127
Poučni in zabavni drobiž.
v
— Šolstvo Trsta in okolice. Te dni se je priobčilo vladno poročilo za leto 1896-97, iz katerega posnamemo to-le ter pripuščamo sodbo onim, ki imajo sveto dolžnost, da varujejo tudi slovensko mladino.
Minolega leta je bila v Trstu jedna c. kr. meščanska šola za dečke in jedna za deklice z nemškim poučnim jezikom. Mimo tega je vzdrževalo mesto dve meščanski šoli za deklice z italijanskim poučnim jezikom (via Nuova in via Griotto).
Ljudskih šol je bilo 38 in to za dečke 11, za deklice 12, mešovitih 15 ; vse so bile polnodnevne. Z italijanskim poučnim jezikom: 25, z nemškim: 2, s slovenskim: 11; med slednjimi je bila za dečke: 1, za deklice 1 in 9 mešovitih. Med italijanskimi šolami je bilo 12 četerorazrednih, 13 pete-rorazrednih, 8 šestrazrednih in 1 sedemrazredna. Med sloven skimi (v spodnji in zgornji okolici): 2 dvorazredni, 1 troraz redna, 8 četerorazrednih.
36 šolskih poslopij — pravi poročilo — bilo je v dobrem stanu.
Zasebnih ljud. šol je bilo: 6 z italijanskim, 2 z nemškim, 2 z italijanskim in nemškim, 1 z nemškim in francoskim, 3 s slovenskim (?!), 1 s srbsko-hrvaškim, 1 z grškim poučnim jezikom.
Ljudsko šolo je obiskovalo v mestu 6321 dečkov in 5787 deklic; v okolici: 1621 dečkov in 1586 deklic. Število onih otrok, ki bi bili dolžni, da obiskujejo šolo v okolici, je bilo: 2962 dečkov in 2616 deklic (od 6 do 12 leta) in 869 dečkov in 762 deklic (od 12 do 14 leta) (?!). Učiteljev je bilo 149; med temi je imelo spričevalo za meščanske šole: 21, za ljudske šole: 122 in spričevalo godnosti: 6. V c. kr. ljudski šoli je bilo 24 učiteljev; v okolici 27 (?!).
Učiteljic je bilo 177; med temi je imelo spričevalo za meščanske šole: 32, za ljudske šole: 138 in spričevalo godnosti: 7. V c. kr. ljudski šoli je bilo 16 učiteljic; v okolici 30 (?!)
Učiteljev veronauka je bilo 43; učiteljic ročnih del: 5 in posebnih učiteljev godbe in petja: 5.
Poučni jezik je bil v šolah, za katere skrbi v mestu mesto, oziroma magistrat, italijanski,, na treh c. kr. šolah nemški, v okolici, razun v štirih pararelnih razredih ljudske šole v Rojanu in štirih pararelnih razredih ljudske šole v Škednji in dveh pararelnih razredih ljudske šole v Barkov-ljah: slovenski (?!). Na italijanskih mestnih šolah se je poučevala tudi nemščina (a vspeh, kakor pravi poročilo: bil je nepovoljen), na slovenskih šolah okolice italijanščina kakor ob-ligatni, obvezni predmet.
V mestu je bil mimo tega visi licej za deklice, katerega je obiskovalo 224 gojenk.
Stroškov je bilo baje za šolstvo 423.122 gld 27 ne. Kakor dež. šolska oblast, — ker še do sedaj nimamo dežel-nega šolskega zakona (Landesschulgesetze nicht zu Stande ge-kommen sind) — je bilo a. kr. namestništvo v Trstu in kakor okrajna šolska oblast mestni magistrat. Krajnih šolskih svetov ni bilo.