetu Nemec, po materi Rus, po prepričanju komunist Spomini Japonke Hanako, ki mu je ostala zvesta do danes - Spomenik heroju SZ Richardu Sorgeju na tokijskem pokopališču Tamaren je najboljši dokaz o njegovi vlogi v drugi svetovni vojni
Dr. Richard Sorge velja za naj večjega obveščevalca vseh časov. To je splošno mnenje, ki vlada med zadevnimi strokovnjaki po vsem svetu. Tudi ni moč Sorgeju prisojati epiteta vohun v onem smislu, ki v človeku vzbuja občutek odpora. Brž ko izgovorimo to besedo, jo že povezujemo s pojmom izdajalca, pohlepneža na denar, slabiča pred ženskami, u-mazanega spletkarja in nasploh človeka, brez predsodkov. Sorge, seveda, to ni bil, nasprotno, bil je predvsem velik idealist, ki je verjel v svoje ideale in je zanje nesebično žrtvoval svoje življenje. Zato ga prištevamo ne med največje vohune, ker to ni bil, temveč med največje obveščevalce, kar jih pozna zgodovina obveščevalnih spopadov, ker je v tem delu bil nenadkriljiv.
Rodil se je na Kavkazu 1. 1895, mlada leta pa je preživel v Berlinu. V mladosti je bil komunist, kar je vedno ostal, dasiravno mu je uspelo, da je to kasneje spretno prikril, tako da so na to ljudje pozabili. Začel je zahajati v nacistične kroge in kmalu se je razvil v enega najbriljantnejših novinarjev, navdušenega nacista in pristaša tretjega rajha. Kasneje je bil poslan na Japonsko, kjer je na nemškem veleposlaništvu zaigral zelo vidno vlogo. Nihče ni v tem na videz fanatičnem pristašu nacizma mogel odkriti enega najgenialnejših sovjetskih obveščevalcev. Toda njegova nesreča je bila, da je bil preveč inteligenten. Njegova odkritja in napovedi so bile tako daljnovidne in neverjetne, da mu celo prijatelji niso verjeli. S pomočjo svoje prenosne radijske postaje je obvestil SZ, da jo bo Nemčija " napadla.
«Sorge je nor vizionar,* so govorili v Moskvi njegovi predstojniki, domala vsi obsedeni od Stalinovega fanatičnega zaupanja v Hitlerjevo besedo. Njegova velika zasluga je bila tudi v tem, da je SZ obvestil o namerah Japonske, da napove vojno ZDA in ne SZ, kar je tej zadnji omogočilo premestitev številnih enot z vzhodnih meja na zahodno fronto.
Pravijo, da je bil Sorge, ko so ga aretirali, utrujen in razočaran človek. Očividci trde, da so njegove zadnje besede, preden so ga obesili, bile: «K vragu še človeštvo!* Ti podatki so zelo dvomljive vrednosti. V angleščini je izšla o njem zajetna in dokumentirana knjiga, ki sta jo napisala dva univerzitetna profesorja, bivša sodelavca angleške obveščevalne službe. Knjiga je izredno argumentirana in polna objektivnih podatkov. Nikjer ni zaslediti v njej, da bi Sorge postal razočaran človek. Nasprotno mu oba avtorja, dasiravno pripadnika drugačnega svetovnega nazora, priznavata ne samo izredno inteligenco, sposobnost in pogum, ampak tudi neomahljivo vero v svoje ideale, pri čemer mu je, kot komunistu, gotovo bila najbolj pri srcu prav vera v človeka. Angleška profesorja, pa bi bila, da je bilo drugače, to za gotovo prav rada zapisala. Če nista, pomeni, da to ne odgovarja resnici.
Najbližja oseba Sorgeju na Japonskem je bila nekdanja gejša Hanako Iši. Tudi o njej je v zadevni literaturi, kjer je govor o Sorgeju, mnogo govora. Nešteto časnikarjev jo je že obiskalo po zadnji vojni, da bi od nje še kaj posebnega zvedeli o tem izrednem človeku. Pred nedavnim jo je spet
obiskal neki evropski časnikar. Pristala je, da mu pove o še nekaterih tragičnih posameznostih ter intimnostih največjega obveščevalca stoletja. Na njenem obrazu so še vidni znaki nekdanje lepote, opisuje časnikar to srečanje. V predsobi njenega doma je Sorgejevo poprsje, ki ga je sama izdelala. Vse naokrog je pol no njegovih fotografij in knjižne police so polne knjig, Id jih ji je bil poklonil.
»Gospa Hanako — je začel novinar — 25 let ste preživeli, vedno spominjajoč se na človeka, ki ste z njim prebili 6 let, mislim na Richarda Sorgeja. Kdaj ste ga zadnjič videli?*
»Leta 1941, deset dni, preden je bil aretiran.*
»Toda Sorge je bil obešen 1. 1944. Ali ga niste v teh treh letih nikoli obiskali?*
«Nisem mogla, ker sem tudi sama bila osumljena, da sem vohunka.*
»Kdaj ste izvedeli, da je Sorge mrtev?*
»Leta 1945, ko so mi to sporočile ameriške okupacijske oblasti.*
»Toda potem se je govorilo, da Sorge ni mrtev, da so obesili njegovega avojnika, ker da je sam Stalin zahteval, da se ga pomilosti. Baje je neki diplomat po vojni videl Sorgeja v nekem baru. Poklical ga je po imenu, toda človek je zbežal.*
«Sorge je mrtev. Leta 1948 so me poklicali in odpeljali na pokopališče, da bi identificirala njegove ostanke. Spoznala sem ga po zarastku na desni nogi. ki mu ga je bila povzročila rana iz prve svetovne vojne. Mrtvec ni ime) zob, izgubil jih je v neki avtomobilski nesreči.*
SREDA, 9. JULIJA 1969
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-
12.05 Kontrapunkt; 13.20 in 15.10 Plošča za poletje; 16.00 Spored
ničila; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 za	1T7 06 Program za
Šopek slovenskih; 11.50 Pianist Ta. ^dlao' 1®j30 L“"a Park’. 20:15 tnm- 12.10	Sebastian Goy: Capzip, cip-zip;
tum; 12.10 Najlepši trgi Italije;
12.20	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bevilac quov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Ljudske pesmi; 19.10 Higiena in zdravje;
19.15	Prijetne melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.10 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.20	Radijska priredba; 14.40 Pes mi domačih avtorjev.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 17.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro ju Iro; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Uspeli motivi; 10.45 Novi pevci,
11.15	Plošče; 12.00 in 12.45 Glasba po željah, 14.00 Kulturne aktual nosti; 14.10 Prisluhnimo jim sku paj; 14 35 Danes pojo...; 15.00 lz priljubljenih oper; 16.30 Primorski zbori; 17.40 Lepe plošče; 18.15 An sambel Will Horwe!l, 13.30 Iz Ver dijevih oper. 19.00 i„ 20.30 Pre nos RL; 20 00 Orkes.er; 23 10 Jazz
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, la.OO, 20.00 Po ničila; 8 30 Jutranje pesmi, 9.06 Zvočni irak. 10.05 ir> 11 08 Ura glasbe; 11.30 Fioriana Cavalli;
21.50 Simf. koncert.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.05 Poljudna znanost; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogo vori; 13.35 Radijska priredba; 14.05 Juke box; 15.18 Koncert; 16 00 Miranda Martino, 17.35 Popoldanski spored; 18.00 Poljudna enciklopedija; 19.30 Tour de Fran-
matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe; 10.45 Počitniški pozdravi; 11.15-13.00 Pri vas doma, 13.10 Jakov Gotovac: odlomek iz opere »Ero z onega sveta*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Koncert za oddih; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.20 Glasbeni intermezzo; 16.40 Georges Bizet: »Arležanka* — suita št. 1; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Mladina sebi in vam; 19.15 Pol ure koncertne glasbe; 19.45 Kulturni
ce:u,20.11 Glasbeni^spored; 2L00 kažipot; 20.00 Lahko noč, otroci!;
20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Koncert opernih melodij; 22.00
Lahka glasba' 22.40 Nove plošče.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.45 V arhivu plošč; 12.20 Orkester;
13.40 Pianist Alfred Cortot; 15.30 Portret avtorja; 16.25 Ital. glasba danes; 17.00 Pregled zunanje ga tiska; 18.15 Gospodarska ru brika; 18.30 Lahka glasba; 20.30 Vera v današnjem svetu; 21.00 Športna sreda.
Mozaik zabavnih melodij; 23.15 S festivalov jazza.
ITAL. TELEVIZIJA
17.30 Tour de France; 18.45 Pro gram za mladino; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «11 futuro nello spazio*; 22.25
Rossinijeve skladbe.
FILODIFUZI JA
8.00 Koncert za začetek; 10.20 Ital. današnja glasba; 12.30 Pia šča za poletje; 13.30 Simf. kon cert.
SLOVENIJA
7.00, 8.Uu, 11.00, i4 00, 16.00, 20.30 Poročila; 7 50 Danes za vas; 8 25 Telesna vzgoja; 9.08 Glasbena
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Film »Pri gione senza sbarre*.
JUG TELEVIZIJA
21.00, 23 00 Dnevnik, 18.45 Od da ja za otroke; 19 30 Velika pu stolovščina — film; 20.00 Pisani trak; 20.15 Popularna glasba. 20.45 Cikcak. 21.35 Braziliana; 22.35 Ekran na ekranu.
«Zakaj so vas poklicali?* «Sama sem zahtevala, da ga vidim.*
»Kdaj ste ga spoznali?*
«4. oktobra 1935, ko mi je bilo 23 let. V Tokiu je v tem času bil v modi bar Rheingold. Tega dne je v lokal prišel Sorge, da bi proslavil svoj 40. rojstni dan. Želel se je zabavati. Gospodar mi je ukazal, naj se mu pridružim in ga zabavam. Spominjam se, kakor da je bik) včeraj; imel je sivo obleko in modro kravato. Oblačil se je nekoliko malomarno, toda bil je prekrasen.*
»Kaj vam je rekel?*
«Vprašal me je, kako se imenujem, in rekla sem mu prvo ime, ki mi je prišlo na misel: Agnes. Potem mi je dejal, da se imenuje Sorge.*
«Ste se pogosto videli?*
»Od tedaj vedno. Hodila sva večerjati v nemško restavracijo Lau-meyer in vsakikrat mi je poklonil gramofonsko ploščo. Vedela sem, da je dopisnik »Frankfurter Zei-tunga* v Tokiu. Pogostokrat je bil odsoten.*
»Oprostite, gospa Hanako, kaj ste pravzaprav bili za Richarda Sorgeja? Njegova ljubica?*
«To sem postala po šestih mesecih. Nikoli nisem z njim stana vala v isti hiši. Kupil nji je stanovanje in k meni je prišla moja mati. Poklonil mi je tudi klavir, ker sem se hotela začeti učiti petja.*
«Često se je govorilo, da ste tudi vi pomagali Sorgeju v njega vem obveščevalnem delu, da ste mu povedali o vojaških načrtih, ki so vam jih zaupali vinjeni japonski generali v lokalu, kjer ste delali. Ali to drži?*
«Nikoli mi ni padlo na misel, da bi bil Sorge obveščevalec. Tega mi ni nikdar povedal.*
«Bili ste šest let Sorgejeva žena. Ali niste imeli otrok? Govori se, da imate sina, ki živi v Moskvi.*
«On ni želel imeti otrok. Vedno je praviL da bo kmalu umrl in da noče zapuščati sirot. Ko je bil mlajši, je tri leta živel z neko ženo, Kristino po imenu, ki živi zdaj v ZDA. Tudi z njo ni hotel imeti otrok.*
«Ali so ga ženske res tako rade imele?*
»Da, bil je izredno ljubezniv z ženskami. Znal je uganiti vsako
. njihovo željo, zadovoljiti njihov okus. Osvajal jih je. Smatral je za koristno biti prijatelj žene nemškega veleposlanika. Ona je norela za njim in jaz sem zaradi tega bila silno ljubosumna.* «Kakšen je bil po zunanjosti?* «Bil je visok 1,75 m, toda zdel se je upognjen in majhen, ker je šepal. To je bila drama njega vega življenja. Zaradi tega je tudi mnogo telovadil.* .
«Kaj pa je delal v prostem času?*
«Bral je. Imel je krasno zbirko zgodovinskih in drugih knjig. Vedno sem imela občutek, kot da je zgrešil življenjsko pot.*
«Gospa Hanako, Sorge je bil aretiran 8. oktobra 1941, od takrat je poteklo 28 let. Skušajte se spomniti na ta večer, kaj vam je takrat rekel Sorge?*
«Pog!edal me je globoko v oči in rekel, da ni še nikoli tako želel, da bi prišla k njemu, da bi pa pri tem tvegala življenje in me bo zato raje poiskal, ko bo nevarnost mimo. Rekel je, da mi bo poslal telegram. Potem je odšel, bilo je ob 18,30, 8. oktobra 1941.»
»In telegram?*
»Ni prišel.*
»Ste se prestrašili?*
»Da, teda tolažila sem se, da je često izginil za več časa, pa se je spet vrnil. Potem so nekega dne prišli trije policisti in me odvedli na svoj sedež. Tu so mi pa vedali, da je Sorge ari, -an, da je ruski vohun, da je izigraval in vlekel za nos vse japonsko cesarstvo. Niso o njem govorili s sa vraštvom.»
«Ali ga ni izdala neka ženska, plesalka Kojomi?*
»Nikoli nisem videla te ženske, težko bi to verjela. Sorge je bil preveč prebrisan, da bi ga kaka ženska mogla izigrati. Izdal ga je neki Ito, ki mu je policija obljubila pomilostitev, če ji ga preda.* »Ali ste vedeli, da .je Sorge komunist?*
«Razumela sem to takrat, ko se je razširil glas, da je Japonska napadla Rusijo. Sorge je ves divji kričal: 'Prekleti! Kdor si drzne napasti Rusijo, bo propadel!'* »Ste bili v Rusiji?*
«Leta 1965 me je povabila sa
(Nadaljevanje na 6. strani)

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Resno vzemite v poštev ponudbe, ki ste jih prejeli danes. Preživeli boste prijeten večer z ljubljeno osebo.
BIK (od 2'.4. do 20.5 1 Danes ne boste naleteli n.i nobeno resnejšo težkočo. Pobotajte se z drago osa bo, da ne pride do ponolnega razkola.
DVOJČKA (od 2! 5 do 21.6.) Koristne informacije, ki jih boste pra jeli, vam bodo olajšale poslovno delovanje. Zvečer si privoščite malo razvedrila.
RAK (od 22.6 do 22.7.) Najgrši trenutek je mimo, sedaj se skušajte odpočiti. V čustvenem življenju bo dite bolj ustaljeni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odločno se otresite podrejenost', ki ste v njej živeli že več časa Delezm Ui-ste nadvse prijetnega presenečenja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobro se pripravite za neki važen poslovni razgovor. Od njega bo odvisna vaša bodočnost.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaša uspešna dejavnost ne bo trajala več doig;o. Ne posegajte v neki spor med prijatelji.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes dajte prednost delom, ki vam zagotavljajo neposreden uspeh. Od pravili se boste na neko potovanje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Bodite previdni v odnosih s tujci. Zadovoljivo vzdušje v krogu prijateljev in znancev.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes se boste udeležili sestanka, na katerem se bo razpravljalo o finančnih zadevah. Kratkotrajna napetost v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Na katere špekulacije niso priporočlji ve. Ne sodite vsega po svojih ža ljah.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izredno ugodna priložnost za utrditev gmotnega položaja. Družina zahteva malo več razumevanja.	i
Doseglo je velik uspeh in so ga v pičlem mesecu še šestkrat pa novih. Vsekakor je značilno, da so ob tem za južne Slovane pa membnem dogodku poročali na Dunaju (VViemer allgameine Thea-ter-Zeitung) in celo v Parizu «Ra vue et Gazette musicale), medtem ko v naših »Novicah*, ki so prav to leto o marsičem poročale iz _ Hrvaltske, o uprizoritvi prve južnoslovanske opere niso zapisali niti besede.
Omembe vredno je, da je Lisinski skoraj dva meseca (od srede julija do srede septembra 1847) prebil z vokalnim kvartetom iz Zagreba v Srbiji in Vojvodini Koncerte so med drugimi priredili v Beogradu, Pančevu, Novem Sadu in Sremski Mitroviči. Že čez nekaj tednov pa Lisinskega najdemo v Pragi, kjer se je želel vpisati na konservatorij. Ker je bil prestar, so mu dovolili le zasebno poslušanje predavanj.
