MladinsKa matica —mm Vsebina 3. številke »Našega roda«: Martinka Bidovec-Petančičeva: Domovini. (Pesem.) Anica Černejeva: Zadnji podlesek. (Pesem.) Arnošt Adamič: Velika tekma. Gustav Strniša: Križev pajek. (Pesem.) Srečko Kosovel: Petrček ubežnik. Anton Debeljak: Šum jesenskih šum. (Ciklus pesmi.) Anica Černejeva: Sv. Miklavž je prišel v šolo. (Prizorček.) France Bevk: Pesterna. * * * : Cesta. Josip Ribičič: Tine in živali. Josip Ribičič: Kako je Mihec mcd letom živel. * * * : Od hlebca do mucke. Po Cliffordu: Bogataši in reveži. * * * : Starček in smrt. Doma in po svetu: Naše pomočnice. Nekaj številk o sadnem drevju. Sončna luč vir življenje. Tobak, glavni zaslužek naših južnih krajev. Drobno znanstvo: »Halo, halo, na pomoč!« Fotografiranje jeseni in pozimi z najenostavnejšimi sredstvi. Zakaj — zato. Nekaj navodil za mlade gospodinje. Mladina piše. Uganke itd. — Ilustratorji, ki sodelujejo pri tej številki: Pirnat, V. Cotič, Ravnikar, O. Gaspari, F. Podrekar, Ks. Prunkova in dr. —mm Miklavževa številka »Našega roda« je dotiskana. Glavna ekspedicija se bo vršila v petek 26. in v soboto 27. t. m., tako, da bodo imeli vsi, ki so plačali 2. ozir. 3. številko v začetku drugega tedna revijo že v rokah. —mm Uprava Mladinske matice dobiva še vedno nefrankirana ali premalo frankirana pisma in reklamacije. V izogib kazenskim pristojbinam prosimo vse, da svoje dopise točno frankirajo ter si tozadevne stroške odračunajo pri poslani -naročnini. —mm Miklavž bo imel letos posebno veselje z Ribičičevimi »Palčki«. Ta razkošna slikanica z barvanimi ilustracijami stane za člane Mladinske matice pri naši upravi le 25 dinarjev. —mm »Mihec in Jakec«, Ribičičeva slikopisna knjiga, ki je prinesla mladini toliko veselja, je pravkar izšla v 3. izdaji na boljšem papirju. Ob tej knjigi se učijo otroci igraje čitati in misliti in je zato posčbno primeren dar za učence 1. in 2. razreda. —mm »Naša volja« je prinesla v svoji številki od 1. nov. 1937. o letošnjih publikacijah »Mladinske matice« tole oceno: Od 1. do 8. oktobra je Mladinska matica razposlala po vsej dravski banovini nad 20 tisoč (prav: 60 tisoč) knjig. Vsa slovenska osnovnošolska mladina je z užitkom sledila napetim doživljanjem junaškega psa Runa, katerega je mojstrsko opisal Cerkvenik, najmlajše pa je najbolj zanimala zgodba opice Nane, katero je malčkom predstavil znanl mladinski pisatelj Josip Ribičič v sebi lastnem, prisrčnem in lahkem slogu. Posebno velik vzgojni in moralni pomen pa ima knjižica Davorina Ravljena, znanega pisatelja »Tulipana« in mladinske povesti »Jelarjevi čuvarji«, »Šimej iz Roža. Z vsebino te, v resnici lepe in vzgojne knjižice, v kateri so tako lepo opisani kraji Koroške, koroški običaji in navade, trpljenje in jugoslovenska zavednost koroških ljudi, se je pisatelj dotaknil naše pereče rane, o kateri so ravno sedaj, v času obletnice koroškega plebiscita, prinašali dnevni časopisi dolge članke. Vsi ti članki, golo obnavljanje zgodovinskih dejstev, so po večini pustili hladno našo mladino, ki bi morala posebno dobro poznati razmere na Koroškem, saj bo kmalu prišel čas, ko bo ravno ona vzela vso stvar v roke in odločno rešila koroški problem z dejanji in ne samo z besedami, kot ga večina misli rešiti. Pisatelj Šimeja iz Roža se je zavedal, da