Velja v Ljubljani in
po pošti:
teio leto foi lela . Setu leta ia incscc
•	•	n
K 360- — 180-„ 90’-„ 30 -
Za inozemstvo:
ccio leto [■oi tta. četrt leta ia mesec
K 480 — „ 210 — 120*— 40-
Za Ameriko:
celoletno	.	.	8	dolar,
polletno .	4	dolarje
četrtletno.	.	2	dolarja
Novi »Čretniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici.
■ ‘-1	——————i
Oglasi se zaračunajo po oorabljeneni prostoru in sicei 1 mm visok let 55 mm 6ii0k prosto; za enkrat 2 K za večkrat popust.
Uredništvo jc v Ljubljeni, I rarčiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu -------- .	štev. 8. Telefon štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1‘60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo —
-..... Rokopisi se ne vračajo.	  —
Razprava o ustavi.
Beograd. 3. junija. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine ie otvoril predsednik dr. Ribar ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu razorave je bil 4. oddelek ustave. K debati o tem oddelku se ni javil noben eovornlk ter je bil 4. oddelek sprejet soglasno.
V	debati o 5. oddelku ustave so govorili poslanci Vuličič. dr. Kostič, dr. Šečerov in Magovčevič. Posl. Kosta Novakovič je v svoiem govoru naglašal. da se ne strinja s 5. oddelkom ustave in da bo glasoval proti. — Minister za konstituanto dr. Marko Trifkovič je zatem predlagal, naj se člena 50. in 56. vrneta ustav-
neimi odseku ter je obenem pobijal trditve posl. Novakoviča. — Nadalj-ni govornik dr. Momčilo Ivanič je grajal, ker se je na prehiter način odpravilo vprašanje o dvodomnem sistemu. Povdarjal je. da se temu vprašanju ni posvetilo dovoli pozornosti. Govoril je obširno o tem. da se ima bivanje kralja izven državnih mej omejiti. Z ozirom na to je navajal ravno sedanje potovanje regenta. ki je po njegovem mišljenju zelo neprimerno, ker se država nahaja v notranji krizi. — Seia se je zaključila ob 13. In je bila prihodnja napovedana za jutri ob 9.
Kriza v Pašicevem kabinetu. Bosanci zapustili klub
radikalcev.
Beograd, 3. junija. (Izv.) Ker sia muslimanska ministra dr. Spaho in dr. Karamehmedovič svoii ostavki preklicala, smatra se trenotno ministrska kriza rešenim, vendar pa se še Pašičev kabinet naprei nahaja v krizi, ker ministra Uzunovič in dr.
Veližar Jankovič vstrajata pri svojih ostflvkuli •
Beograd. 3. junija. Na včerajšnji seji radikalnega kluba so bosanski
radikalci z dr. Srsldčem na čelu izjavili, da izstopajo iz radikalnega kluba, ker ni hotel zadovoljiti njihovim željam.
Beograd. 3. junija. Dr. Korošec je izjavil včeraj članom muslimanskega kluba, da stoji Jugoslovanski klub čvrsto na svojem avtonomističnem stališču in da so neresnične vesti o pogajanjih njegove stranke z Nikolo Pašičem.
Interpelacija posl. Brandneria glede županskih volitev
v Kočevju.
Beograd. 3. junija. (Izv.) Poslanec Anton Brandner je vložil danes na ministra notranjih zadev vpraša^ nje. kai misli ukreniti glede neupravičenega zavlačevanja župansih volitev v Kočevju. I« ooč. volitve v Kočevju se je vložila pravočasno edino-ie lista NSS. na kateri so pa tudi zastopniki ostalih narodnh strank. Skupna lista Nemcev, v ko-r likor imajo volilno pravico, komunistov in soc. demokratov ie bila vložena prepozno in jo je okr. glavarstvo zavrnilo. Nasprotniki so na to
vložili priziv na dež. vlado, ki še do danes ni rešen, akoravno ni utemeljen. Istotako ni dež. vlada rešila prošnje narodnih strank, ki zahtevajo. da deželna vlada 2e vendar enkrat omogoči volitev žuoana v Kočevju in zavrne rekurz. Poslanec Ant. Brandner zahteva v svojem vprašanju na ministra notranjih zadev. da se pristransko postopanje dež. vlade ukine in čimpreie omogoči izvoljenim obč. odbornikom izvrševanje mandatov.