Vmes je Lisinski komponiral orkestralno «Grande polonaise v c-duni» (1848), četrto uverturo »Jugoslovanska* (1848) in peto uverturo «Bellana» (1849). Medtem mu je Striga pripraivil že drugi libreto, ki ga Je napisal Dimitrije Demeter, in sicer za najobsežnejše delo Lisinskega, za opero «Pa rin* v petih dejanjih (šestih slikah). Gre za herojsko opero, ki je vsebinsko zajeta iz prve pola vice devetega stoletja, ko so na Hrvatskem, potem ko je bil ubit Ljudevit Posavski, zavladali Franki. »Pariti* je najtehtnejše delo lisinskega. Na odru ga rti videl, saj je prvič uprizorjeno 46 let po nastanku, in sicer 2. oktobra 1897 na odru Hrvatskega narodnega ka-zališta v Zagrebu.
Življenje tako nadarjenega skladatelja, kot je bil Lisinski, je bilo iz več razlogov mučno in težko. Vseskozi je bil bolehen (jetika) in se je dvakrat zdravil v Mariji Bistrici, razen tega pa je bil tudi brez gmotnih sredstev in pravzaprav vse kratko življenje revež. Striga je po Zagrebu zbiral denar, da so ga poslali študirat v Prago, a tudi kasneje mu je mnogokrat denarno pomagal.
Trinajst let mlajša zaročenka Hedvika Baan ni postala nikoli njegova žena, ampak se je petindvajsetletna poročila z zagrebškim poštnim uradnikom Franjem i se bo Sretgarjem, menda Slovencem. I rmiss Ji
Septembra 1. 1851 je prosil Matico ilirsko, da bi mu pomagala in mu tiskala nekatere skladbe. Pa ni bil uslišan. Zadajo skladbo, ki se je ohranila, je Lisinski napisal prve dni novembra leta 1852 («Cum invocarem*) 'Pod ka nec življenja, ko je nehal glasbeno delovati zaradi izčrpanosti in vsesplošnega siromašiva, je pri Gledališkem odru v Zagrebu založil partituro »Ljubav i zloba* za 100 goldinarjev.
Ko je videl, da gre h koncu, je 30. maja 1854 komponiral pa sem za moški zbor «Jeder Mentsch muss siterben* (Vsak človek mora umreti), ki jo je posvetil samemu sebi. Žal se ta skladba ni ohranila. Umrl je dan kasneje, 31. maja leta 1854 v Jurjevski uhci, star nekaj manj kot 35 let, poka peli so ga na pokopališču ob cerkvici sv. Roka nad Eico.
Lisinski je bil mojster drobnih skladb. Komponiral je na hrvaške, češke in nemške tekste. Vseh njegovih izvirnih del je 142. med njimi 60 solističnih pesmi, 28 zborovskih skladb, 2 dvospeva, 30 instrumentalnih del, 11 orkestralnih skladb itd. Morda bo prav, če omenimo, da so ga v Ljubljani prvič izvajali 19. junija 1848, in sicer njegovo «Kolo* na drugi besedi Slovenskega društva.
Včerajšnji dan je v Zagrebu izzvenel v njegov spomin. Predsednik republike Tito je sprejel pa krovifccljsbvo. V Iliči štev 37 so mu na rojstni hiši odkrili obnovljeno spominsko ploščo, v Zgoda vinskem muzeju Hrvatske je bila odprta njemu posvečena razstava, V dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda je bil prirejen o skladatelju simpozij, zvečer pa koncert, medtem ko mu bodo spominsko ploščo v Jurjevski ulici 30, kjer je umrl, odkrili šele jeseni.
TONE POTOKAR
Za letošnjo najlepšo Slovenko oziroma miss Slovenije je bila v zdravilišču Slatina Radenci izbrana 19-letna dijakinja Marija Hribar iz Ljubljane. Nastopilo je sedemnajst kandidatk. Drugo mesto je zasedla Zvezdana Rosina, 21-letna študentka iz Maribora, tretje pa Silvija Nemec iz Lesc, stara 19 let. Nova miss Slovenije tudi za naslov
cvije.
m i	i*. jl ^
Ansambel »Mladi kosci* iz Ljubljane, ki je nastopil s programom partizanskih pesmi
Godba na pihala »Kras* iz Doberdoba
''STrt...
Miro Kapelj čestita zboru »Vasilij Mirk* za uspeh na škotskem
Razstavi o taboriščih v Nemčiji in o padlih domačinih sta zbudili veliko pozornost
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23.4, najnižja 18.9, ob 19. url 18.9 stop., zračni tlak 1012,5 raste, veter 28 km/h sever severovzhodnik, s sunki 63 km na uro, vlaga 50 odst., nebo 2/10 pooblačeno, 0,3 mm dežja, morje razburkano, temperatura morja 24 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 9. julija
VERONIKA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20j55 — Dolžina dneva 15.30 — Luna vzide ob 1.15 in zatone ob 16.51 Jutri, ČETRTEK, 10. julija LJUBICA
ODMEVI SOCIALISTIČNEGA RAZKOLA NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
Po posegih opozicijskih svetovalcev župan potrdil veljavnost leve sredine
Opozorilo levice na «avtoritarne težnje», ki se pojavljajo v državi Cesare in Pittoni vodji svetovalskih skupin PSU in PSI
Kot so si vsd pričakovali je razkol v socialističnih vrstah imel odmev na včerajšnji občinski seji. Formalno je do krajše razprave o socialističnem razkolu in veljavnosti sporazuma o levosredinski koaliciji prišlo zaradi interpelacij svetovalcev KPI, PSIUP, PLI in MSI. Vsi so zahtevali naj pride do razprave o možnostih nadaljevanja levosredinske občinske uprave in naj se preveri obstoj večine.
Odgovoril jim je župan Spaccimi, ki je dobesedno ponovil besedilo tiskovnega sporočila petih strank, ki sedaj podpirajo levosredinsko koalicijo v tržaški občini (KD, PSI, PSU, PRI, LSS) in ki poudarja veljavnost sprejetih dogovorov.
Po Zupanovih izjavah se je vnela razprava, v katero pa so posegli samo svetovalci, ki so v zvezi s socialističnim razkolom predložili pismena vprašanja županu. Tako je liberalec Morpurgo kritiziral KD, da gleda na politično krizo, do katere je prišlo po razkolu v sociaflnstičnih vrstah, s preveliko ravnodušni ostjo, kar je po njegovem mnenju preenostavno. Sporazum za odbor leve sredine je bil političnega značaja, je dejal Morpurgo, določal je strogo omejitev večine in pd. Ta političen dogovor je sedaj v krizi, saj trdi PSU v Rimu, da noče sodelovanja s PSI, republikanci pa, da sploh ne bodo več sodelovali v levosredinskih koalicijah.
Morpurgo je nato opozoril na »nevarnost frontizma« in »koncilske republike«, kar naj bi pomenilo »odprtje do KPI« in zahteval pojasnil v splošni razpravi, ki pa je levosredinska večina ni hotela.
Za njim je spregovoril mdsovec Giacomelli. Ta je poudaril predvsem, da je po ustanovitvi PSU prišlo do »premika na desno«, medtem ko je tržaška KD «levičarska», zaradi česar se sedaj boji razprave, kar pa naj bi bil »znak šibkosti«.
Vodja komunistične svetovalske skupine Rossetti je ostro kritiziral večino, ker ni hotela razpravljati in preveriti obstoja levosredinske koalicije. Pri tem je opozoril na protislovja med izjavami tajnika demokrščanske stranke Colonija, da nasprotuje »zmernim rešitvam« in izjavam Pittomrija in «Avanti», da je bdi razkol »neodgovorno dejanje«, «izdajstvo» in »dejanski premik na desno«.
Daljšo politično oceno o dogodkih v PSI in levosredinski koaliciji je dal prof. Monfalcan, predstavnik socialistične stranke PSIUP. Izrekel je mnenje, da je stvarnost razblinila nakupno hotenje.) levosredinskega sporazuma, kar naj bi dokazalo pravilnost politike, ki jo je PSIUP ubrala pred petimi leti.
Glede krize v krajevnem merilu
je Monfalcon rekel, da dvomi v resničnost županovih izjav, ki predpostavljajo, da «se sploh nič ni zgodilo«. Dejal je, da bo nujno prišlo do političnih posledic tudi v tržaški levosredinski koaliciji, «ki se ja je preveč mudilo potrjevati svojo obstojnost z izjavami)).
Omenil je stališče svoje stranke, da se mora uveljaviti nova politika, ki naj odpre pot delavcem k oblasti. Izjava župana Spaccinija zapira vrata pred vsakršno razpravo o tem, je dejal Monfalcon in pristavili, da lahko počaka, ker da se stvarnost razvija mimo dokumentov in izjav.
Monfalcon je nato v zaključku svojega govora omenil »avtoritarne težnje«, ki se pojavljajo v državi. «Ce bi se take težnje uveljavile, bi bil odpravljen tudi občinski svet«, je vzkliknil, «in se ne bi kregali za mesta, ker bi jih ne bilo.«
Z Momfalconovo izjavo je bila zadeva spravljena z dnevnega reda. Občinski svet je nato posvetil nekaj ur razpravi in glasovanjem v zvezi z vrsto upravnih vprašanj. Tako je bil imenovan v upravo združenih bolnišnic predstavnik občine dr. Blasdna, sprejet je bil tudi sklep o mehanizaciji v občanskih uradih in s tem v zvezi tudi sestava organika. O tem bomo poročali v naši jutrišnji številki.
Se prej je župan prebral svetovalcem pismi bivšega načelnika svetovalske skupine PSI Giorgia Oesareja, ki je sporočil, da se je ustanovila svetovalska skupina PSU, v kateri bo ohranil mesto načelnika. V pismu izraža nato namen »nadaljevati v tržaški občini levosredinsko politiko v okviru sporazuma, ki so ga sprejele tudi druge politične sile koalicije in potrdita sodelovanje v odboru za uresničitev soglasno izdelanega programa«.
Pismo se zaključuje z izjavo, da je PSU mnenja, da ni alternativ levosredinski politiki, ki lahko edina jamči sprejem «zahtev po družbenem in humanem napredku naše skupnosti, vključno slovenskega prebivalstva«.
Pismo socialistične stranke (PSI) pa je podpisal Amaldo Pittoni. Prevzel je načelstvo socialistične svetovalske skupine, ki jo sestavljata skupno z občanskim odbornikom Dušanom Hreščakom.
sestavljali: dir. Ivan Baša. dr. Mil-lo Bruno, dr. Vladimir Vremec ter gospoda Maks Hrobat in Gigi Švab. Vrstni red za prva štiri mesta belih in črnih vin je naslednji:
Belo vino: I. Sedmak Ivo — Sv. Križ 161, II. Košuta Mirko — Sv. Križ, Nabreždnska c. 19, III. Guštin Martin — Sv. Križ 256, IV. Košuta Oskar — Sv. Križ 43.
Črno vino:	I. Košuta Mirko —
Sv. Križ, Nabrežtoska c. 19, II. De Lorenzi Gigi — Sv. Križ, Nabrežin-ska c. 13, III. Košuta Prane — Sv. Križ 202, IV. Tence Slavko — Sv. Križ 1.
Nagrajevanje razstavljavcev bo v soboto, 19. t. m., v prostorih slovenske osnovne šole «Albert Sirk« v Križu.
Na pubudo skupine izvedencev
Ustanovljen center za deželne študije
Te dni je bil ustanovljen »Center za deželne študije«, ki ima svoj začasni sedež v Ul. sv. Frančiška 11. Pobudo za ustanovitev centra je dala skupina izvedencev, ki se ukvarjajo s problematiko dežele, da bd se razpravljalo o raznih vprašanjih, zbirala dokumentacija in razno gradivo glede naše dežele, njene stvarnosti in prihodnosti. V ta namen namerava center prirejati predavanja, okrogle mize, izdajata publikacije, študije itd. V začetni fazi se bo delovanje omejilo na razprave o specifičnih problemih, kakor n. pr. industrializacija kot instrument gospodarskega razvoja dežele, urbanistično načrtovanje, turizem, preosnova krajevnih ustanov. Center bo tudi dal pobudo za organiziranje študijskih skupin in sd bo prizadeval, da se bo tudi s sodelovanjem drugih ustanov poglobilo spoznavanje naše dežele, kar bo pripomoglo k uspešnemu, organičnemu in demokratičnemu reševanju njenih problemov. Za predsednika je bil imenovan arh. Luciano di Sopra, podpredsednik je prof. Giorgio Bazo, glavni tajnik pa dr. Mamo Stras-soldo.
OKROGLA MIZA 0 INDUSTRIJSKEM SPODBUJANJU
Ustanovitev nove finančne družbe «Friulia-Lis»
Družba bo podpirala ustanavljanje malih m srednjih industrij - Zanimiva izvajanja udeležencev okrogle mize
Na pobudo deželne finančne družbe »Friulia« in fakultete za gospodarstvo in trgovino je bila včeraj na tržaški univerzi okrogla miza na temo »Instrumenti in izkušnje industrijskega spodbujanja«, katere se je udeležilo okrog sto izvedencev in zastopnikov finančnih in gospodarskih ustanov, med katerimi SGZ, ekonomistov, univerzitetnih profesorjev in podjetnikov iz naše dežele ter drugih italijanskih pokrajin, iz Francije in Anglije. Po osmih uradnih poročilih je sledila obsežna diskusija.
Goste je pozdravil dr. Fabrizo Maliplero, predsednik deželne finančne družbe «Friulia», po u-vodnem nagovoru prof. Claiudia Canzolarija pa so sledila razna poročila. Inž. Bernstein, generalni direktor Inštituta za podporo pri razvoju Juga, je govoril o koordinirani tehnični pomoči pod-
ll■llllllllllllllI■llmlllllllllll||||||||||||||||||||||lI|||||||I||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||l|||||||||||l||,|||,||,|||||||m||||||,||,||m|,|m||||||||||||||l|l||||||l|||||||||||l|
NA VČERAJŠNJI TRICETRTURNI SEJI SVETA
Opozicija zahtevala preveritev položaja v deželnem svetu in odboru
Na resolucije m vprašanja bo predsednik deželnega odbora Berzanti odgovoril danes - Po mnenju opozicije je levega centra v deželi konec, po mnenju vodje demokristjanske skupine pa ne
Včerajšnja seja deželnega sveta je i bor ne more kar tako na lahko trajala pičle tri četrt ure. 2e ob rešiti te zadeve z običajno izjavo, začetku so bili skoraj vsd sveto- j da nima več političnega zaupanja
Nagrajena vina z razstave v Križu '
Dne 27. junija 1969 se je sestala ocenjevalna komisija za vina na 3. razstavi v Križu. Komisijo so
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHUimiHiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuii
POLITIČNA DEJAVNOST V SOCIALISTIČNIH VRSTAH
Delavci in sindikalisti se opredeljujejo za PSI
Večina članov sekcijskih odborov ostaja v PSI - Tudi ženska komisija potrdila zvestobo PSI - Tiskovna konferenca voditeljev PSU in njihova ocena vzrokov razkola
Politična dejavnost v socialističnih vrstah je po živahnih razpravah in ugibanjih prejšnjih dni včeraj nekoliko zastala zaradi obveznosti vodilnih osebnosti obeh strank, ki so se udeležili sej deželnega in tržaškega občinskega sveta. Na-dajlujejo se seje sekcij in posameznih vodilnih odborov, ki se še niso izrekli, kot tudi se nadaljujejo vpisi posameznikov, ki so doslej stali ob strani. Tako je prvič zaprosilo za izkaznico PSI devetnajst delavcev, med temi nekaj sindikalnih aktivistov in članov notranjih komisij v tržaških industrijskih podjetjih. Svojo zvestobo PSI poudarjajo tudi sindikalni aktivisti, ki so izšli iz socialdemokratskih vrst, a ne odobravajo razkola. Med temi velja omeniti bivšega tajnika keramikov CCdL-UIL Pedrocchija, predsednika združenja stanovanjskih upravičencev.
Med sekcijskimi voditelji je prišlo včeraj do manjšega premika. 66 članom vodstvenih odborov v sekcijah, ki so se izrekli za PSI, sta se pridružila še dva druga. Tako .je njihovo število 68 od skupnih 125, medtem ko se jih je za PSU izreklo 52.
Dokončno sta se medtem izoblikovali svetovalski skupini v občinskem svetu po odločitvi sindikalista Lovera, ki se je po posvetovanju s svojo sindikalno osnovno organizacijo izrekel za vstop v novo stranko PSU. Svojo zvestobo socialistični stranki (PSI) je včeraj potrdila tudi ženska komisija ki je povabila «vse tovarišice, naj ostanejo strjeno v PSI in na novih, naprednejših temeljnih nadaljujejo svoj boj v obrambo pravic delovnega ljudstva in tržaškega gospodarstva*.