je rešitev koroškega problema samo v mladini, zavedal se je pa tudi, da mora biti mladina zavedna, p.oznati mora korošk? kraje, se seznanjati s Korošci, vedeti o razmerah, trpljenju, tlačenju in germaniziranju koroškega naroda, da bo v resnici kos svoji težki nalogi. To je bil namen Davorina Ravljena pri pisanju Šimeja in ta namen je v resnici dosegel. V tej povesti so tako lepo opisani kraji, šege in navade Korošcev, kot jih more opisati le človek, ki ljubi lepo Koroško, ki je prijatelj tlačenega naroda Koroške in ki se zaveda njihovega trpljenja. Knjigo priporočamo mladini, ki se zanima za grenko življenje koroških Šimejev in za sveto koroško zemljo, ponižano in skrunjeno od tujca. —mm O naših letošnjih rednih publikacijah je prineslo »Jutro« od 17. XI. 1937. sledečo oceno: Trije pisatelji so vtisnili viden pečat letošnjim knjigam Mladinske matice: Davorin Ravljen je spisal koroško povest »Šimej iz Roža«, Angelo Cerkvenik pripoveduje v knjižici na 120 straneh zgodbe »Ovčarja Runa«, Josip Ribičič pa je pripravil veselje najmlajšim s knjižico »Nana, mala opica«. — Davorina Ravljena povest »Šimej iz Roža« je nastala na podlagi avtorjevih popotnih spominov na Korošce in stoji v znamenju motta, ki je natisnjeno na naslovni strani pod sliko Gospe Svete: »Naš bil nekdaj je ves ta raj, očetov naših domovina«. Povest je prav za prav srečno povezan ciklus podob iz koroškega ljudskega življenja in je vsa grežeta s plemenito tendenco, da vzbudi v mladih čitateljih zanimanje za koroške Slovelnce. Mladi junak te povesti, Šimej, je malce idealiziran tip otroka, ki raste med vplivi domače slovenske hiše in nemškega pritiska na koroške Slovence. Njegova vrnitev domov, na očetovsko grudo, označuje jedro koroškega vprašanja: kmet, ki živi trdno na svoji grudi, ostane najdalje zvest tudi svoji govorici in z njo svojemu narodu. Povest je spisana v lepem, čistem jeziku. Maksim Gaspari jo je smiselno opremil s številnimi ilustracijami. — Angela Cerkvenika povest »Ovčar Runo» obravnava življenje psa-ovčarja, ki ga prepeljejo z bosanskib planin v mestno okolje, kjer se mora privaditi docela drugačnim okoliščinam. V zvezi s tem se razvije cela vrsta zgodb, ki bodo nedvomno zanimale mlade čitatelje. Piscu je treba priznati, da kaže dovolj zanimanja za »živalsko psihologijo« in da je vajen opazovati vedenje psa v raznih življenjskih situacijah. Po nekaterih povestih \i pasjega življenja, ki jih je spisal N. Velikonja, po nedavno izišli pasji zgodbi Tilena Epiha je Cerkvenikov »Ovčar Runo« nov slovenski donesek k temu literarnemu žanru. (Naj s tem v zvezi zabeležimo, da zagrebška založba »Binoza« pravkar pripravlja antologijo svetovnih pisateljev z motivi iz pasjega življenja.) Cerkvenikovo povest je ilustriral Ljubo Ravnikar. — Josipa Ribičiča »Nana mala opica« je ljubka pripovedna knjižica s pravljičnim in eksotičnim nadihom. Spisana je z vedrino in humorjem ter je od začetka do konca zabavna. Ilustriral jo je prav okusno in živahno Janko Omahen. Večbarvne ilustracije in tisk v prijetni modri barvi dajejo knjižici eleganten značaj, ki mika tudi oči. — Mladinska matica ima po navadi srečno roko v izbiri svojih knjig; tudi letos je ne le ohranila, marveč le še bolj utrdila svoj sloves resnične matice naše mladinske književnosti.