Dunaj ne prepreči glasovanja Štajerskem.
Vladna kriza. Korošci proti plebiscitu.
na
Dunaj, 3. Junija. (Fzv.) V vladnih krogih ]e popolnoma izginilo upanje, da bi so preprečilo za 3. julija t. 1. določeno glasovanje za priključitev na štajerskem. Kakor <0 poroča iz Gradca, se stranke deželnega zbora nikakor nočejo ukloniti volji antante, niti želji zvezne vlade. Ako se zabranl uradno glasovanje, se bo glasovalo privatno. Situacija na Štajerskem je popolnoma zmedena in kritična, ker sta tako deželna kot zvezna vlada brez vsakega upllva na početje strank, ki se za nobeno prepoved ne brigajo. Pod takimi pogoji Je tudi Izključeno pred 3. julijem sestaviti definitivno vlado, ter bo vsaka pred tem časom sestavljena vlada imela le prehodni enačaj.
Dunaj, 3. junija. (Izv.) Pogajanja za razvozljatije kabinetne krize se nadaljujejo.
V	krščanskosocialnem klubu, kjer so zbrani vsi deželni glavarji, njih namestniki 'n drugi vodilni strank a rji, vrže se neprestano dogovori, n] pa pričakovati kakega pozitivnega rezultata. V torek se vrši velik krščanskosocialni shod, kateri na gotovo tudi ne bo zboljšal po demlsljl kabineta povzročene krize.
Dunaj. 3. junija. Kakor poroča »Reichspost« iz Celovca, nameravajo ondi vse stranke in vse občine izdati proglas na Štajerce, nai opuste glasovanje, ki je določeno za 3. julij. Apelirati nameravajo na solidarnost avstrijskih alpskih Nemcev.
Naša meja na Koroškem — Drava?
Praga, 3. junija. (Izv.) »Pravo lidu« je zvedelo iz diplomatskih krogov. da so storjeni odločilni koraki za zagotovitev Drave kot meje med Avstrijo in Jugoslavijo.
Dunaj, 3. junija. (Izv.) Današnja »Rcichspost« prinaša vest o velikem gibanju našega vojaštva na avstrij-sko-iuKuiiuvenski meji. Obmejne posadke se kopičijo od Maribora do
Pliberka, katere naj v etapah udarijo na Koroško. Dovažanje iugoslo-venskih čet se opaža na celi črti. Tudi bande in dobrovoliske čete so v pripravi. Domače slovensko prebivalstvo tiči v orožju ter bo podpiralo jugoslovensko akcijo. (Op. ur. Nemci vidijo strahove. Prav ie. da se malo boje.)
Načrt za razdelitev Gor. Šlezije.
Nemški napadi se nadaljujejo. Izgredi ustašev.
Varšava. 3. jun. Oorniešlezijska delegacija je veleposlaniški konfe-tenci predložila načrt za razdelitev Gornje Šlezije. Meja nai bi po tem načrtu potekala od Bogumina vzdolž Odre. preko Zapadne Poljske in dele okrožij Ratibor in Kozic. Na levem bregu bi obsegala nekaj občin, ki so se izjavile za Poljsko. Odtod bi sledila črta mcii okraia Strelce
do kraja Chiolin Knicge in prerezala okrožje Oleszno do mesteca Gro-szovveche (?). Potem bi zavila vzhodno do kraja Wolffowskije In nato proti severu do sedanje poljske meje.
Varšava, 3. junija. Nemški napadi v Gornil šleziji se nadaljujejo, toda brezuspešno-
Opole, 2. junija. Položaj v Gornji Šle-zijl so od včeraj ni bistveno Izpremenll. V Olesznu so se vršili izgredi ustašev. Nemški pooblaščenec v Opolu Je posetll medza-veznlško komisijo, kjer jo ponovno Interveniral glede poslanca Hartmana, ki sa ga odpeljali. Medzaveznlška komisija mu le odgovorila, da le uvedla preiskavo I11 da sa bo nemudoma obvestila, čim prejme poročilo.
JUGOSLOV.-ITALUANSKA KONFERENCA
Beograd. 3. junija. (Izv.) Danes popoldne je bila seja jugoslovanske in italijanske gospodarske delegacije. Razpravljalo se je o ribarstvu. Do sporazuma ni prišlo. Glede obmejnega prometa se je dosegel v toliko sporazum, da je v okolišu 10 km prost promet. Obmejno prebivalstvo sme tudi uporabljati planine v obmejni državi.