Iz vrst PSU pa je prišlo sporočilo, da je bila ustanovljena mladinska organizacija stranke, zveza enotne socialistične mladine (FG SU), ki jo bo vodil dr. Frameesco Pergola. Ustanovljeno je bilo pokrajinsko vodstvo, v katerem je deset članov.
Popoldne je bila na sedežu PSU tiskovna konferenca, na kateri so trije vidni voditelji nove stranke, občinski odbornik De Gioia, podžupan Lonza in bivši tajnik PSDI Oberdan Pierandrei orisali vzroke razkola in politične smernice, po katerih se bo ravnala nova stranka.
Najprej je spregovoril prof. Lonza, ki je potrdil namen PSU nadaljevati sodelovanje v levosredinski koaliciji v krajevnem merilu in poudaril pri tem, da je do tega sklepa prišlo po posvetovanju z vsedržavnim ta oikom PSU posl. Maurom Ferrijem.
Izrekel je nato mnenje, da bo razkol v PSI imel posledice tudi krajevnem merilu. Glede razkola samega je prof. Lonza dejal, da ga je povzročila zavrnitev bistvenega političnega dokumenta, ki ga je predložil Nerati. Ocenil je nato politiko De Martinove skupine in dejal, da gre za tri bistvene točke, ki so za socialdemokrate bite nesprejemljive. To so »odprtje do KPI* in težnja po ustvarjanju nove ®velike levice s komunisti in katoličani*, težnja po uveljavljanju levičarskih uprav v občinah, po; krajinah in po njihovi ustanovitvi tudi v deželah; končno pa še osnovne izbire v zunanji politiki, v prvi vrsti »poskus spremeniti našo zvestobo atlantskemu zavezništvu*.
Od teh točk je Lonza dal poseben poudarek zadnji, ki zadeva «atlamtizem» socialdemokratov in »dvoumnost* pristašev De Marti na. Izrekel je zato mnenje, da ne more priti do vladnega sodelovanja s PSI, dokler ne bo ta dala prav glede zunanje politike dovolj jamstev. Pri tem je poudaril, da se bo PSU vsekakor borila proti «pritiskom PSI na vlado*, ki bi težili po uresničitvi omenjenih spornih načel.
Za prof. Lonzo je spregovoril Oberdan Pierandrei. ki je dejal, da so socialdemokrati z veliko muko ostajali tako dolgo časa v PSI. To pa zato, ker je bilo med »politično voljo* in stvarnostjo vrzel, ki se ni dala premostita.
Na vprašanje, če nd med odnosom PSU do PSI v vsedržavnem merilu, ko Preti in Cariglia odklanjata vsakršno sodelovanje, in potrditvijo levosredinske koalicije v Trstu, nasprotje, pa je Pierandrei bil mnenja, da gre za »dejansko stanje, ki bo trajalo, dokler ne bo druga stranka spremenila svojega odnosa in preverila svojega pristopa v koalicijo«. Temu je dodal De Gioia, da gre pač za dogovor »v trenutnem obdobju«.
Na vprašanje, kakšen bo odnos nove stranke do slovenske manjši-je Pierandrei dejal, da se bo
vated na svojih mestih, kar je redka izjema. Med drugimi sta bila odisotna predsednik deželnega odbora dir. Berzanti in predsednik deželnega sveta Rdfoezzb Seji je predsedoval podpredsednik Pittoni predsednika deželnega odbora pa je nadomeščal podlpredsedirak Moro. Ker je bila včerajšnja seja deželnega sveta prva po razkolu v socialistični stranki, je bilo pač očitno, da zlasti opozicija pričakuje pojasnila glede nadaljnje koalicije strank leve sredine v deželni upravi. Predstavniki liberalcev in mi-sovcev so predložili resolucijo z zahtevo, da se po razcepu v socialistični stranki overi politični položaj v deželnem odboru, enako zahtevo -pa so v svojih nastopih izrazila tudi svetovalci Bacicchi (KPI), .Battold (PSIUP), Peltegrini (KPI) in G. Woodrich (MSI).
Podpredsednik deželnega odbora je sporočil, da bo predsednik deželnega sveta Berzanti odgovoril v imenu deželnega odbora danes, podpredsednik Pittoni pa je prekinil sejo in odložil diskusijo o tej zadevi na današnji dan.
Takoj po odobritvi zapisnika zadnje seje in prečitainju dnevnega reda, je zaprosil za besedo svetovalec Bacicchi. Dejali je, da so v državi nastale politične spremembe, da se je porodila nova stranka, da imamo vladno krizo in da so te spremembe zajele tudi deželni svet. Deželni odbornik Dulci, kakor jg razvidno iz dnevnega tiska, je namreč sporočil, da izstopa iz PSI in pristopa k niovi stranki PSU. Potrebno je torej, je pripomnil svetovalec Bacicchi, da pride do političnega raizčdščenja tudi v deželnem svetu. Vodstvo PSI namreč pravu, da je razkol poskus premika političnega osišča, vodstvo PRI pa colo izjavlja, da se je s tem končal levi center. Brez takega razči-ščenja in pojasnil nihče ne bi mogel razumeti, kako deželni svet sploh razpravlja o novih zakonih. Vam, je poudaril Bacicchi, so vzroki razkola v socdalističnd stranki jasni. Deželni odbor bi moral podali ostavko. Pri diskusiji, opredelitvi predstavnikov prizadete stranke in izjavi deželnega odbora bi lahko imeli jasno sliko o razporeditvi sil. Vsako slepomišenje bi samo škodovalo in bi lahko privedlo do hujše krize. Zato svetovalska skupina KPI zahteva diskusijo pred nadaljevanjem razprave o točkah, ki so na dnevnem redu.
G. Wondrich (MSI) je poudaril, da ima deželni svet pravico vedeti, kako so zdaj razporejene politične sile v deželnem odboru in če le ta sploh lahko še računa na večino v deželnem svetu. Pittoni je izjavil, da predsedstvo deželnega sveta ni še prejelo nobenega sporočila o sestavi kakšne nove skupine, da je sicer potrebna diskusija, toda počakata je treiba, da se vrne predsednik deželnega odbora, ki Je odsoten zaradi drugih obveznosti ob obisku predsednika republike v deželi. Moro je zagotovil, da bo de žeind odbor odgovoril na vsa za
da je en član odbora prestopil v novo stranko, da zadnji dogodki potrjujejo konec levega centra, da je treba sojo odložiti. Vodja demo-kriistjamske skupine Del Gobbo je dejal, da je diskusija sicer potreb na, toda da ni moči govoriti o koncu leve sredine, o morebitni krni deželne uprave itd., da nihče ni podal ostavke. Tudi on je predlagal, naj se seja odloži. Peltegrini je ponovno poudaril zahtevo po diskusiji in odložitvi seje. Pittoni je sporočil, da je seja odložena in je naprosil svetovalce, naj predložijo resolucije in vprašanja.
Zakonca ranjena pri trčenju avtov
Na državni cesti št. 14 se je Včeraj zvečer, nekaj pred 21. uro pripetila precej huda prometna nesreča, katere žrtvi sta priletna zakonca. 63-letni pleskar Enrico Benvenuto iz Ul. Nalthan št. 4 ter njegova žena, 63-letna Jolanda Radolfi.
Ko sta se ob omenjeni uri peljala z avtom volkswagen z regi-
stracijo TS 114376 proti Bazovici, sta se v bližini križišča z Ul. Damiano Chiesa zaletela v avto znamke NSU prinz z evidenčno tablico TS 112461, ki ga je v isto smer upravljal 53-letni Giovanni Cattunari iz Ul. Palestrina 1. Pri omenjenem križišču je namreč nameraval Cattunari zaviti na desno, pri tem pa se je pomaknil preveč na levo stran cestišča. Benvenuto, ki je vozil nekaj metrov za njim se ni pravočasno zavedel manevra in čeprav je naglo zavrl je z vso močjo treščil v zadnjo desno stran malega prinza.
Iz razbitin volkswagna je sam Cattunari potegnil precej poškodovana zakonca. Nato je ustavil prvega avtomobilista ter ga poprosil naj odpelje huje poškodovano ženo v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili številne u-darce in rane po obrazu. Nekoliko pozneje je prispel v bolnišnico z rešilnim avtom tudi njen mož, ki je pri nesreči tudi za-dobil številne poškodbe po obrazu, desni strani prsi In desni roki.
Oba ponesrečenca so sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bosta morala zdraviti približno 10 dni.
jetjem. Podrobneje se je zadržal pri problemu tehnične pomoči malim in srednjim obratom, tako v začetni fazi izgradnje, kakor pri nadaljnjem upravljanju. Taka tehnična pomoč daje dobre rezultate -pri vzgajanju vodilnih kadrov v proizvodnji.
Inž. Bettini, generalni direktor deželne finančne družbe »Friulia« je obrazložil namene te finančne ustanove, instrument in gonilna sila deželnega gospodarstva. Ta namen hoče družba s svojo delno soudeležbo v industrijskih o-bratiih in družbah, kakor tudi s finančno pomočjo ter z nasveti tehničnega, upravnega in organizacijskega značaja. Nato je govoril o novi deželni finančni u-stanovi «Friulia-Lis», ki bo v kratkem začela delovati to bo imeia svoj sedež v Vidmu. Svoj kapital bodo prispevale, poleg finančne družbe »Friulia«, razne deželne ljudske banke, zavarovalni in denarni zavodi, deželna ustanova za razvoj obrtništva itd. Namen nove družbe bo podpiranje ustanovitve malto to srednjih podjetij z nakupom potrebnih zemljišč to izgradnjo osnovnih infrastruktur. Poleg tega pa bo omenjena družba zgradila razne obrate in jih bo dajala na razpolago podjetnikom z ugodnimi plačilnimi pogoji.
Zelo zanimiva poročila so imeli tudi direktor združenja »English Industriail Estates Corporation« iz severne Anglije, ki je omenil, da je angleška vlada že teta 1936 začela s politiko industrijskega spodbujanja to da je to znatno prispevalo k razvoju industrijski decentralizaciji, kakor tudi k pobijanju brezposelnosti. Dr. Driussi je govoril o posojilih za razvoj industrije v naši deželi. Poudaril je potrebo, da bi prišlo čimprej do boljšega izkoriščanja dveh finančnih zavodov, ki dajejo kredite za raziva j industrije v naši deželi. Ing. Gamelin, funkcionar francoske družbe SCET je govoril o u-stanavljanju in razvoju industrijskih con, o gradnji infrastruktur in delavskih stanovanj, inž. Bie-nabe iz Bordeauxa pa je govoril o nastanku in delovanju družb za deželni razvoj, ki so zasebnega značaja in delujejo po vsej Franciji. Nekatere so se združile to sc ustanovile podjetja, ki gradijo to dajejo v najem industrijske obrate.	________
Razprava o NATO v Ljudskem domu
V okviru «Tedna proti NATO«, ki ga prireja ZKMI, bo danes ob 20.30 v Ljudskem domu v Ul. Ma-donnina 19 razprava o temi: «NA J TO kot sredstvo vojne to gospodarskega propadanja Trsta in dežele«. Govorila bosta vsedržavni tajnik ZKMI Borghini in senator Paolo Šema.
| Jtidma ukedtu4ŽMi\
Zopet lepaki
Spoštovano uredništvo!
Včeraj dopoldne sem opazil na pročelju mestne knjižnice štiri lepake, ki vabijo na 7. šagro terana in pršuta v Repnu. Čeprav priredijo šagro tri javne ustanove (Pokrajinska turistična ustanova, Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo in občina Repentabor) in bi tedaj morali biti lepaki dvojezični, so bili vsi štirje le v italijanščini. Ko sem popoldne šel po opravkih na Kontovel in v Bazovico, sem opazil v vseh vaseh, skozi katere sem šel, na enem samem listu tiskane dvojezične lepake. Zdi se, da se je prirediteljem zdelo vredno in potrebno potrošiti dodatno vsoto javnega denarja za tiskanje samo italijanskih lepakov zato, da so mogli kršiti člen 5 posebnega statuta, ki predvideva, da bodo javni proglasi povsod dvojezični ne glede na prisotnost večjega ali manjšega števila pripadnikov manjšine.
Trst, 8. julija 1969.
Samo Pahor
Šolske vesti
Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom »Fran Levstik* na
Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v prvi razred te šole, ki bo trajalo vsak dan do vključno 25. julija letos.
Osnovna srednja šola s slovenskim učnim jezikom »Fran Erjavec« v Trstu (Rojan) javlja, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v vse razrede te šole. Vpisovanje v prid razred bo vključno do 25. t.m. Prijave sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
V petek v Ljudskem domu
Počastitev spomina Jožeta Srebrniča
V	petek, 11. .julija ob 20.30 bo v dvorani Ljudskega doma v Ulici Madonnina 19 proslava komunističnega voditelja, biv. poslanca Jožeta Srebrniča, ki je tragično preminil julija meseca 1944. leta.
Ob 25-letnioi smrti ga bosta počastila senator Paolo Šema to poslanec Albin Škerle. Nastopil bo tudi pevski zbor.
V	soboto, 12. in v nedeljo, 13. julija bo v Trebčah Praznik komunističnega tiska, ki ga prireja krajevna sekcija KPI «Kralj Zorko«.
Na sporedu je nastop krajevnega pevskega zbora to godbe »Parma« iz Trebč, ter oba večera ples ob zvokih znanega orkestra.
Govorila bosta senator Paolo Šema in dr. Jan Godnič, podžupan zgondške občine. Posloval bo dobro obloženi bar.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHtiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
VČERAJ POPOLDNE V UL BRIGATA CASALE
Mlada uradnica izgubila življenje pri nepojasnjeni prometni nesreči
Mali fiat 500 je zavozil na levo na nasip, nakar se je prevrnil na cesto pri čemer je voznico vrglo na asfalt, kjer je obležala s prebito lobanjo
V Ul. Brigata Casale, tj. na državni cesti št. 202, je prišlo včeraj v zgodnjih popoldanskih urah do nove tragedije. Pri hudi prometni nesreči se je utrnilo mlado življenje komaj 24-letne uradnice Marise Godnig iz Ul. Cattaruzza 12. Zdravniško poročilo govori jasno in neizprosno — smrt zaradi prebitja lobanje in zloma vratnih vretenc.
Pretresljiva nesreča se je pripetila okrog 14. ure pri km. 2+614, na ovinku, ki se v ostrem loku vije na levo, v smeri Žavelj. In prav tja je bila nesrečna Godnigo-va namenjena, ko je prišlo do tragedije. Sicer pa celotni potek nesreče ni povsem jasen, ker ni bilo na omenjenem kraju v trenutku nesreče nobenega očividca. Šele po približni rekonstrukciji, ki so jo po dolgem prizadevanju o-pravili agenti prometne policije na podlagi številnih znamenj, ki so ostala na asfaltu, je bilo mogoče
dCa	™ d^tojd seli'. I pojasmti potek nesreče. Godnigo-
Betitoli je poudaril, da deželni od 1 va se je peljala, kot rečeno, proti
imiiiiiiiiiuiniiiiiiiiimiiiiiiiiimiiMmiiiiiiiiiiHimiiiHMuuiuiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiHiiiiiiuiiiiiiiiMiiHiiiM
NAKOPAL Sl JE SODNO PRIJAVO
Zavijam. Na omenjenem ovinku je iz neznanih vzrokov njen mali avto znamke fiat 500 z registracijo TS 105107 zaneslo na levo stran cestišča ter še nekaj metrov navzgor, na obcestni nasip. Zaradi strmine nasipa pa se je avto preobrnil zopet na cestišče ter tu obtičal s kolesi navzgor. Nesrečno voznico malega avta je pri tem vrglo na asfalt, kjer je mrtva obležala.
Za agente prometne policije je še vedno uganka, zakaj je avto nenadoma zaneslo na levo in ni mogla Godnigova več nadzorovati njegove divje vožnje. Mogoče je bila na avtomobilu kaka okvara, še verjetneje pa je, da je voznico prijela nenadna slabost.
Po formalnostih so agenti odstranili s cestišča hudo poškodovan avtomobil, ki je dolgo časa oviral promet po državni cesti. Na kraj nesreče je prispel tudi namestnik državnega pravdnika dr. Brenči, ki je izdal dovoljenje za prevoz trupla v splošno mrtvašnico.
Z nožem je grozil agentu in pijan nadlegoval ljudi
Prijeli so ga v gostilni, ko si je ponovno gasil žejo ob kozarcu
socialdemokrati v Trstu gledali na vprašanja slovenske manjšine široko m prijateljsko, kar dokazuje tudi imenovanje slovenskega podtajnika v stranki. PSU je razpustila struje v stranki, kakor tudi ne bo ustanavljala posebnih »odborov Slovencev« ali komisij, zato tudi ni znano število njenih .slovenskih članov. Glede članstva je prof. Lonza izrekel mnenje, da se je za PSU izreklo približno tisoč članov od skupnih 1500, kolikor jih je imela PSI.
57-letni brezpiselni fotograf Ed-vino De Platzer, ki trenutno prebiva v javnem zavetišču v UL G. Gozzi 5, si je preteklega 15. junija zvečer nakapal hudo nevšečnost. Včeraj so ga namreč organi letečega oddelka tržaške kvesture pri-
PSU vedla do Slovencev tako, kot javili sodnim oblastem pod obtož-se je vedno vedla. Dejal je, da so j bo nošnje prepovedanega orožja
ter motenja javnega reda.
Dogodek, zaradi katerega se bo moral De Platzer zagovarjati pred sodnikom, se je odigral ob 19.45 na Trgu Stare mitnice pred postajališčem filobusa št. 20. Moški je najbrž prej obiskal marsikatero bližnjo gostilno to to ga je spravilo v pretiraoio veselo razpoloženje, ki se je kmalu sprevrglo v vsiljivost. Prizibal se je med ljudi, ki so mirno čakali na filobus ter jih začel nadlegovati na vse mogoče načine. Marsikdo se mu je mol-
če umaknil, ostali so molče prenašali njegovo vsiljivost. Tedaj pa je pristopil k njemu neki policijski pripadnik, ki je mimogrede opazil nedostojno početje pijanega moškega, ter mu svetoval naj preneha z izgredi. V odgovor je De Platzer potegnil iz zadnjega hlačnega žepa dolg tanek nož ter mu ga pomolil pod nos. Nekaj časa je z nožem mahal po zraku ter agentu grozil, ko pa se je ta pripravljal, da pokliče še druge agente, kar je zatem tudi storil, jo je moški ubral po neki stranski ulici ter izginil. Kmalu pa so ga agenti iztaknili v bližnji gostilni, ko si je spet krajšal čas ob kozarcu. Odpeljali so ga na kvesturo, kjer se je dodobra streznil, nato pa so ga izpustili na začasno svobodo, ki bo trajala, dokler ga ne pokličejo pred sodnika.
Umrl je v utici
Miramarskega parka
61-letni Enrico Primossi se je včeraj zjutraj okrog 10. ure mirno sprehajal po Miramarskem parku, ko mu je nenadoma postalo slabo. Pred radovednimi očmi o-biskovaicev parka se je zatekel v neko uto, ker pa ga ni oilo precej časa nazaj, je nekdo vendarle pogledal vanjo, a že naslednji trenutek je pritekel iz nje ter pohitel k bližnjemu telefonu. Dežurnemu agentu javne varnosti je pretresen dopovedoval, da je moški v uti mrtev.
V Miramarski park je takoj prispela izvidnica agentov pod vodstvom podčatsnika Piemontesija, ki je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi hudega epileptičnega napada. Kmalu nato so pokojnikovo truplo pripeljali v splošno bolnišnico, kjer je na ogled sodnim oblastem.
Tatvini v stanovanjih
V noči med nedeljo in ponedeljkom so neznanci vdrli v dve stanovanji ter lz enega odnesli dragocene predmete v vrednosti 120 tisoč lir, iz drugega pa v skupni vrednosti 750.000 lir.
Na komisariatu javne varnosti na Trgu Stare mitnice se je v ponedeljek zjutraj najprej zglasila 59-letna Anna Rottar por. Brajkovic iz Ul. Foschiati 7 ter izjavila, da so v nedeljo med 19.30 In 22.45 neznanci izkoristili njeno odsotnost ter vdrli v njeno stanovanje v drugem nadstropju omenjenega poslopja. Iz spalne sobe so odnesli nekaj oblačil ter druge dragocene predmete. Pri vlamljanju v stanovanje so poškodovali tudi vhodna vrata. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša, kot rečeno, 120.000 lir.
Isto noč so neznani tatovi obiskali tudi stanovanje 32-letnega univerzitetnega asistenta Maria Strudt-hoffa iz Bazoviške ulice 36/6 na Opčinah. Skoda, ki jo je utrpel Strudthoff pa je znatno večja od tiste, ki jo je agentom prijavila Rottarjeva. Na openskem komisariatu javne varnosti je okradenec Izjavil, da so se tatovi splazili v njegovo stanovanje skozi napol odprto okno v pritličju. Potem ko so mu razmetali stanovanje, pa so se po isti poti izmuznili v noč z najrazličnejšimi zlatimi predmeti, ki jih je hranil v svoji delovni sobi.
Agenti z obeh komisariatov so uvedli preiskavo.
Naročnikom in čitateljem «Primorskega dnevnika»
Založništvo tržaškega tiska je ob pohvali turističnih oblasti objavilo ta mesec prvo številko turističnega informatorja pod naslovom
TOURISTISCHE NACHRICHTEN v nemščini, ker je namenjen nemškim in avstrijskim državljanom, ki prihajajo in bodo prihajali na letovišče v turistična in kopališka središča v naši deželi.
Vsi, ki bi radi prejeli brezplačno to prvo številko in naslednje številke v juliju, avgustu in septembru te publikacije, so naprošeni, da pridejo ponjo v prostore naše družbe v Ul. Montecchi št. 6, aU v goriško uredništvo »Primorskega dnevnika« (Drevored XXIV. maja št. 1) ali pa jo dobe pri raznašalcih »Primorskega dnevnika«.
SPDT priredi 13. julija izlet z avtobusom skozi Bovec do koče pod Mangartom; od tu vzpon na vrh Mangarta. Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
• * »
Prosvetno društvo Tabor - Opčine
priredi v nedeljo, 20. t.m. enodnevni izlet na Dolenjsko, v dolino Krke, dolino gradov. Vpisovanje vsak dan od srede. 9. t.m. naprej v oro svetnem domu.
* * *
Športno društvo Breg priredi v nedeljo, 13. Julija izlet na Koroško, in sicer v Ziljsko dolino in k Osoj-skemu jezeru. Prijave sprejemajo vaški' poverjeniki društva.
V Podvinu na Gorenjskem
Seminar za profesorje in učitelje s Tržaškega
Letos bo v Podvinu na Gorenjskem seminar za slovenske šolnike s Tržaškega od 15. do 25. septembra t. 1., ki se ga bo lahko u-deležilo 15 učiteljev in 15 profesorjev. Interesenti naj vložijo’ prošnjo preko svojega ravnateljstva na šolsko skrbništvo v roku do 15. avgusta t. 1.
ZADRUGA «NAŠ KRAS*
vabi na razstavo:
LJUDSKO SLIKARSTVO NA STEKLU
v Kraški galeriji v Velikem Repnu št. 31.
Razstava je odprta ob nedeljah med 16. in 20. uro; ob delavnikih je ključ pri sosedu od 19.30 do 20.30.
PARK MIRAMARSKEGA GRADU: »Luči in zvoki*. Ob 21.30 «Der Kat-sertraum von Miramare* v nemščini ; ob 22.45 «MassimiIiano * Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» vozi iz Barkovelj, postajališče tramvaja «6» in od Miramara pred in po predstavi.
Nazionale 16.00 «11 sentiero della violenza«. Technicolor. Cinemasco-pe.
Grattacielo 16.00 «Uno sporco con-tratto«. Jim Coburn. Panavision. Color de Luxe. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 »Montecristo 70». Technicolor.
Eden 16.00 «11 circo«. Charlie Chaplin
Excelsior 16.00 «Milioni che scotta-no». Peter Ustinov, Magge Schmitti, Malden. Metroco-lor.
Ritz 16.00 »Ammazza tuttl e torna solo«. Chuck Connors, Frank WoKL Techniscope. Technicolor.
Fiiodrammatico 16.30 «WarkilI». G. Montgomery. Technicolor. Prepu-vedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 «Un corpo caldo per 1’inferno«. K. Neli, J. Valmont. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 Od Jutri dalje izbor filmov Jamesa Bonda, Agente 007.
Cristallo 16.30 »La notte del giof-no dopo«. Marlon Brando. Technicolor Prepovedano mladi n,j pod 18. letom.
Capitol 16.30 «1 due deputati«. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Technicolor.
Impero 16.30 «11 ragazzo che sorri-de». Technicolor.
Vittorio Veneto 17.00 «Lo strangola-tore di Boston«. Tony Curtis, Hen-ry Fonda. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom
Astra 16.30 «La maledizione d' Fran-kenstein«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16,30 «Franke Costello fac-oia d'angelo». Alain Delon, Fran-goise Perrier, NathaHe Delon. Technicolor. Cinemasšcope.
Abbazia — Danes zaprto. Jutri: «L> legge de! piii furbo«.
Razna obvestila
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. Julija 1969 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 89-letna Angelina Me-notti vd. Montanari, 69-letnl G u-seppe Pecchiari, 68 letni Umberto Negrini, 61-letni Gilberto Miniussi, 84-letni Gregorio Longo, 86-letna Giuseppina Comici vd. Stopar, 67-letni Guerrno Scalla, 69-letnl Giovanni Tuli, 63-letna Nerina Baisse-ro, 66-letna Maria Pecchiari por, Pe-tronio, 84 letna Olga Carnelli, 88-letna Giuseppina Tilgner vd. Wil-dauer, 89-letna Regina Salto, 71-letni Glacomo Žara.
Zveza partizanov Opčine opozarja-da razstava slik iz NOB in nacističnih taborišč v prosvetnem domu o* Opčinah ostane odprta do 13. t.m> in sicer ob delavnikih od 19. do 22. ure in v nedeljo, 13. t.m. od M-do 13. in od 16. do 22. ure.
Darovi in prispevki
Ob	tretji	obletnici	smrti	ZeljK*
Gržniča se ga spominja sestra Ljubica Slavnik ter daruje 10.000 lte za Dijaško matico,
Erika Gašperšič daruje 5000 Ur z* Dijaško matico v spomin none Milke.
V	spomin na dragega moža. očeta in	nonota Željka	Gržiniča	darujejo	žena	in otroci	15.000	lir
Dijaško mateo.
Ob drugi obletnici smrti žene Valerije daruje Nino Božič 5000 llr za športno	združenje	Bor.
V	zahvalo KASTI za dobljeno službo daruje N, N. 5000 lir.
Zaključno predavanje na zdravniškem tečaju
Ob zaključku zdravniško-spopol-njevalnega tečaja v organizaciji občinskega odborništva za higieno in zdravstvo, za katerega je vseskozi vladalo veliko zanimanje med zdravniki, je sinoči ob 21. uri v konferenči dvorani glavne botoiš-moe dr. Aldo Fabiani, zdravstveni referent in direktor občinskega oddelka za higieno, vodil razgovor o temi: »Nova organizacija za novo meddedno«. Prisotni so 'bili številni zdravniki, sanitarni delavci in javni upravitelji.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo. Ul Bornim 4. Benussl, Ul. Cavana U Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 1.36)
Vlelmettl, Trg della Borsa 12. Cen tauro, Ul. Rossetti 33. Alta Madon-na del Mare, Largo Piave 2, Santa Anna, Erta dl S. Anna 10.
Ob tretja obletnici smrti nepozabnega moža, očeta to nonota
V	v
ŽELJKA GRZINICA
se ga spominjajo
ZENA, OTROCI, ZET. NEVESTA in VNUKI Trst, 9. julija 1969.

nas je za vedno zapustil
Naznanjamo žalostno vest, da naš predragi
JOSIP PEČAR
upokojenec MM GG
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 9. t.m., ob 16.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost h kattoarski oerkvi.
Žalujoči žena PAVLA, sin DANILO z ženo NIVES, hčerka LYDIA z možem MARINOM APOLLONIOM, vnukinje MARINA in DANIELA, brat RIKARIK), sestra APOLLONIA ter drugo sorodstvo
Žalosti se pridružuje družina KOSMAČ.
Impresa Trasportl Funebrl

VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH
Na klasičnem liceju so zaključili: 10 kandidatov zrelih, 2 odklonjena
ha učiteljišču: Kaj veste o Jugoslaviji v drugi svetovni vojni? Kdo je okupiral Ljubljano? Kje je vulkan San Pele? V kakšni dobi je nastal € karbon»? Gentilejeva reforma? Šola sv. Cirila in Metoda? Itd.
Ven«tCen'*eValn-^ komisija je včeraj objavila izid velike mature na slo-no eiU- ltlas'®nem liceju. Maturo je polagalo 12 kandidatov, uspeš-Divivi ^ °PTavil0 10 kandidatov in sicer: SERGIJ GERMANI, PFRTfVrSLAVEC’ PETER SUHADOLC, ANA PRIMOŽIČ, DANILO NEB it’ LLCIJA BATISTA, ANTONIJA STROSAR, SAVINA GRAV-dva t a*NILO KLJUČAR in ANA LUCCHESI. Odklonjena sta bila v le “^^data, ki po novih določilih nimata možnosti popravljanja jesenskem roku, Id ga ni več. Odstotek skoraj 84 odst. izdelanih ovoljiv Vsem, ki so uspešno prestali zrelostni izpit, čestitamo, ne-. ?.	slovenskih višjih srednjih šolah, to je na znanstve-
'“‘ilslJujL ’ ^ *rgovslc* akademiji in na učiteljišču se velika matura
V naslednjem prinašamo zapis s poteka mature na učiteljišču.
piofesorja pomagata in s skupnimi močmi so sledili tudi zadovoljivi odgovori
Učilnica
* ..—— 3. razreda učiteljišča, l ((Ljubljana ie bila pod Nemčijo... ecu sobe stoji velika miza, od ■ ne. Pod Italijo.«
L---	■ ■ ■	Bolj gladko je šlo s povojno ure-
ditvijo Jugoslavije.
i . sireni ((obkoljena« od profe-j-jev, rta četrti, prosti strani, se dn l<f'r^v>1- Vzdolž zidu sedi po! “Cžita součencev in součenk, ki ča v°;,1da Pridejo na vrsto.
ELt.ia matura na učiteljišču. tr^w0stni tapat- Nekoč strah in n_; ” vseh, ki so se nanj pri-* Ijali in ga delali. Danes prvič ščeihh^ ^Mbih,	bolj spro
sodobnejših in predvsem
bni ^vijenjskih'
Pj-Afi^0 j.e tudi vzdušje pri mizi. dn ,?sor^ to dijaki tvorijo celoto, ni’ v kateri teče ves čas za-mtv pogovor o raznih vprašanjih rt,.,L ^ J?, približno polovica kanui-Wa V pri;javi'-a za prirodopis, poloti*!: Pa za Pedagogiko, toda beseda Vs e hMiogo ftij-še, spušča se na .a.tocgoča pocjjro6ja_ besedne son-..'if*6)0 zdaj sem, zdaj tja in Skukih! ugotovili globino dijakovega njegovo pripravljenost, e ouvsem pa njegovo zrelost, profesorji so s takim načinom zadovoljni, prav tako pa tudi vc<?nai?iem dijakov. Kandidati — Je 21, od teh 14 iz Trsta . ‘ iz Gorice — pa se nekako ,-kčjtoa^li. Pripravljali so se v šolski V1 ® rmo pričakovali vprašanj, ležala bolj ob robu šolske zato Pa bližje stvarnemu, ^»aKodnevnemu življenju. «Napililin bji,- šolske snovi, nato pa so do-vprašanja iz drugačnih pod-w taiko niso mogli pokazati tkii a — vsaj tako so dejali neka-~~ česar so se naučili.
*■*», J®, včasih vprašanju komi-jn? sledil dolg premislek, pre-V0-r’ hegotov in vprašujoč odgo-Sebi-' to tho ugibanje pri samem iv. J« bilo prav ali ne?
«vwVTJ - veste o Jugoslaviji v 2. ?®vna vojni?«
Bt>r nuria. iz reda šolskih se-slišala Trstu Je o tem sicer nekaj jTr*™.. njeni odgovori pa niso bili Prepričljivi.
Prp^Ti V* so razdelili Jugoslavijo?« ^Msljevanje.
je okupiral Ljubljano?«
«Ka.j je Jugoslavija dobila po 2. svetovni vojni?«
((Primorsko, Istro, Dalmacijo.«
((Kateri del Dalmacije?«
«SpliJt in Reko... Dubrovnik...«
V kratkem pogovoru je bilo na to to vprašanje hitro razčiščeno prav tako kot imena kolonij, ki jih je izgubila Italija, med katere se je vtihotapila, nebodigatreba, tudi Korzika. — Mladi nuni ni uspelo, tudi takoj jasno določiti razlik med parlamentom, senatom, zborr.’. co. Nato pa je šlo zopet gladko nanrej. — Predsednik komisije je odprl slovensko nalogo in ji iz nje narekoval besedo; kandidatka je napisala na tablo BLJI2NJEGA. Komisija je kandidatko potolažila, da v nalogi ni dosti takih napak.