BAROŠ NE DOBI JUGOSLAVIJA.
Rim, 3. junija. (Izv.) Grof Sforza Je napram neki depulaciji demantiral vest o prikfopitvi luke Baroš k Jugoslaviji. Po-Rajanja se vrše v smeri, da se osnuje mešan upravni svet luk© za dobo od 99 let, čegar vodstvo bi Imeli po dva Italijana, dva Rečana in dva Jugoslovana; Italija pa bi prevzela v svojo upravo železnice, katere vodilo v zaledie.
POGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MADŽARSKO.
Praga. 3. junija. (Izv.) Danes so prispeli sem zastopniki Madžarske, da se posvetujejo o pravnooolitičnih in finančnih vprašanjih med obema državama. Napravili sta se dve komisiji. Predsednik pravnooolitične komisije je prof. Kofta. finančne na sekcijski šef Wiastas. Razpravljalo sc bo o šolstvu za manjšine, o Ton-dih in ustanovah. Trgovsko - politična pogajanja se bodo vršila prihodnji teden v Budapešti ter se dožene tudi trgovska pogodba med obema državama.
MADŽARI PROTI ODCEPITVI ZAPADNE MADŽARSKE.
Budimpešta, 3. Jun. Zapadno-madžar-ska liga ie včeraj priredila protestno zborovanje proti odcepitvi Zapadne Madžarske. Zborovanja se je udeležilo mnogo občinstva. Po izvajanjih nekaterih govornikov Je bila soglasno spreleta resolucija, ki veli, da vsak prebivalec na okrnjeni Madžarski pričakuje od svoje vlade, da se Za-padnl Madžarski ne bo odrekla niti popolnoma niti deloma.
POSKUŠEN ATENTAT NA ROMUNSKO KRALJEVSKO DVOJICO.
Budimpešta, 3. junija. (Izv.) »Neues Pester Journal« poroča, da Je 27. maja bil nameravan na postajj Gyula - Fchervary na progi Maros-St. Imre atentat na romunsko kraljevsko dvojico. Vsled zamude dvornega vlaka našla se je 3 kg težka, z ekrazltont napolnjena bomba, katero so še pravočasno odstranili.
RATIFIKACIJA TURŠKE MIROVNE POGODBE.
London, 3. Juu. V odgovoru na vprašanje le LIoyd George Izjavil v spodnji zbornici, da sedanji dogodki trenotno ovirajo ratifikacijo turško mirovne pogodbe. Zavlačevanje vzpostavitve mirovnega stanja pomenja oškodovanje angleških trgovskih In finančnih interesov. Ako bi to stanje trajalo še dalje, potem bo treba na kak drug način proglasiti vojno stanje s Turčijo za končano.
VELIKE VREMENSKE NEZGODE.
Dunaj, 3. junija. Radi vremenskih nezgod so železnice in ceste v Traisnu In v gcelscnski dolini porušene. Več hiš so zasuli gorski plazovi. Pri tem je našlo smrt več ljudi. Katastrofa Je zadela v prvi vrsti okrožji L ilienfeld In Scheibba, kakor tudi mariazeisko okrožje. V zadnjem okrožju je bilo več vsadov In gorskih plazov. Pcrsch-lhigski potok je odpUtvll vso mostove In deloma razdejal ceste. Pri tej priliki je utonilo več otrok. Mariaze!ska železnica ie deloma prekinjena. Promet ne bo vspo-stavijen pred 3—4 tedni.
PORTUGALSKI PARLAMENT RAZPUŠČEN.
Lizbona, 3. junija. Parlament je razpuščen. Volitve so določene za 20. julij-
Ustava.
Cirkus gre veselo.
Muslimani so baje — kdo ve, če je ta hip to še res — zopet sedli na konia In vrtiljak je zopet kompleten.
Ustava se dela. Faktorji, ki prihajajo pr) tem v poštev so zbrani z vseh koncev In krajev. Odločilni boj za ustavo se bije namreč. Ne med jugoslovanskim narodom In kruto bodočnostjo, ampak med srbskimi radikalci in srbskim) demokrati. K tema dvema skobcema, ki si sekata v kljun, se pritikajo po potrebi in lastni koristi vsi tnoKoči elementi, ki »državotvorno« trobijo v rog ene ali druge omenjenih dveh strank.