«So, so!« je bila avtokritična.
Pohvalili so jo za matematično nalogo, ki je bila zelo dobra in sledilo je vprašanje, o vrtenini trapeza. Iz odgovora je bilo jasno vidno, da visoka pismena ocena iz matematike.ni bila .slučajna.
Pred komisijo je sedel tudi fant. «Naš faktotuim« so dejala dekleta olj ,tjidu učilnice. V zadnjem razredu učiteljišča je bil edini moškega spola. Začetek razgovora z njim je bil — vulkanski. Radovedni profesor je želel vedeti vse o ognjenikih. In kandidat je našteval njih razvrstitev, vrste, izvor imen, le za San Peleja je menili da je na Havajih, pa je nato takoj vedel da je na Maitimiquu.
«Ste kaj slišali o kisli lavi?«
Ne! O tem ni slišal...
«Iz kakšne snovi so kapniki?«
«Iz... (v strahu) iz apnenca...«
Kraševoi moramo imeti o kapnikih seveda trdne predstave in po razgovoru z izpraševalcem jih je kandidat gotovo imel.
«V kakšni diohi je nastal premog?«
Molk!
«No, v katerem obdobju je nastal 'karbon’ (epomaga z narečno besedo profesor. Nato je na mah vse lažje, vse tja do vprašanja o
slovenskem pesniku, ki je pisal o premogu in premogovnikih. Poskus z... Idrijo ni uspel. Trbovlje.
((Poznate kakšnega baladnika?... Sejm bil je živ...« Živčen nasmeh ir. od Aškerca do filozofije je bil naito le kratek skok. Pogovor o sodbah je bdil gladek, učenec je pristal na snovi, ki jo je dobro poznal, na šolski snovi.
((Govorite o modernizmu.«
«... to je gibanje, kd je nastalo v Cerkvi sami...
... katoliki so sami hoteli vpeljati reforme...
... hoteli so, da ba se cerkvene dog. me strinjale z...
... modernosti so vztrajali, da so dogme sekundarne...« itd..
«V kateri papeški encikliki zadnjega časa smo zapopadeni tudi nu Slovenci kot manjšina?«
Kandidat je naštel nekaj encdkkic in tudi pravo. Komisija je bila z j njegovim odgovarjanjem zadovoljna.
Svetlolasa kandidatinja je sedia in je takoj začela razvijati teorijo o sintezi; tezi in antitezi z lepo dikcijo, s prijetno izgovarjavo. Njeno slovenščino je bilo prijetno poslušati. V vprašanju se je znašla kot riba v vodi. Posebnih težav ji ni povzročala niti Gentdllejeva reforma, potoček besed pa je nekoliko presahnili ob šoli CiriiliMetodove družbe. Nekoliko «pogajanj» je bi lo ob letnici, ko je bil sprejet osnovni zakon za slovenske šole v Italiji. Naito je beseda zopet tekla kot po olju. 'II mondo di Leopardi' je bil pred komisijo kot odprta knjiga. Dekle je poudarjalo svoja izvajanja še z gestikuiiranjem sklenjenih rok. Toda kmalu so se prsti oprijeli roba mize in se umirili; vprašanja o atomu, njegovi sestavi, o številu protonov in nevtronov so bila nekoliko težja.
Pa ne preveč. Manjše poznavanje te ali one podrobnosti je kandidatinja na drugem področju več kot kompenzirala.
In tako naprej. Od kandidata do kandidata.
Po vsakem izpraševanju, boije pogovoru, je sledil globok oddah In stiski rek prijateljev, sošolcev. Občutek, da vstajaš od mize z oznako zrelosti je lep. Sproščen m širok nasmeh priča o tem. Nasmeh mladeniča, nasmeh mladenke, ki vstopa v življenje.
Bojan Pavletič
Gortšbo-bcneškl dnevnik
V MESECU JUNIJU
Obmejni promet se stalno veča
V Stupici zabeležili doslej največji promet - V Gorki Rdeča hiša še vedno edini mednarodni prehod
naša beseda
prekrasni izbor prvencev
'z NASE KNJIŽEVNOSTI
VAM TO POT POSREDUJE
IZBRANO DELO
FRANA LEVSTIKA FRANA S. FINŽGARJA JANKA KERSNIKA
T1ISI
tiiaiUa UnfoaiMi
sv. Frančiška
Novi
GOLF HOTEL
BLED - Tel. 77504
Prvorazredni novi hotel Vam nudi vse hotelske usluge. Mnogo konfortndh spalnih sob, 20 apartmanov, tri restavracije, kavama, dvorane za družabne prireditve in bankete, plesna dvorana, dvorane z biljardi in namiznim tenisom. lastni bazen za termalne kopeli temperatura 28° C, Jedi in pijače za vse okuse.
Truplo na nabrežju
Včeraj zjutraj ob 11. uri so v splošno mrtvašnico pripeljali truplo 50-letnega upokojenca \ugusta Godine iz Ul. Rossetti 17 Truplo je malo prej nekdo odkril na obrežju Gulli, za pokritim bazenom «B. Bianchi«. O najdbi so bili kmalu obveščeni bolničarji Rdečega križa ter varnostni organi s komisariata pomorske postaje. Dr. Hrovatin ni izdal nobenih podrobnosti o vzrokih smrtih ker se z njimi še ukvarjajo policijski agenti Dovoljenje za prenos trupla je Izdal sodni zdravnik dr Tavella
Velik promet čez obmejne bloke na vsej dolžini italij ansko-j ugoslo-vanske državne meje je postal že nekaj običajnega, kot so postale na nekaterih blokih, zlasti na onem pri Rdeči hiši, običajne dolge vrste avtomobilov, ki jih povzroča sicer hitra, a vendarle še vedno preveč, utrudljiva kontrola vozil s strani carinskih organov. Zaradi tega postaja iz dneva v dan nujna otvoritev novih blokov na Gori škem, skozi katere bi bilo moč iti s potnim listom in ne samo s prepustnico. Pred nekaj meseci se je precej govorilo o otvoritvi med narodnega prehoda na Pleši vem, kar pa se na žalost ni uresničilo. Govor je bil tudi, da bo junija otvor-jen za mednarodni promet blok Solkan, a junij je šel mimo in kdor ima potni list, mora na Goriškem čez mejo samo čez blok pri Rdeči hiši, medtem ko imajo na tržaškem in videmskem področju celo vrsto mednarodnih blokov.
Na bloku pri Rdeči hiši so v juniju zabeležili zelo veliko število prehodov s potnimi listi in sicer 599.884, kar pomeni dvajset tisoč na dan. Italijanskih državljanov, ki so se tega bloka poslužili, je bilo 433.236, jugoslovanskih pa 166.648. Dodati je treba seveda še precej veliko število prehodov s prepustnicami, saj se tudi imetniki teh poslužujejo tega bloka. Nimamo sicer podatkov o prehodih čez posamezne bloke, kajti podatki o Drehodu s prouustnicami se nanašajo na vse bloke v pokran-ni. S Prepustnico ie predlo mejo 294.063 Italijanskih in 168.112 jugoslovanskih državljanov
Zelo velik promet so zabeležili v juniju tudi na blokih z Jugoslavijo, ki se nahajajo na področju videmske pokrajine. Na čedadskem področju je šlo čez mejo 187.367 ljudi s prepustnico in 228.056 ljudi s potnim listom. Zabeležili so torej čez 400.000 prehodov, kar je doslej najvišje število, odkar se vrši ta promet. Največ prometa so imeli na bloku v Stupici, kjer ie šlo čez mejo več kot 182.000 ljudi, medtem ko se je le malo ljudi poslujta bloka na Uče ji. Večino prehodov le treba oripisati italijanskim državljanom
gata (tak je uradni naziv tajnika mladinskega gibanja) v osebi Renata Cisilina iz Medeje. O-stali člani odbora so Marco Di Blas, Franco Mlccoli, Giampaolo Zemetti, Adriano Nadaia, Giuseppe Pillon, Flavta Novell! in Paolo Perazzi.
Sestanku je prisostvoval pokrajinski tajnik KD dr. Cian, ki je imel tudi daljši govor, poročilo pa je imel dosedanji delegat Antonio Jakončič, ki je omenil prizadevanja svoje stranke na raznih ■področjih. Omenil je prve stike, ki so jih imeli mladi demokristjani iz Gorice in Trsta z mladinci iz
Nove Gorice. V debato so posegli številni prisotni člani mladinskega gibanja.
Šolske vesti
šolski skrbnik sporoča zainteresiranim, da so prišla iz Rima na šolsko skrbništvo pravila o 1-menovanju profesorjev izven sta-leža v srednjih šolah, v klasičnih, realnih gimnazijah, na učiteljiščih in na tehničnih ter profesionalnih šolah. Pravila veljajo za poučevanje v šolskem letu 1969-70.
ŠTIRI DNI PO RAZKOLU V RIMU
Večina članstva ostaja v PSI PSU še ni bila ustanovljena
Sinoči se je v Gorici sestal pokrajinski odbor PSI - Velika večina članov odbora ostala v PSI - KD za nadaljevanje levega centra
Sestanek mladincev KD
Na sestanku mladinskega gibanja Krščanske demokracije so izvolili novega pokrajinskega dele-
Nič novega o položaju v socialistični stranki po tem, kar smo že včeraj poročali. PSU v Gorici ni še ustanov jen, na sedežu pokrajinske federacije PSI ugotavljajo, da prihajajo z baze poročila, da večina članstva ostaja v PSI.
V	poznih večernih urah se je zaključil sestanek pokrajinskega odbora PSI. Od 31 članov jih je bilo prisojnih 22 in od teh sta le dva izjavila, da prestopata v PSU. Za nekatere odsotne je mogoče reči, da so bili namerno odsotni in da se bodo oprede iili za PSU. Tudi velika večina sekcijskih tajnikov je naglasila svojo privrženost PSI. Zvedelo se je končno, da so se sinoči nekje v Gorici sestali tista člani PSI, ki nameravajo ustanoviti PSU, vendar se o tem do pozne ure ni izvedelo nič točnega.
V	Tržiču so imeM v ponedeljek zvečer sestanek vodstva tamkajšnje sekcije in baje je samo en član, odbora, izstopal, drug član pa si je vzel čas za premišljanje. V šlovrencu so vsi člani izjavili, da ostanejo v PSI. prav tako v Ko-
privi. V Gradiški bo sestanek članov sekcije nocoj, v Gorici pa bo nocoj sdstanek odbora mestne sekcije. Baje ostaja v PSI tajnik pokrajinskega sindikata kovinarjev UIL Marchesan z vsemi sindikal-
V PONEDELJEK JE BILA SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Slovenski trgovski zavod potrebuje večje prostore
V petek seja občinskega sveta - Odobrena javna dela v slovenskih vaseh
V petek zvečer ob 18.30 bo seja nil italijansko državljanstvo mo-občinskega sveta. Tako so sklenili ra biti pooblastilo overovljeno od
na seji občinskega odbora, ki je bila pod predsedstvom podžupana Candussdja v ponedeljek zvečer.
Na seji je odbornik Agati sporočil, da bo 31. avgusta v parku županstva tradicionalna razstava ptičev. Isti odbornik je tudi poročal o iskanju ustreznejših prostorov za profesionalni zavod za trgovino s slovenskim učnim jezikom, ki bo letos imel dva razreda in potrebuje zaradi tega večje število učilnic.
Na predlog odbornika za javna dela Lupierija so odobrili načrte za nekatera javna dela v občini Med temi nakup nekaj zemljišča za razširitev in popravita Ulice sv. Mihaela v Štandrežu, obnova mostička čez Pevmdco pri bloku v Podsabotin, nakup zemljišča za ojačenje kabine vodovoda za Šent-maver in Oslavje ter nakup zemljišč v industrijski coni.
Odbornik za zdravstvo dr. To-massich je predlagal nakup raznih naprav v domu za starše v Loč-ndiku, odbornik Fantini pa postavitev prometnih znakov v raznih krajih.
Podrobnosti o odškodnini za bivše deportiranec v Nemčiji
Zveza bivših deportirancev v nacističnih taboriščih javlja, da je dobila Banca Nazionale del La-nimi voditelji sindikata UIL. Prav ’ voro (ki ima v Gorici svojo po-
' družnico na Komi Italla) nalog za izplačilo odškodnine bivšim deportirancem.
Banka pa je dobila le sezname preživelih deportirancev in sezname tistih umrlih deportirancev, ki imajo le po enega dediča.
V	primerih ko je več dedičev Po umrlem bivšem deportirancu ,1< treba poslati na glavni sedež dedičev po umrlem bivšem deportirancu je treba poslati na glavni sedež banke v Rim pooblastilo 'delfgo) vseh dedičev, ki le enega poodlašča.io za dvig denaria. Denar bo potrebno nato v enaki meri razdeliti med vse dediče. Naslov, na. kat^regp je treba nasloviti pooblastilo ie naslednji: Banca Nazionale del Lavoro, Ufficio indennizzi Germania, Piaaea San Bernardo 101,! ‘Ranta. -
V	primeru, da je kdo med dediči izseljen v tujini in je ohra-
krajevinega italijanskega konzulata. če pa je kdo med dediči, ki biva v tujini, izgubil italijansko državljanstvo, mora pooblastilo o-veroviti krajevna oblast. Tako pooblastilo je treba poslati na naslov Banca Nazionale del Lavoro, ki bo poskrbela, da zunanje ministrstvo ugotovi pravilnost potrdila tuje krajevne oblasti, če pa kdo med dediči umre v času razdeljevanja odškodnine bodo morali prizadeti k to sporočiti banki in to potrditi z ustreznimi dokumenti. Vsaka sprememba bivališča se mora javiti že imenovani banki v Rim.
Zveza bdvših deportirancev, katere urad ne bo posloval v juniju ln avgustu, vabi vse prizadete, da se za informacije obrneio na člana Ferdinanda Cutrofella v njegovi delaivnlcl v Ulici Codelll 4-2.
tako ostaja v PSI predsednik pokrajinske turistične ustanove Mario Del Ben. V PSI ostaja velika večina članstva sekcije v Zagraju.
Na goriški občini je bila v pone deljek zvečer seja občinskega odbora. Prisotni so bili socialistični člani, niso pa povedali ali ostanejo v stari stranki ali gredo v novo. V petek se bosta sestala tako občinski kot pokrajinski svet in takrat bomo brez dvoma priča ustanovitvi svetovalskih skupin nove stranke PSU.
Tajništvo Krščanske demokraei je je preučilo nastali položaj in izdalo izjavo. Ugotavlja, da prinaša socialistični razkol nevarnost za demokratične inštitucije v državi. Italijanska družba hoče utrditev naprednejše politike,- ne pa obratno.
V krajevnem merilu hoče KD nadaljevati s politiko 'evega centra. Zaradi tega bo njena politika
i«iiiiiiiiiiiiii«iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«MiiiiiiiiMiiiiiiiB«ifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBii«iiiiiii«««i«ti>((>iiiiii»«i>*>>>*iiai|*|||it|iaill|lll,ll,,>,,>>lllllllllal>,l,>>ll>,ll,tlll> usmerjena po tej poti.
PRI RAZLASTITVAH ZA GRADNJO NOVE CESTE
Zopet so prezrli mnenja in zahteve lastnikov zemljišč na Devinščini
Nujni koraki Kmečke zveze, zgoniške občine in zasebnikov za zaščito pravic in interesov naših ljudi
Primorski dnevnik je 3. aprila la; ni objavil članek z naslovom: «Pri odkupu zemljišč za cesto za Prosek, bodo morali pravično ravnati z lastniki«, ki je poročal o sklepu tržaškega pokrajinskega sveta z dne 23.3.1968, da se zgradi po Devinščini nov odsek kraške pokrajinske ce ste od Rovne do Božjega polja, da se olajša promet skozi križišče na Proseku. Sklicujoč se na nezadovoljstvo domačinov ob postopku za gradnjo ceste na Vejno, ki so jo začeli ne da bi sploh obvestili lastnike zemljišč, se je članek zaključeval: »Upajmo, da se kaj takega ne do več ponovilo in da za nov odsek ceste za Prosekom ne bodo tako krivično ravnali z lastniki zemljišč, kot ravnajo z lastnik’, po katerih zemljiščih je speljana cesta na Vejno.*
Na žalost kaže, da je ostalo pri upanju in da so na upravičeno zahtevo naših kmetov ali polkmetov, da se slišijo tudi njihova mnenja, ko se od njih terja zaradi neke zatrjevane javne koristi žrtev njihove zemlje, vedno gluhe tudi javne u-prave, ki bi morale biti glavni porok za spoštovanje zakonitosti in pravic vseh.
Upajmo tudi, da je samo zgrešen vtis. Toda vsakokrat, ko stopamo do pristojnih oblasti, in da se potegujemo za pravice naših ljudi, in to se žal dogaja precej pogosto, se nam zdi, da nas gledajo kot na nergače, ki nalašč ustvarjajo zapreke »javni koristi*, če že ne ščuvamo ljudi, ki b. jim bilo drugače »vse prav*.
Bo že držalo, da so naši ljudje zelo potrpežljivi. Tudi vedno poudarjamo, da ne nasprotujemo go spodarskemu in družbenemu napredku in da razumemo, da so za to potrebne nekatere žrtve. Toda napredek je in mora tudi biti napredek vseh, »javna korist* pa prav tako korist vseh. Zato so se naši kmetje in na splošno lastniki zemljišč naveličali, da z njimi ravnajo te kot z nujnimi žrtvami; pravico imajo, da se upošteva tudi njih mnenje, ko se določi, kaj je »koristno* in kaj ne in da se žrtve, ki se od
njih zahtevajo, tudi pravično poplačajo. Te pravice so tudi uzakonjene v 4„ 5., 7., 18. in 65. členu temeljnega zakona o razlastitvah v javno korist iz leta 1965. Ne bomo navajali vseh teh zakonskih določb, toda omenimo naj le, da preden se sploh kakšno delo proglasi za javno koristno, mora biti dana vsakomur
možnost, da izreče svoje mnenje o tej koristi. V naslednji fazi, če in kadar je javna korist priznana, je pravica vseh prizadetih, da izrečejo morebitne ugovore glede na način izvršitve dela (za ceste n pr. glede trase). Preden kdorkoli stopi na zasebno lastnino, mora ustanova, ki hoče to delo opraviti (tudi predhodna, začrtovalna dela na primer) obvestiti župana, župan pa lastnike. V zakonu je tudi točno določeno, kdaj se lahko smatrajo dela za nujna in neodložljiva in v kakšnih primerih je lahko upravičena začasna zasedba
Kakšen postopek pa so izbrali pri uresničevanju omenjenega sklepa pokrajinske uprave glede ceste po Devišnčini.
To nam sicer ni natanko znano, ker nismo mogli zaslediti v Listu legalnih objav naše pokrajine nobene objave o tem (kot predvideva omenjeni zakon). Dejstvo je, da so prizadeti lastniki prve dni junija prejeli po pošu pismo nekega geometra, Ki jih je pozival, da prisostvujejo sestavi zapisnika o popisu njihovih zemljišč. O neki cesti, ki bi se imela tam graditi, je bil sicer govor že nekaj let, toda uradnega obvestila ni bilo nobenega. Zato so zaprosili za pomoč Kmečko zvezo, ki je 4. junija tudi sklicala sestanek prizadetih. Na njem je prišla do izraza zaskrbljenost nad škodo, ki bi jo cesta povzročila kmetijstvu s tem, da b- potekala prav po najboljših vinogradih in vrtovih ter prav ob cvetličnjakih nekaterih najbolj specializiranih kmetov. Vsi prisotni — resnici na ljubo, razen enega — so izrazili zahtevo, da bi vsaj traso premaknili na severovzhod oroti tako imenovani Tarvi-siani, da ne bi bilo škode (in bi ne potekala prav oo hišah).
Nato so nam pa na pokrajinski upravi in deželnih tehničnih uradih sporočili, da so se poslužili nujnega postopka po deželnem zakonu štev. 22 iz leta 1967 in da je cesta že proglašena za javno koristno ter nujno in neodložljivo delo in da so bila dela že oddana na dražbi nekemu podjetju. Ni bila torej dana prizadetim niti možnost, da izrečejo morebitne^ ugovore o javni koristi, niti o načinu izvajanja, oziroma o trasi. Zgoniško občina, katere u-pravljavci so prizadeti in ki upravlja tudi večino ozemlja, po katerem naj bi novi odsek ceste bil speljan, prav tako ni bila uradno o ničemer obveščena. Zaprosili smo torej sku-
pino uglednih strokovnjakov za urbanistična in kmetijska vprašanja, da si skupaj s predstavniki prizadetih iz zgoniške občine na kraju samem ogledamo traso in se posvetujemo o nastopu, da se ugodi upravičenim zahtevani lastnikov zemljišč.
Nato je Kmečka zveza naslovila na predsednika deželnega odbora, ki je pooblaščen, da izdaja dekrete, o razlastitvi ali zasedbi, na deželne odbornike za javna dela, za urbanistiko in za kmetijstvo na tržaško pokrajino in na kmetijsko nadzorni-štvo, daljši opis vse zadeve in ga prosila, naj ne izda nobenih dekretov, preden ni dana prizadetim možnost, da se upošteva tudi njihovo mnenje in njihove upravičene zahteve. Zgoniška občina pa je zahtevala nujen sestanek s pokrajinsko komi sarsko upravo, na katerem je za htevala, da se upošteva mnenje uprave same in njenih občanov.
Upamo, da bodo ti nastopi zalegli ter da bo upravičenim pričakova njem naših kmetov ugodeno.
S svoje strani poudarjamo, da nikogar ne ščuvamo in tega tudi nočemo, ter da nam je prav nerodno, če se zdi, da nastajajo zapreke prav na koncu, kot se je moralo žal zgo diti tudi v primeru ceste na Vejno.
Vse to se nam namreč zdi nepotrebno in celo škodljivo toda ponavljamo, da tega nismo krivi mi, ampak tisti, ki se jim zdi odveč, da oi vprašali tudi za mnenje naše ljudi PREDEN se odloči, kaj je koristno in kaj ne. Dokler se to osnovno načelo ne bo uveljavilo bomo pač morali vztrajati v vseh, še zlasti za nas, mučnih naporih.
Lucijan Volk
Hud padec v Standl
S pridržano prognozo so včeraj pridržali na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice 56-letno gospodinjo Glovanno Sclnkovec por. Svetliih iz Nabrežine št. 89. V ambulanti za prvo pomoč so ženski ugotovili udarce v glavo. Poleg u-darcev pa je bilo zaznati še posebne bolezenske znake, katerih naravo morajo zdravniki še proučiti.
Svetllchevo so pripeljali v Bolnišnico ob 9.40 z rešilnim avtom Rdečega križa. Bolničarji so izjavili, da se je ženska ponesrečila v veleblagovnici «Standa», ko se je zaradi nenadne slabosti zgrudila v enem izmed prostorov trgovine na tla. Nezavestni je takoj priskočilo na pomoč osebje trgovine ter nemudoma obvestilo Rdeči križ,
Menični protesti na Goriškem
V prvi polov'ci preteklega junija so v goriški pokrajini protestirali kar 615 menic, ki so po svojem številu po posameznih občinah tako razdeljene
Kcoriva 3, Krmin 21, Doberdob 11, Dolenje 2, Fara 2, Poljan 8, Gorica 281, Gradiška 23, Gradež 25, Mariano 3. Tržič 119, Moša 2, Romans 14, Ronke 53, ZagraJ 8, Canzian 9, števerjan 1, Slovrenc
1.	San Pier 4, Sovodnje 1, Staran-can 17, Turjak 4. Villesse 3.
Iz biltena trgovinske zbornice Je razvidno, da sta najvišji pro-testirani menici v Gorici po 800 tisoč lir, najvišja v Doberdobu Je 100.000 lir, edina v števerjanski občini pa 130.000.
Kratke iz bolnišnice
V ponedeljek ponoči so mimoidoči našli v Ulici Aquileia na tleh ležečega 69-lebnega Pietra Martellanlja, ki biva v ECA. v Ulici Baiamonti. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v glavno bolndšnico, kjer so ga zaradi raznih ran obdržali na zdravljenju.
diiasMu
V pokrajinskem svetu v petek razprava o Nuova San Giorgio
V petek zvečer bo v dvorani na Korzu Italla redna seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo v glavnem razpravljali o položaju gorlške Industrije s posebnim poudarkom na krizo tovarne Nuova San Giorgio, ki je povzročila pred nekaj tedni večdnevno zasedbo tovarne s strani delavcev. O Istem problemu je že razpravljal občinski svet v Gorici in sedaj je na pokrajinskem svetu naloga, da pove svoje mnenje.
Na dnevnem redu seje pokrajinskega sveta so še nekateri drugi problemi upravnega značaja, kt se nanašajo na modernizacijo pokrajinskih ustanov in na ureditev nekaterih cestnih problemov.
Tragičen skok mlade žene v Rablju
V Rablju si je včeraj ob 13. url iz neznanih razlogov vzela življenje 28-letna Alfreda Lipovšek por. Bon. Vrgla se je iz drugega nadstropja. Prvo pomoč so ji nudili starši, potem so jo prepeljali v bolnišnico v Humin (Gemono), kjer je kljub zdravniški negi podlegla poškodbam.
Naš sodelavec iz Rablja poroča tudi. da je danes proti večeru v Rabliu snežilo.
Seznam goriških davkoplačevalcev
Nadaljujejo objaivo seznama občanov, ki so podvrženi plačevanju družinskega davka za tekoče leto po ugoaoviibvi posebne občinske komisije.
Lekarnar Livio Alesani, 2.500.000 lir obdavčljive vsote (134.100 lir davka); mehanik Carlo Aguzzonl, 2.500.000 (134.100); arhitekt Mario Baresi, 2.500.000	(134.100), trgo-
vec Lino Bregant, 2.500.000 (134 tisoč 100); trgovec Gerardo Ca-sella, 2.500.000 (134.100); geometer Roberto Cerani, 2.500.000 (134.100); knjigovodja Giuseppe Ceriani, 2 milijona 500 000	(134.100);	grad-
benik Luciano Cemigoi, 2.500.000 (134.100); trgovec Oosimo Curci, 2.500.000	(134.100); trgovec Gia-
como Curci, 2.500.000 (134.100); trgovec Tito Grapulin, 2.500.000 (134.100); trgovec Edoardo Huala. 2.500.000 (134.100); trgovec Franc Janni, 2.500.000 (134.100); arhitekt Metod Macuzzi. 2.500.000 (134.100); gostilničarka Ivanka Nanut vd Rubin, 2.500 000	(134.100);	inže-
nir Livio Oppieri, 2.500.000 (134 tisoč 100); upokolenec Livio Sar-delli, 2.500.000 (134.100); gospodinja Andreina Valentinuzzi vd. Or-zan. 2.500.000	(134.100); trgovec
Danilo Walbritsch, 2.500.000 (134 tisoč 100); trgovec Bruno Zullani, 2 500.000 (134.100); Industrijski izvedenec Mario Bisianl, 2.400.000 (126.020); šolski ravnatelj Lučio Bressan. 2.400.00 (126.020); urad-■ ni,k Mario Cevdek. 2.400.000 (126 ‘tisoč 20); uradnik Virgilio Cristia-2.400.000	(126.020); uradnik
jtlSO
I ni.
..................................
NAGRAJENI SLOVENSKI VINOGRADNIKI
Silvan Primožič z Oslavja dobil v Tržiču Oskarja 1969
Nagrajeni so še Stanislav Keber, Miro Gradnik in Jožef Keber, vsi s Plešivega
V ponedeljek zvečer se je v Tržiču zadnjič sestala ocenjevalna komisija za vinsko razstavo v Tržiču. Oskarja za najboljša razstavljena vina je dobil naš rojak z Oslavja Silvan Primožič. Zlato kolajno je dobil za beli pinot iz leta 1968, srebrni pa za rizling 1968 in za sivi pinot 1968. Skupno je dobil 50 točk in s tem osvojil oskarja 1969.
Drugi je slovenski vinogradnik Stanislav Keber s Plešivega, ki je dobil 48 točk. Srebrno kolajno je dobil za tokajec 1968, prav tako srebrno za traminec 1969, in še eno srebrno za sivi pinot 1968. Tretji je Gradimir Gradnik s Plešivega, ki .je dobil srebrno kolajno za beli pinot 1968, ter dve
kolajni (vermeille) za sauvigmon 1968 in črni pinot 1968.
Nagrajen je bd tudi slovenski kmetovalec s Plešivega Jožef Keber, kj je dobil srebrno kolajno za tokaj 1968 in kolajno vermeille za sivi pinot 1968.
Izlet na Km z lastnimi sredstvi, priredi SPD iz Gorice v nedeljo 13. julija. Odhod iz Gorice na Travniku ob 4. url zjutraj, povratek zvečer. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila v Goriški zadrugi pri Perniškem mostu.
Andrea Gamtoa, 2.400.000 (126.020); uradnik Angelino Grinovero, 2.400 tisoč (126.020); skladiščnik Gio-vaoni Ballaben, 2.300.000 (118.180); knjigovodja Renato Benci, 2.300.000 (118.180); knjigovodja Dario Be-ressi, 2.300.000 (118.180); uradnik Marcello Biasubti, 2.300.000	(118
tisoč 180); kirurg Giovanni Bait-tista Cossar, 2.300.000 (118.180); profesor Aldo Geottl, 2.300.000 (118 tisoč 180); uradnik Vittorino Lan-te, 2.300.000 > (118.180); tehnični vodja Ermenegildo Resen, 2.300.000 (118.180); knjigovodja Ferdinando Scodmich, 2.300.000 (118.180); uradnik Giuseppe Smet, 2.300.000 (118 tisoč 180); inženir Bernarda Tac-oheo, 2.300.000 (118.180); uradnik Ovidio Zorzin, 2.300.000 (118.180).
CORSO, 17.30—22: «1 quattro dei Texas», F. Sinatra in A. Ekberg; ameriški barvni flm.
VERDI. 17.15—22: «Lice<raa di ^ splodere«, L. Ventura in M. D’Arc, kmemaskopski film v barvate
MODERNISSIMO. 17.30-22:	«Bi-
sexuab>, M. Yasuda in K. Ogata, japonski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan vstop.
VITTORIA. 17.15:	»Cerimonia se-
greta«, E. Taylor m R. Mitchum; ameriški barvni film, mladini pod 18 letom prepovedan.
CENTRALE. Zaprto.
Irzic
AZZURRO. Zaprto zaradi počitnic.
EXCELSIOR. 17.30—22: «Fermi tut-ti, ricomintiamo d’accapo.>, E. Presley, barvni film.
PRINCIPE. 17.30—22:	«1 lunghi
gioml dell’odio», G. Madison in L. Brundar, barvni flm.
Kora Lonca
Soča (Nova Gorica); «Vera Cruz«, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
Deskle: «Angelika in sultan«, francoski barvni film — ob 17. in 20.
Svoboda (Šempeter): «Pas nedolžnosti«, italijanski barvni film _
ob 18.30 in 20.30.
Šempas: Prosto.
Kanal: Prosto.
Renče: «Vroča noč«, ameriški barvni film — ob 20.30.
Prvačina: Prosto.
DE2URNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna A. Corso, Marzkg, Korzo Italija 89, tel. 24-43.
TR2I0
Danes ves dan in ponoči Je e Tržiču odprta lekarna «AUa salu-te« dr. Fabbris, UL Cosulich, teL
72480.
Tm5|
im&\
KOLESARSTVO
«TOUR DE FRANCE»; /0. fWP>1
Merckx tudi danes drugi za rojakom Van Springelom
Skupna lestvUa je ostala brez bistvenih sprememb
2.	Merckx (Bel.) 6.43’44”
2. Wagtmans (Hol.)
4 Gimondi (It.)
5.	Pingeon (Fr.)
6.	Poulidor (Fr.) 6.43’48”
7 Vianelli (It.)
8.	Gandarias (šp.)
9.	Panizza (It.) 6.44’45”
10.	Poppe (Bel.) 6.46’39"
11.	Theilliere (Fr.) 6.47’48”
12.	Lebaube (Pr.)
13.	Sohutz (Luks.) 6.48'42”
14.	J. Galera (šp.)
15.	Gaibica (Sp.)
18.	Van Dem Bossche (Bel.) 6.48’17”
17.	Palidori (It.) 6.49’22”
18.	Agostinho (Part.) 6.49’24”
HOKEJ NA KOTALKAH
BRIACON, 8. — Etapna zmaga Van Springela, napeta bitka za osvojitev drugega mesta na cilju, v kateri je zmagal rumena majica Merckx in v bishvu nespremenjena skupna lestvica, to so glavne točke, ki so najbolj značilno označevale 10. etapo «Tou-ra». Pa še nekaj: etapa je bila izredno težka, kar potrjujejo tudi številni odstopi, zaradi katerih se je število tekmovalcev še bolj zmanjšalo.