Vlada, ki nosi vsaj to ime, si Išče pomočnikov v vseh mogočih taborih osvobojenih krajev. Splošne svobode in vseh taborov namreč ta vlada ne pozna. Osvobojen in svoboden ter državotvoren Je tisti, ki z njo momentano hodi enako pot, če tudi proti boljšemu notranlemu prepričanju. Jugoslovanski problem se da namreč, po mnenju te vlade, rešiti na en način, in ta Je: parlraj nam, ki smo na vladi.
Saj bi bilo prav to, ko b| ta vlada res ravnala in mislila tako, kakor smo ravnali in misltU ml, ko smo se boril] za Jugoslo-vanstvo.
Toda, baš nam Je n. pr. pred očmi Izrazit držatvotvoren list, ki poroča med resnimi svojimi vestmi novico, da se je osnovala organizacija, ki na] propagira Jugoslovansko idejo — v Srbiji Do sedaj smo
bili navajeni »protijugoslovanskih« elementov od te strani samo mi nekdanji »avstro« ogrl«. Naenkrat nam ti veliki borci cen-tralizma povedo, da Jugoslovanstva prav« zaprav ni. V sami Srbiji, njihovem absoluf-nem paladiju, naj ga propagira gospod Božo Markovič.
No, mi nasprotno vemo, da Jugoslo-vanstvo je! In da to Jugoslovanstvo živi ravno v tistih krajih, in med tistimi ljudmi, ki so stremeli ln delali celo vojno, kakor tudi pred njo, za veliki naš Ideal — pošte* no, vsem enako pravično mater Jugoslavijo.
Za fraze s katerimi državotvorno čašo-pisje lovi, kar bi se ujeti dalo, se ne bomo pulili. Naša pot Je Jasno začrtana. Ml vemo, da so ljudje, ki sc bore za stolce in za lastne osebe, le od dne do dne. Rezultati, ki Jih hočemo ml, bodo prišli mogoče hip pozneje. Toda, kadar bodo prišli, o sedanjih stolcih niti spomina ne bol
Ustave, o kateri se piše na tej alf on) strani samo takrat, kadar se rabi ljudi, kt jlli je treba podkupovati z milijoni, nam ni treba soditi. Sojena je bila že takrat, ko so prišli državotvorni elementi na misel, da bi se dala izvesti z denarjem.
Danes apelirajo torej na vladne stranke, glede našega narodnega in družabnega najvažnejšega vprašanja na najnižje človeške Instinkte.
Ml hodimo in bomo hodili drugo pot)
Razkritja o pokolju Armencev.
Proces proti morilcu Talaat paše. 1 milijon Armencev zapadlo smrti.
Berlin. 2. Junija. Pri deželnem sodišču se je danes ob velikem navalu občinstva pričela obravnava protj morilcu bivšega turškega velikega vezirja Talaad pašo, 24 letnemu armenskemu državljanu TeHI-rianu. Obtoženec je izpovedal, da so se vršili pokolji, pri katerih so postali žrtve tudi njegovi starejši bratje in sestre. Nje« govemu mlajšemu bratu so s sekiro preklali lobanjo, on sam pa se Je po udarcu na glavo nezavesten zgrudil na tla. Ta po-kolj Jo povzročil Tallad paša. Obtoženec opisuje svoje dejanje In zjavi, da ni kriv. Dva tedna, preden je Izvršil svoj čin, se mu ie vedno zopet zbujala vizija pokolja v spominu. Videl jc svojega umorjenega brata In posiljene sestre pred sabo ln naposled, ko mu je njegova mati očitala ravnodušnost, Je sklenil, umoriti Talaad pašo.