Favoriti so se danes ves čas držali v ospredju In niso dopuščali presenečenj, kar pa je bila v bistvu voda na Merckxov mlin, kateremu gre ohranitev «statius quo» najbolj v račun. Van Sprin-gel je ušel iz vodilne skupine šele v zaključnem delu vožnje in je osvojil prvo mesto, za njim pa se je vnela ostra bitka za drugo mesto, v kateri je zmagal Merckx.
Etapna lestvica:
1. Herman Van Springel, ki je prevozil 220,500 km dolgo pot v 6.41’43” s poprečno hitrostjo 32,934 km na uro
iHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininini
Se danes prijave
Pripravljalni odbor za letošnje slovenske športne igre naproša vsa društva, ki se nameravajo udeležiti te prireditve, naj do danes, v sredo zvečer javijo imena svojih predstavnikov za* organizacijski odbor (kot je bilo domenjeno na pripravljalnem sestanku) in sicer v uradu SŠI v Trstu, Ul. Geppa 9-1.
Urad je odprt vsak dan od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa tudi od 19. ure do 21.30.
Prav tako do danes naj prijavijo zainteresirana društva tudi imena svoji h kandidatov za tečaj nogometnih sodnikov, ki se bo začel v prihodnjih dneh.
liiMiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMHimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
V soboto in nedeljo nastop igralcev Poleta
19.	Dancem (It.) 6.49’27”
20.	Lopez - Rodriguez (šp.) 6.49’47” itd.
Skupna lestvica:
1.	Merokx (Bel.) 47.35’26’’
2.	Pingeon (Fr.) 5’21” zaostanka
3.	Poulidbr (Fr.) 6’49”
4 Wagtmans (Hol.) 7’16”
5.	Gimondi (It.) 7’29”
6.	Gandarias (šp.) 9’24”
7.	Vianelli (It.) 9’45”
8 Van Spriingel (Bel.) 10’30”
9.	Galera (šp.) 15’43"
10.	Letort (Fr.) 18’44”
11.	Panizza (It.) 19’16”
12.	Schu-tz (Luks.) 19’22”
13.	David (Bel.) 20’03”
14.	Poppe (Bel.) 20’05”
15.	Galdos (šp.) 23’49”
NEAPELJ, 8. — Na svetovnem jadralnem prvenstvu razreda «lete-či Holandec« v Neaplju je Anglež Rodney Pattdsson zmagal že tretjič zaporedoma. Italijanski tekmovalci so — v slabih vremenskih pogojih — dosegli nezadovoljive uvrstitve.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOLESARSTVO
DIRKA PO JUGOSLAVIJI
Nemec Voigtlander zmagal v Pulju
V deseti etapi kolesarske dirke po Jugoslaviji od Reke do Pulja je zmagal vzhodni Nemec Voigt-lander, ki je 100 km prevozil v 2.28’14”. Drugi je Berger (Norveška), 2.28’34”, tretji Roner (Slovenija) 2.28’34”, četrti Pavelič (Jugoslavija) 2.29'35”, peti Bilič (Jugoslavija) 2.29’39”. Na skupni lestvici še vedno vodi Holandec Zoatemelk s štirimi minutami prednosti pred Rusom Neljubl-nom.
Med moštvi je prva Sovjetska zveza s časom 109.05’16”, samo deset sekund slabša pa je Holandija.
JADRANJE
PRVENSTVO A LICE
Že drugič v letošnjem prvenstvu dvojna zmaga tržaških moštev
Dvojna zmaga tržaških ekip (in
to se je letos zgodilo le še en-
krat), je končno nekoliko razve-
selila tržaške ljubitelje hokeja, ki
v letošnjem prvenstvu res niso i-meli veliko veselih dni. Ne preseneča toliko zmaga Triestine, ki je na lastnem igrišču odpravila sicer nevarno Piro Follonieo, kot zmaga Ferroviaria proti drugemu toskanskemu moštvu, Skating Ciuhu, to / neposrednem tekmecu za obstoj v ligi.
Ferrari ario je dosegel visoko zmago predvsem zaradi velike izkušenosti svojih igralcev, ki so hladnokrvno izrabili vsako napako
V	soboto 12. in nedeljo 13. t. m. bo na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah zaključna prireditev SD Polet, ki se bo tako poslovil od letošnje športne sezone. Ta sezona je prinesla Poletu precej u-spehov in je oblino poplačala trud vseh, ki so sodelovali, bodisi kot organizatorji in voditelji, bodisi kot aktivni športniki. Za te uspehe se ima Polet zahvaliti predvsem dejstvu, da Je polagal važnost na mlajše sile, da si ustvari podlago, iz katere se bodo lahko v bodočnosti razvile res močne in kvalitetne ekipe. Za to prireditev je Polet poskrbel, da bodo igrale, in se s tem predstavile širšemu občinstvu, vse ekipe, s katerimi trenutno razpolaga. Te ekipe se bodo pomerile v turnirjih odbojke in košarke z ekipami slovenskih in italijanskih društev, ki so se odzvala vabilu Poleta.
V	odbojki bosta dva turnirja: v ženskem bo igrala ekipa Poleta proti Zarji in Sokolu. Moški turnir se bo tudi odvijal med istimi ekipami. Polet bo zastopala ekipa, ki je lani Igrala na promocijskem prvenstvu.
Tudi v košarki bosta ženski la moški turnir, namenjena naraščajnikom. Moški turnir bo v bistvu ponovil tekme izločilnega dela mladinskih Iger: proti Poletu bosta namreč igrala ŠZ Bor in Mi-
var. ženska Poletova vrsta bo pa igrala proti kvalitetnima ekipama Mivar in Interclub iz Milj. Svojo prvo tekmo bodo igrali tudi najmlajši košarkarji proti istovrstni ekipi Mivarja.
Spored bo zaključil nastop ko-talkarsikega odseka ŠD Polet, ki ga s požrtvovalnostjo in uspehom vodi bivši italijanski podprvak Mario Vitta.
Spored:
Sobota 12. košarka:
17.00: Bor - Mivar (m.)
17.50: Bor - Polet (m.)
19.00: Mivar - Interclub (ž.) 19,50: Mivar - Polet (ž.)
Nedelja 13. odbojka:
8.30: Zarja - Sokol (ž.)
Zarja - Polet (ž.)
Sokol (ž.)
Zarja (m.)
Sokol (m.)
Polet (m.)
Polet (ml. mlad.) Interclub (ž.) Mivar (m.)
Polet 11.00: Polet Zarja Sokol
košarka:
16.30: Mivar 17.30: Polet 18.45: Polet kotalkanje:
20.00 - 21.00
Ob zaključku športnega dela prireditve bo za vse prisotne prosta zabava s plesom ob zvokih e-iektričnih kitar ansambla «Lea-ders«.
Deloval bo dobro založen kiosk.
Igor Simonič
borbenih a nepazljivih domačinov. Tekma je bila za obe ekipi zelo vazna. Skating Club je takoj «ju-rišal» na tržaška vrata in kmalu prešel v vodstvo z Masalo. Napadi so se nadaljevali tudi po golu, ko pa je sredi polčasa Bissoli izenačil so domačini zgubili glavo in se brez vsakega varovanja vrgli v napad. To pa je bilo kot nalašč za Scieghija iin Gregorija, ki sta še petkrat pretresla njihovo mrežo.
Triestina je imela sicer lažje delo, čeprav je Pro Follonica pred vsem v prvem polčasu, ko je igra potekala precej izenačeno, potrdila dober vtis s prejšnjih tekem. Domače moštvo je kljub odsotnosti Mairtellamija napadalo zelo u-činkovito, predvsem zaradi dobrega dne Počkaja in Peroka, napadi gostov pa so imeli v Mariju nepremostljivo oviro. Triestina je tako v lestvici preskočila Candyja in ostala ’ 'tik če'.u zasledovalcev,
Do najveojega presenečenja je prišlo v Modeni, kjer je Marzottu le za las ušla prestižna zmaga nad Irisom. Domače moštvo je naletelo na slab dan in niti štirje pe-nali, ki jih je dosodil sodnik, niso zadostovali za zmago. Nasprotno, Marzotto je stalno vodil in je s svojo igro dokazal, da je začetna kriza že mimo, Iris pa ga je dohitel le 3’ pred koncem, ko je Moncaglieri končno izkoristil naj-strožjo kazen.
Laverda je na lastnem igrišču brez težave premagala lanske prvake. Neizprosni Battistella je bil v prvem delu trikrat uspešen, njegov pa je bil tudi prvi gol drugega polčasa Šele potem, ko je Borgatello dopolnil tovariševo delo s petim golom, je lahko Candy prišel malo do sape in dosegel vsaj častni zadetek.
Lahko de’o je imela tudi Nova-
OBVESTILA
ODBOJKARSKI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da se bodo začeli redni treningi prve, druge in tretje ženske odbojkarske ekipe v petek, 11. t. m ob 19. uri na stadionu «1. maj».
Izlet ŠD Breg na Koroško
ŠD Breg priredi v nedeljo, 13. julija izlet na Koroško in sicer v Ziljsko dolino in k Osojskemu jezeru. Prijave sprejemajo vaški po-
ra, za katero ni bil Trissiino resen tekmec. Kljub temu je ostal rezultat v prvem polčasu zelo nizek, ko pa sta se Zaffinetti in Colombo «z±>udiia», se je tekma spremenila v pravi trening za domačine.
Rezultati:
Laverda - Candy 5:1 Skating Club - Ferroviario 1:6 Nova ra - Trissino 9:2 Iris - Marzotto 4:4 Triestina - Follonica 4:0
Lestvica:
Nov ar a	8	6	1	1	54	24	13
Laverda	8	5	2	1	28	14	12
Iris Amatari	8	5	2	1	34	19	12
Triestina	8	4	2	2	25	17	10
Camdy	8	4	1	3	27	23	9
Pro Folloni.	8	3	2	3	29	29	8
Marzotto	8	2	2	4	18	28	6
DLF Trieste	8	2	1	5	29	32	5
Trissino	8	1	1	6	17	44	3
S.C. Follonica	8	0	2	6	16	42	2
JZ TAJNIŠKEGA POROČILA NA OBČJS1M ZBORU ŠD BREG
Pomanjkanje športnih objektov teži športnike dolinske občine
Danes priobčujemo tajniško poročilo na zadnjem občnem zboru. SD Breg, ki ga je podal tajnik Klavdij Brajnik.
Če se ob koncu letošnje sezone ozremo v komaj preteklo dobo, moramo z veseljem ugotoviti, da je tudi letos naše društvo želo lepe uspehe in doseglo splošen napredek. Skoraj vsi naši tekmovalci so že zaključili svojo letošnjo dejavnost razen prve moške odbojkarske ekipe, Id mora nastopiti v deželnem finalu za prestop v D ligo. Kaže, da bodo tudi najmlajši odbojkarji nastopili v deželnem finalu v začetniškem prvenstvu. Poprečno so naši igralci letos manj nastopali kot v prejšnjem letu iz razlogov, ki jih bomo kasneje opisali.
Oglejmo si najprej naše delovanje, nato pa se bomo seznanili z raznimi vprašanji, ki tarejo društvo.
Naša nogometna moštva so odigrala skupno 70 srečanj v okviru prvenstev, turnirjev in prijateljskih tekem. Mnogo manj kot v prejšnji sezoni, upoštevati pa moramo, da letos niso nastopili na SŠI, ker jih ni bilo, ter da so nogometaši bili brez svojega igrišča. Člansko moštvo je odigralo 30 tekem, od katerih 22 v prvenstvu tretje kategorije, kjer je v svoji skupini zasedlo prvo mesto in se uvrstilo tako v drugo amatersko kategorijo. Nadalje je nastopilo na dveh turnirjih, kjer je zasedlo tretje mesto in odigralo štiri prijateljske tekme, člansko ekipo je letos tvorilo 18 igralcev, toda mnogokrat so člani manjkali in izpopolniti je bilo treba njihove vrste z mladinci. Skupno je nastopilo v vrstah prvega moštva 23 igralcev. Odbor je sklenil podariti vsem nastopajočim spominsko kolajno za njihovo letošnjo uvrstitev.
V mladinski ekipi je letos nastopilo kar 21 igralcev. Mnogi pa so žal nastopali le nekajkrat ter nekateri celo samo po enkrat. Od mladincev smo letos pričakovali visoko končno uvrstitev, kot je to tudi kazalo v začetku prvenstva. Po dveh mesecih pa so ostali brez trenerja, kar je nanje zelo negativno vplivalo in spravilo v veliki meri ekipo v krizo. Proti koncu prvenstva pa si je ekipa zopet nekoliko opomogla, se preuredila
Na občnem zboru Brega so izvolili v novi odbor naslednje odbornike:
PREBENEG Bandi Nevjo Bandi Mirko Bandi Boris Olenik Marij
MACKOVLJE Tul Jordan Tul Idie Tul Dušan Sturman Luciano
DOLINA Kiabjan Silvan Lovriha Boris štrajn Peter Ota Emil Dr. Slavec Sancin Savino Pangerc Boris
BOUUNEC Ota Drago Pečenik Marino Kuret Milan Kuret Rino Kofol Klavdij Kuret Gorazd Kuret Fulvij Petaros Vojko Maver Dušan Maver Sergij Kozina Severino
BORŠT Zobec Marij Maar Anton Zahar Stevo Rapotec Franko Žerjal Boris Petaros Doljan Rojc Pino
DOMJO čefuia Anton Strnad Egtdij Žerjal Danilo Kralj Marino Ota Vladimir
RICMANJE Komar Silvestro Krašovec Nereo Krašovec Silvan Cej Hilarij Kuret Miran Brajnik Klavdij
KOLONKOVEC in TRST Stančič Pino Kariš Josip
PESEK,
GROCANA, DRAGA Bah Marij
Tajnik Klavdij Brajnik
in uspešno zaključila prvenstvo ter se uvrstila na peto mesto med 16 ekipami.
Začetniki so letos dali lep zgled svojim starejšim sotrudnikom, saj so lepo in resno trenirali in se z vso vnemo lotili prvenstva. Napredek v skupni igri se je zaznamoval od tekme do tekme. Odličnih rezultatov niso dosegli, saj so le malo skupno nastopali in so imeli sorazmerno pretežka srečanja.
Odbojka je letos nekoliko zastala, predvsem moška. Največ je nastopala prva ženska ekipa, ki se je poleg prvenstva italijanske B lige udeležila številnih srečanj ir turnirjev. V svoji skupini je na državnem prvenstvu zasedla drugo mesto
Mladinska ekipa se letos ni preveč izkazala. Kljub rednim — čeprav slabim treningom zaradi neprimerne telovadnice, dekleta niso dosegla ravni, ki bi jo morala, če upoštevamo, da nastopajo že dve leti. Proti koncu sezone pa je bila ekipa številčno v krizi zaradi neresnosti nekaterih igralk, ki so brez vsakršnega razloga opustile igro, dve pa„sta jo morali zaradi bolezni. Na mladinskem prvenstvu se je ekipa uvrstila na zadnje mesto, na promocijskem pa na tretje-
Moška odbojka žal je letos zaradi pomanjkanja trenerja in prostor,. za treninge, malo delovala. V začetku sezone je članska ekipa nastopila na dveh turnirjih, nato pa povsem mirovala do začetka promocijskega prvenstva. Med tem časom so bili treningi zelo redki ter odbojkarji niso bili ob začetku prvenstva tehnično dovolj pripravljeni, kljub temu pa so se uvrstili v deželni finale za prestop v D ligo.
Letos je nastala tudi začetniška moška odbojkarska ekipa, v kate ri nastopa trenutno 12 odbojkar jev. Zanje bo moralo društvo še posebno skrbeti, kajti predstavlja jo pravi vir za bodoče odbojkar sko udejstvovanje. Trenutno nastopajo na začetniškem prvenstvu, kjer so se dobro izkazali in zasedli drugo mesto. Verjetno je, da se bodo udeležili tako deželnega finala.
Pri tem našem kratkem preg le du smo ugotovili, da ekipe, ki imajo rednega trenerja, lepo in u-spešno nastopajo. Novi odbor bo moral težiti za tem, da bo za vsako ekipo poskrbel primernega trenerja, kar bo omogočilo boljše in kakovostnejše nastopanje naših moštev.