Berlin. 3. jun. V procesu proti morilcu velikega vezirja Talaat	pa^
še so bili profesor dr. Lepsius.	ge-
neral Liman v. Sanders In angleški škof včeraj zaslišani kot izvedenci. Po njihovih izjavah je bilo v Turčiji 1,850.000 Armencev. Vlada je ukazala. naj se Armenci deoortirajo na severni rob Mezopotamije. Od	teh
izgnanih Armencev .je komaj	10%
prišlo na svoje mesto; ostali, moški, ženske in otroci, so medpotoma umrli vsled lakote, bolezni ali pa nasilja. Armence so na vse mogoče načine sistematično nbiiali. Kadar so bila vsled novega prihoda teh revežev koncentracijska taborišča prenapolnjena, so te ljudi odvedli v puščavo in jih kratkomalo zaklali. Popolnoma javno so merodaini kro^ gi priznavali svojo namero, da hočejo iztrebiti ves narod. Le na naj-brutalnejši način je bilo mogoče en milijon ljudi uničiti v tako kratkem času. To naglaša tudi poročilo nemškega poslanika v Carigradu. Pri pogromih zoper Armence ni šlo za spontano Ribanje, ampak za upravne metode, ker so se mladoturki bali. da bi armensko vprašanie utegnin lo dovesti do razdelitve Turčije. Talaat paša se je kot naivolivnejša oseba mladoturškega odbora odločno zavzel za izvedbo teh ukrepov vlade.
Berlin, 3. junUa. V procesu glede umora Talaat paše so porotnik) izrekli oprostil. 110 obsodbo, nakar Je bi! obtoženec oproščen
Konec rudarske stavke na Angleškem?
Neposredna pogajanja z lastniki premogovnikov.
London. 3. jun. »Evening Standard« doznava. da se bodo stavkajoči rudarji in lastniki premogovnikov začeli neposredno oosrajati. ne da bi pri tem zaprosili vlado za posredovanje. Tajnik rudarjev se je v zelo spravljivih besedah obrnil do lastnikov premogovnikov in predlagal novo konferenco zastopnikov
obeli strank. Lastniki in rudarji so včeraj določili svoje zahteve oziro-. ma svoje koncesije. Za danes se pričakuje odločilna seia.
London, 2. Junija. Poslanska zbornica io odobrila z 184 glasovi proti 55 glasovom podaljšanje odredb, ki se tičejo premogovne stavke.
BELI GARDISTI V VLADIVOSTOKU.
Moskva, 3. jun. S pomočlo Japonskih bajonetov so revolucionarni beli gardisti zasedli mesti Vladivostok in Nlkolsk Usu-rijsk
NOVA ZVEZA NARODOV.
London, 3. jun. »Times« javljajo Iz Washlngtona: Okolnost, da ie ameriški veleposlanik v Londonu IIarwey začel sondirati teren glede razorožitve, se v Wa-shingtonu smatra kot prvi korak politike predsednika Hardinga za ustanovitev nove zveze narodov.
VSI N* DELO ZA * JUGOSLO VENSKO MATICO«,*
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
3.	junija.
Dunaj:	Valute:	dolarji 603—607,
marke 947—953, Ure 3175—3195, dinarji tisočaki 1783—1803, poljske marke 56.90—
58.90, švic. franki 106.25—106.75, č«škcslov, krone 875.25—881.25.
Praga: Valute: marke 106.62, švls. franki 1203.50, lire 358, franc, frank; 569.50, funti 266.37, dolarji 67.25, dinarji 199 50, avstrijske krone 10.90, poljskc marke 60S.
Curih : Devize: Berlin 8.90, Nswyork 572.50, London 22.24, Pariz 47.45, Milan
29.90, Praga 8.30, Budimpešta 2.32 in polt Zagreb 4.25. Varšava 0.55, Dunaj 1.30,
Razbitost.
Praga. 1. junija 1921.
V	binkoštnih praznikih vršeče se zborovanje takozvane soc. dem. levice je rodilo kakor ie nazen opazovalec mogel že predvidevati, zopet eno socijalistično stranko: tako-zvano sredino, ki ne soglaša z vstopom soc. dem. levice v 111. in-ternaciionalo, s soc. dem. desnico pa tudi ne ure. ker je za radikalnejšo taktiko.
Sedaj imamo tri marksistične stranke in trajalo bo naibrže še dolgo. predno pride v sociialističnem taboru do razjasnitve in konsolidacije Trajalo bo še dolgo, oredno se izkaže, v čigavem taboru ie večina češkega delavstva. Dokler takšna konsolidacija ne nastopi, toliko časa bi bilo čisto odveč poskušati parlament arno krizo reševati s tem, da bi sc razpisale nove volitve, ker te bi pri današnjih razbitih razmerah v delavskem taboru pripeljale ie še do večje zmedenosti. Tudi vzgojno bi pri današnjih razmerah nove volitve zelo slabo vplivale, ker bi demagogija prišla do takih dimenzij, v kakoršnih še ni bila. Ravno to spoznanje zelo blagodejno voliva na soc. dem. desnico, ki je ravno zato izrekla svojo pripravljenost, kakor sem vam že poročal, da vstopi na določenem programu z drugimi narodnimi strankami v vlado.
Razbitost v delavskem taboru rodi novo spoznanje, namreč to. da je treba najti drugih potov in sredstev za dosego blagostania delavstva kakor pa je spolitiziranie množic. V strokovnih organizacijah združeno delavstvo pomišlia namreč čimdalje bolj na to. da bi začelo kot tako jemati vajeti usode delavskega razreda v roke. ne da bi se s tem hotela ustanavljati zopet kaka nova siranka. temveč hoče se zastopstvu strokovnih organizacij pripomoči do politične moči. kar z veseliem kon-slatiraio dotični krogi, ki so svojčas delali na to. da bi postal senat zbornica strokovnih, gospodarskih in kulturnih zastopstev. Na ta način upajo, da pride do preureditve senata in tako do večie moralič e moči senata, kakor ie pa njegova moč danes.
Pravkar smo priča deistvu. da vlada med strokovnimi organizacijami brez ozira na politično pripadnost res velika vzajemnost. Kakor vam utegne biti znano, imamo tu štrajk kovinarjev, ki je eden največ-jih, kar jih je bilo dosedai na Češkem. 30.000 kovinarjev ie danes v boju za svoje mezdne pravice, kateri boj so jim vsilili delodajalci na ta način, da so hoteli znižati mezdo za urno delo za 10% in omejiti število tedenskih delavnih ur. Pri današnji draginji zahteva štralk ogromnih denarnih žrtev, in glei: Kovinarjem so prispele na pomoč organizacije železničarjev, rudariev. le-gijonarjev in druge važne strokovne organizacije, med njimi tudi nekatere uradniške organizacije. Vse te organizacije pošiljajo velike denarne prispevke kovinariem. da vzdrže v boju za pravično stvar.
Taki dogodki jačijo težnio. katero sem omenil zgorai: težnio. da bi se delavstvo začelo raie strokovno uveljavljati, ker le tem potom se pride do tako potrebne enotnosti.
—y.
Neverjetno nasiistvo.
Senzacija za Ljubljano, a obenem žalostno izpričevalo sociialnega pojmovanja razmer baš tistih, ki so v prvi vrsti poklicani lajšati socijalno bedo posebno v stanovanjskem vprašanju, ki je še vedno eno najbolj perečih! Kaj se je zgodilo? Ko-ncČno bi še morda kdo rekel, da nič posebnega! Nasilno deložiranie družine petih članov, ki kratkomalo noče izprazniti stanovanja, ker nima kam iti. Toda potek in predzgodovina te zadeve sta dovoli ^ interesantna. da se obširneje pečamo z nio.
Včeraj zjutraj ob 7, uri ie iz hiše 'žend. brigade nekdo petkrat ustrelil v zrak. Radovedna množica, ki se ie zbrala pred poslopjem, ie bila priča prizoru nasilnega deložirania. Deset io dvanajst žandarjev pod poveljem 'tapitana Cvahte, ie nosilo mobilje iz 'stanovanja bivšega žand. kapetana g. Š. na dvorišče, da tako izprazni stanovanje za kapetana Cvahto. Ker se je pri tem nasilnem aktu orožnl-štvo samo obnašalo še nasilneje — je g. Š. stopil pred kap. Cvahte. da nm zabrani vstop v stanovanje. Nato ie neki orožnik izdrl bodalo in ga naperil proti njemu, nakar se je g. Š. seveda umaknil. Kapitan Cvahte je šiloma udrl v spalnico, kier sta otrok
Bolgarski odnošaji k
Jugoslaviji.
»Obzor« se peča v včerajšnjem uvodniku s problemom približanja bolgarske države k naši. Članek za-' čenja s prihodom bolgarskega ministra zunanjih zadev Dimitrova v Beograd. Bolgarski časopisi polagajo na ta prihod njihovega ministra veliko važnost, ker ima Dimitrov od svoje vlade nalog, da oredloži Pašiču program prijateljske politike med obema državama.