Da bi se šah bolj populariziral je društvo priredilo dva šahovska turnirja. Veliko zanimanje je zbu-
dil interni društveni turnir, katerega se je udeležilo 15 članov. U-deleženci pa so bili v glavnem le starejši, žal da se ni tudi mladina aktivneje udeležila turnirja, kljub velikemu zanimanju, ki ga je zanj izkazala.
Društvo je priredilo nadalje smučarska izleta v Kranjsko goro in Nevagal, postavilo, stojnico za praznik grozdja, priredilo tradicionalni pustni ples, predvajanje filmov o Mehiki in olimpijskih igrah. To je bilo v glavnem letošnje delovanje, ki bi se moralo zaključiti z društvenim izletom na Koroško, ki bo 13. julija, na katerega vse prav toplo vabimo. Naš igralski kader se je letos številčno okrepil. Pri nogometu in pri odbojki so stopili v naše vrste novi Igralci, še posebno mladinci in mladinke. Na žalost pa so nekateri stare;ši opustili svoje nastopanje, zelo negativno Je tudi, da se nihče izmed naših igralcev ni tehnično izpopolnil. Društvu primanjkuje tehničnega osebja, zato je zaželeno, da bi se v bodoči dobi vsaj ne-kaetrl vpisali v tečaje, ki jih prirejata nogometna ali odbojkarska zveza za trenerje in sodnike, kajbi ti so neobhodno potrebni za delovanje društva.
Društvo ie delovalo v zelo slabih okoliščinah. V prvi vrsti je na to vplivala skrb za nastope naših nogometašev, ki so ostali brez igrišča. Dogodilo se je celo. da je mladinska ekipa zgubila tekmo brez borbe zaradi nerazpoložljivo-sti tujega igrišča.
Drugi glavni vzrok je bila finančna stiska ali bolje negotovost dohodkov, v kateri se društvo trenutno nahaja, in tretji neresnost nekaterih odbornikov. Od 50 izvoljenih na zadnjem občnem zboru se je sej udeleževalo le okrog 15 do 18 izmed njih. Kolikšno delo so slednji imeli, si lahko vsakdo predstavlja, želimo torej, da bi bodoči odborniki z večjo resnostjo in razumevanjem sprejeli to svojo nalogo, da bo društvo čim bolje delovalo.
Rekli smo. da je društvo v finančni stiski To. je predvsem odvisno od pomanjkanja vstopnine pri nogometnih tekmah, ki je predstavljala do sedaj glavni vir dohodkov. Društvo Je zašlo trenutno v blagajniški primanjkljaj. Da bi se slednji čim bolj zmanjšal in omedli, je bil odbor prisiljen voditi pravo politiko varčevanja. O-mej.il je vse izdatke na najnujnejše. Opustil prirejanje vsakršnih turnirjev in prijateljskih srečanj, kar je seveda zelo negativno in kar se je zelo poznalo predvsem pri odbojki. Praktično so se naši igralci udeležili prijateljskih srečanj, le če so bili povabljeni.
Zahvaliti se moramo vsem članom, ki so razumeli društveno finančno stisko in redno pomagali ter plačevali članarino. Pobiranje slednje se ie letos reorganiziralo in predstavljalo je tako glavni vir naših dohodkov. Najtopleje se moramo zahvaliti občinski upravi za podel ieno nam podporo, ki nam je v veliki meri olajšala naše delovanje. Tudi deželna uprava nam je obljubila denarno podporo, ki pa je doslej še nismo prejeli. To, da nas javne ustanove priznajo in nam pomagajo, je dokaz o koristnosti našega obstoja in delovanja
Zelo pereče je še vedno nastopanje odbojkoric in odbojkarjev v zimskem času, ker ne razpolagamo z domačo telovadnico. Posluževati se moramo tako oddaljene telovadnice pri Sv. Ivanu (stadion «1. maj«) ali pa kje drugje kot letos n. pr. v Sv. Sergiju. Nastopanje v tej telovadnici pa Je zelo drago,
bil«
kajti plačevati je bilo treba vi* tarja in najemnino prostorov. zvezi z nastopanjem je proble® prevozov posebno še članic in čl* nov mladinskih ekip. Zaradi m&l!’ številnih spremljevalcev se je dogodilo, da so nekateri morali ti stati praktično vozniki. Vse doki*1 ne bomo razpolagali s telovadni*« v do-mačem kraju bo to vprašani« zelo pereče. Prevozu odbojkar J6'1 se je pridružilo letos vprašan)« prevoza nogometašev, ki so stals« nastopali na tujih igriščih. K® lškšne težave ima društvo ob P® manjkanju ustreznih športnih jektov je bilo razvidno iz gomJ* ga. Prisiljemi smo zato ponovs« obrniti se na javno upravo s pr«* njo, da bi čim prej poskrbel* * obljubljene nam objekte, kaj' nasprotnem primeru bo dri zaradi vedno večjih stroškov prisiljeno omejiti svoje dejav kar bi predstavljalo veliko nazad' vanje. Število članov se je letos ti večalo. V društvu je včlanjenih ** članov, kar dokazuje, da si društv« pridobiva vedno novih simpati*«' jev in večji ugled. Poskrbeti P* ® morali, da se društvo tudi pravn« prizna, to je legalizira. To bo dfi rala biti ena prvih nalog novoiz*0, ljenega odbora, kajti šele ko se društvo legaliziralo, bo lahko op®' nomočeno nastopalo pred javnost j0. Nadalje bd morali težiti za te® da se naše delovanje razširi. N* športniki bi lahko gojili še dru? športne panoge n. pr. plavahr atletiko, kolesarstvo, saj slednjeS" ne goji še nobeno slovensko špod no društvo. V zimskem času j* lahko v večji meri gojili smuian)8 in priredili razne smučarske teč*' je Letošnji odbor je skušal priri diti tečaj kotalkanja, kar mu P* zaradi preobilice dela ni uspel® Dobro bi bilo, da bi bodoči bor kaj ukrenil v tem smislu. N« lepše bi prav gotovo proslavili n* šo dejavnost in naše območje-Nazadnje se zahvaljujem vsem. ** so na kakršen koli način pril# mogli k uspešnemu delovanju *** šega društva, bodočemu odboru Jr želim obilo uspeha v bodočem lovanju, ki naj bi povečalo slov«® in ugled našemu društvu in nar1 vsem.
Gejsa Hanako Iši o Richardu Sorgeju
(Nadaljevanje s 3. strani)
___________________ ___________
vjetska vlada, dali so mi odlile®' vanje. Vrnila sem se 1. 1967. P|a' čali so mi vse stroške zdravljenj«' ko sem bila bolna.«
»Vam je kdaj pripovedoval 0 svoji mladosti?«
«Vem, da je oboževal svojo m«" ter. Vsakega aprila ji je na nj#> rojstni dan telefoniral, naj se J* nahajal kjerkoli.«
»Vi ste torej 1. 1965 odšli v M°" skvo. da bi ga srečaM?«
«Sleherni dan ga srečujem, tud* vi ga lahko srečate, če me jutr* pospremite.«
Naslednjega dne je pršel droben dež. Časnikar in Hanako sta sto" pala med grobovi tokijskega P°’ kopališča Tamaren. Obstala s*4 pred grobom, kjer na spomenik*) v ruščini, japonščini in nemščin* piše: »Heroju Sovjetske zveze B*' chardu Sorgeju, 1395-1944.» P o® tem odlikovanje in palma in še naslednji tekst: »Umri sem, d* bi se preprečila vojna. Tu sta moje ime in moj spomin.« Hana-ko se je sklonila in položila n* grob cvetje. Ta obred opravlja že četrt stoletja.
verjeniki društva.
GEORGE SAND
Indiana
12.
Tvoj mož, tvoj gospodar me je prinesel, vdan v usodo, vsega krvavečega na svoji roki in me vrgel k tvojim nogam rekoč: ,Tu ga imate!’ Zdaj naju nič več ne more ločiti...))
«On naju lahko loči!« mu je živo segla v besedo gospa Delmarejeva, ki se je predala zanosu svojega ljubega in ga z naslado poslušala. «žal, žal ga ne poznate; ta človek ne zna odpuščati, ta človek ne goljufa. Raymon, ubil vas bo!...»
Jokaje se je skrila na njegove prsi. Raymon jo je strastno objel in vzkliknil:
«Naj pride, naj pride in naj mi iztrga ta trenutek sreče! Izzivam ga! Ostani, Indiana, ostani pri mojem srcu, tu je tvoje pribežališče in tvoje zavetišče. Ljubi me, in neranljiv bom. Dobro veš, da ni v moči tega človeka, da bi me ubil; bil sem že izpostavljen udarcem brez brambe. Toda tl, angel moj, si poletela k meni in tvoje peruti so me obvarovale. Nič se ne boj! Bova že znala odvrniti njegovo jezo; zdaj se niti zate ne bojim več, saj bom pri tebi. Kadar bi te hotel gospodar zatirati, se bom postavil zate proti njemu. Če bo treba, te bom iztrgal njegovi kruti postavi. Hočeš, da ga ubijem? Reci mi le, da me ljubiš, pa bom njegov morilec, če ga obsodiš na smrt...»
»Groza me obhaja; molčite! če hočete koga ubiti, ubijte mene; kajti en dan sem živela, več ne želim...«
«Pa umri, ampak od sreče,« Je vzkliknil Raymon In pritisnil svoje ustnice na Indianine.
Ta vihar je bil prediivji za tako nežno cvetlico; prebledela je, segla z roko k srcu in se onesvestila.
Raymon si je najprej mislil, da bo z božanjem poživil kri v njenih ledenih žilah; toda zaman ji je pokrival roke s poljubi, zaman jo je klical z najslajšimii imeni. Ni nalašč omedlela, kakor se marsikdaj dogodi. Gospa Delmarejeva je bila že dolga leta težko bolna In podvržena živčnim krčem, ki so trpeli po cele ure. Obupan je moral Raymon klicati na pomagaj. Pozvonil je; prikazala se je hišna, toda steklenička, ki jo je nosila v roki, ji je zdrknila na tla in iz neder se ji je izvil krik, ko je prepoznala Raymona. Ta je brž zbral vso svojo prisebnost in ji zašepetal na uho:
«Tiho, Noun! Zvedel sem, da si tukaj in sem prišel zaradi tebe; nisem pričakoval, da bom naletel na tvojo gospodarico, bil sem prepričan, da je na plesu. Ko sem vdrl sčm„ sem jo prestrašil, da je omedlela; bodi pametna, umaknem se.»
Raymon je zbežal, ženskam pa je zapustil vsaki svojo skrivnost, ki je usodno zanetila obup v tej in oni duši.
VII
Ko se je Raymon naslednjega dne prebudil, Je prejel drugo Nounino pismo. Ni ga zaničljivo zavrgel; nasprotno, prizadevno ga je odpri; morda mu bo povedala kaj o gospe Delmarejevi. Zares je bilo govora o njej; toda v kakšno zadrego se je bil spravil Raymon s svojimi zaguljenimi spletkami. Mladenka ni mogla več prikrivati svoje skrivnosti. Od trpljenja in groze je shujšala v lica, gospa Del marejeva je opazila, da boleha, vendar ni stikala za vzroki. Noun se je bala polkovnikove strogosti, a še bolj miline svoje gospodarice. Zatrdno je vedela, da ji bo odpustila, toda umirala je od sramu in bolečine, da se ji bo morala razodeti. Kaj bo z njo, če Raymon ne bo poskrbel, da ji, bo prizaneseno s ponižanji, ki Jo čakajo? Naposled se bo moral
vendar zavzeti zanjo, sicer se bo vrgla gospe Delmarejevi k nogam in jd vse povedala.
Ta strah je napravil na gospoda Ramičrea neznanski vtis. Njegova prva skrb je bila, da odstrani Noun od gospodarice.
((Varujte se spregovoriti brez mojega privoljenja,« ji je odpisal. ((Poskušajte priti nocoj v Lagny, jaz bom tam.«
Na poti tja je premišljeval, kako naj se vede. Noun je imela dovolj zdrave pameti, da ni mogla računati z nemogočimi zadoščenji. Nikoli si ni upala ziniti besedice o poroki, in	ker je bila obzirna in	plemenita,	se je čutil Raymon
manj krivega.	Dopovedoval si	je, da je	ni slepil in da je
morala	Noun	več kot enkrat	spregledati	svojo usodo. Ray-
mon ni	bil v	zadregi, da bi	ubogemu dekletu ponudil po-
lovico svojega premoženja; pripravljen je bil obogatiti jo, ji odvzeti vse skrbi, ki mu jih je narekovala obzirnost. Njegov položaj je bil zato mučen, ker ji ni maral povedati, da je ne ljubi več, kajti slepiti ni znal. Daši je bilo v tem trenutku njegovo vedenje na videz dvoumno in lopovsko, je bil v svojem srcu odkritosrčen, kakor vedno. Noun je ljubil čutno, gospo Delmarejevo pa je ljubil iz vse svoje duše. Do tedaj se ni zlagal ne njej ne oni. šlo mu je za to, da se ne bi začel lagati; Raymon se je čutil enako nezmožnega, da bi zlorabil ubogo Noun, kakor da bi jo pognal v obup. Imel je izbiro med podlostjo in barbarstvom. Raymon je bil zares nesrečen. Prišel je že pred vhod v Lagny, odločil se pa še ni.
Noun ni pričakovala tako hitrega odziva, zato se JI je vrnilo nekaj upanja.
«še me ljubi,« si je rekla, «noče me zapustiti. To Je prav preprosto: malo je pozabil name: sredi veselic v Parizu, kjer ga Imajo gotovo vse ženske rade, se je dal za kratek čas zapeljati stran od uboge Indijke.. Joj, kdo pa sem, da bi zame žrtvoval toliko uglednih, lepših In bogatejših dam kot sem jaz? Kdo ve?« si je rekla v svoji pre-
proščini. «Morda je kraljica Francije zaljubljena vanj.«
Noun je premišljevala, kako privlačuje njenega Ijubeš9 razkošje, in se domislila, kaj bo storila, da bi mu bila ** bolj všeč. Postavila se je z okolico svoje gospodarice, 1$ netila ogenj v sobi, kjer je v Lagnyju prebivala gospa De}' marejeva, okrasila kamin z najlepšimi cvetlicami, kar jih )e mogla dobiti v topli gredi, pripravila vse budoarske P1®' jetnosti, o katerih se Ji nikoli ni sanjalo, in ko se je pogl®" dala v velikem stenskem ogledalu, si je morala priznati, d* je lepša kot cvetlice, s katerimi se je poskusila okrasih ((Velikokrat mi je rekel,« si je dopovedovala, «da mi *** treba nobenega okrasa, da bi bila lepa, in da noben* dvorna dama v sijaju svojih draguljev ne odtehta enega samega mojega smehljaja. Toda zdaj ga zanimajo prav w ženske, katere je omalovaževal. Le pogum, naj bom vesel»> živahna in dobre volje; morda bom nocoj zopet osvojil* ljubezen, katero sem mu vdahnila.«
Raymon je pustil konja v oglarjevi kolibi v hosti in stopil v park, od katerega je Imel ključ. To pot ni tvega1, da bi ga imeli za tatu; skoraj vsi služabniki so odšli z g<r spodarji; vrtnarja je podkupil, vse dohode v Lagny pa J* poznal prav tako dobro kot do svojega lastnega doma.
Noč j« bila hladna, gosta megla je zagrinjala drevje * * * * v parku, in Raymon je le s težavo razločeval črna debla v be1* megli, ki jih je oblekla v prosojna oblačila.
Nekaj časa Je blodil po vijugastih drevoredih, preden J* našel vrata v kiosk, kjer ga je pričakovala Noun. Stop11* mu je naproti v kožuhu s kapuco, potegnjeno na glav®' «TukaJ ne moreva ostati,« je rekla, (»prehladno Je. Sle' dite ml in ne govorite.«
Raymonu se je skrajnje upiralo, da bi stopil v hišo go*P® Delmarejeve kot ljubimec. njene hišne. Vendar se je mor*1 vdati; Noun Je stopala lahkotno pred njim; ta sestanek J* moral biti odločilen.
.	(Nadaljevanje sledi)
prjofi _ MONTECOHI 6 tl TELEFON »3-80« in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA it 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA, mesečno 800 Ur ' UREDNISI VO. TRST ul	^ ^loletna „ 100 Ur SFRJ p0gamezna številka v tednu tn. nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din 0.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tl»£
TaF	rt 7« £frj adit DZS Liubltana Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, Onančno-upravnl 250, osmrtnloe 150 Ur - Mali oglasi 40
Trst 11-5374 - Za ^	- Oglasi sa tržsJko in gorlško pokrajino ne naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Socletk PubUcltk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trat_____________________________________________„