Da je ta prihod predstavnika bolgarske vlade v Beograd izvanredne politične važnosti, o tem ni dvoma. Njegove posledice še niso vidne; gotovo pa je, da stopa naš odnošaj proti Bolgarski, v novo fazo.
Odgovor Pašiča ni prodrl v javnost; pač pišejo nekateri listi naše vlade, oziroma naših vladnih strank, da je zavzel Pašič napram bolgarski ponudbi spravi prijazno stališče, vendar da je predpogoj kake prijateljske vezi. brezpogojna izvršitev mirovnih dogovorov. Že sama činje-nica. da je Pašič sprejel bolgarskega ministra k razgovoru, ni slab omen bodočih odnošaiev med nami. in Bolgarsko.
Vlada Stambulljskiia ie že vve-čih debatah poskušala, da oride do skorajšnjega zbližanja med Beogradom ln Sofijo. In da se v tem ni še dosedai dosegel sporazum, ie gotovo krivo naše nepolitično postopanje.
Bolgarska je na poti k sklepu, da izvede lojalno vse zahteve mirovne pogodbe, kar je pokazala že z za-početim delom. Najboljši dokaz temu je komunike beogradskega pres-biroja od 20. maja. s katerim se de-mentiraio vse vesti o neki akciji, ki io je baje podzvela naša vlada proti Bolgarski, radi neizpolnitve mirovnih dogovorov. Res je. da pride na meji semtertja do malih prask med našim in bolgarskim voiaštvom, vendar niso ti odločilnega značaja za splošno smer politike med nami in Bolgarijo.
Kakor že rečeno, odgovor Pašiča bolgarskemu ministru ni ravno negativen in nam daje dovolj upanja na naše ugodnejše odnošaje napram »bratski« Bolgarski. Sicer pa politika sentimentalnosti, v našem slučaju politika mržnie in revanže. gotovo ne bi privedla do dobrih rezultatov! Res. težko ie odpustiti bratu, ki nam je storil, zaoelian od sovražnikov, krvavo krivico, vendar ni to odpuščenje izključeno.
In čimpreje pride do medsebojne sprave, tem bolje bo za obe stranki. Naš internacionalni položai ni tako ugoden, da bi nam bil odnošaj s sosedom in še s sosedom »slovanske krvi« e ga len. Vsak državnik realne politike mora uvideti neizogibno nujnost zbližanja z Bolgarsko. Saj že celo Franclja popušča v svoji politiki sankcij napram Nemčiji, pa naj ostanemo mi z Bolgarsko v večnem nepriiateiistvu?
Priznamo, da leži odgovornost za bodoče razmerje med Bolgarijo in Jugoslavijo v prvi vrsti v Sofiji. Zato želimo, da pokaže Bolgarija resno voljo v Izpolnitvi obveznosti napram Jugoslaviji, od katerega le odvisen prijateljski objem obeh držav.
Bilij_ixi3rr::TT-Tffrj|--'FnTTTiaM-iT»	atia-saBS
in soproga g. Š. še ležala. — O. Š. je v skrajni sM pograbil revolver in ustrelil skozi okno v zrak. da opozori na nezaslišano nasiistvo. Imel je ta uspeh, da so kratko na to žan-darji zopet pričeli nositi še zunaj stoječe pohištvo nazaj v predsobo in je g. S. še ostal v stanovanju.
Zadeva se vleče že nad ool leta. Zend. kap. g. §.. ki je kot tak imel stanovanje 4 sob s pritiklinami v hiši žend. brigade last. g. Korsike na BleiweIsovi cesti, je bil v novembru 1. 1. premeščen k pehoti, kier pa se je dal vsled slabega zdravja v februarju t. 1. upokojiti. Ker g. S. ni bil več žend. častnik, se mu ie stanovanje na Bleiweisovi cesti odpovedalo z izrecnim pristavkom komandanta žend. brigade polk. Dragiča (prej Huber). da se mu bo nakazalo stanovanje žend. poročnika C., ki stanuje popolnoma privatno v Slomškovi ulici. Enako zagotovilo je dal g. Š. tudi poverjenik Ribnikar in drž. stanovanjski urad. In res je drž. stan. urad z dekretom od 25. aprila naznanil g. Č„ da se pp nalogu g. poverjenika za soc. skrb zaseže njegovo stanovanje, ker je po izjavi polk. Dragiča premeščen v Radovljico in da ima g. C. izprazniti to stanovanje tekom 8 dni. Drž. stan. urad je o ukrenjenem obvestil tudi g. Š. Preteklo pa je 8 dni. g. C. stanovanja še vedno ni izpraznil, in tudi
Sovjetska Rusija na
razpotju.
V	zadnjem času se ie dokaj veliko pisalo o spremembah v notranji in zunanji politiki sovjetske Rusije. Iz vsega tega se je mogla posneti le nejasna slika resničnega položaja Rusije. Eno je gotovo! V sovjetski Rusiji predstavljata že dali časa Lje-nin in Trockij dva nasprotujoča si pola. Dokler je trajala državljanska vojna, ko je Ljeninova in Trockijeva še itak slaba oblast, odvisela od vzajemnosti obeh. se njuni nazori niso križali. Ko pa je zavladal na mejah Rusije mir in ko je prišel čas. da pokaže država svojo produktivno moč. ki odgovarja normalnemu, ne-vojnemu gospodarskemu življenju, so nastala med obema državnikoma globoka nesoglasja. Medtem ko se vrača I.jenin nazaj k realni politiki in skuša neznosne razmere zboljšati s kompromisi, odvrača Trockij. vodja ortodoksnih komunistov, vsako politiko kompromisov in vidi udej-stvitev ideologije sovjetske Rusije le v nasilni izvedbi njenih principov.
Najsrečnejši izid boja med Lenji-nom in Trockijem bi bil poraz obeh, ker Rusija ne bo doživela svojega vstajenja po zmagi tega ali onega utopista.
»Vossische Zeitung« prinaša članek. ki podaja jasen vpogled v žalostno gospodarsko stanje onemogle Rusije. Krasin se je na svoiem potovanju na Angleško, ustavil v Berlinu. kier je imel z zastopnikom komunističnega glasila zanimiv razgovor. Med drugim priznava, da tiči cela Rusija v silnih gospodarskih težkočah.
Naturalni davek, ki se ie vpeljal mesto popolne odvzeme poljskih produktov, ni dosegel po Krasino-vem mnenju, pravega cilia. Prosta izmenjava industrijskih produktov z živili, ni še dosegla bistvenih rezultatov. Izvedba poenostavitve plačilnega sistema, je zadel na resen odpor gotovih vrst delavstva.
Angleško - ruska trgovska pogodba ni imela dosedai še pravega učinka, ker je stavka angleškega premogovnega delavstva ovirala zadostno preskrbo Rusiie z angleškimi industrijskimi produkti.
Na koncu svojcca razgovora omeni, da zavisi rešitev Rusiie iz tega neugodnega položaja samo od bistvene reforme dosedanjega režima.
Da od bistvene reforme! Rusija mora iz državnega okvira v katerega so jo potisnili razni prenapeteži pred tremi leti! In dasi so zadnji Ljeninovi poskusi jasen znak državnega pokreta. vendar so ta njegova prizadevanja, sprijazniti se z realno politiko- premalo resna, da bi spravila zrušeno državno zgradbo vsaj deloma po konci.
Prepričani smo. da se ne bo problem. pravičnega državnega reda te-šiJ na podlagi sociialne politike in socijalne etike pri zeleni mizi. temveč le s politiko, ki jo dejstvo praktičnega življenja ne negira!
Prehrana in podeljevanje podpor Invalidom v Črni gori. V soboto ie imel minister za socialno politiko posvetovanje s poslanci iz Črne gore radi podeljevanja podpor invalidom ln radi prehrane črne gore.
v Radovljico ni šel. Stan. urad je 13. maja ponovno pisal g. C., da_ se po nalogu poverjenika za soc. skrb zasega njegovo stanovanje za g. v>. ter
da mora stanovanje izprazniti do 17. maja. Mnenja smo. da ie bilo to postopanje vsestransko pravilno. Civilisti — g. Š. je bil tedai že civilist
—	ne smejo stanovati v vojasluh objektih, ravnotako pa tudi ne vojaške oebe po privatnih stanovanjih, Še celo pa ne. če imajo urostor v vojašnicah. No. 17. maja se g. C. ni izselil, seveda se ni mogel tudi g. S. Pač pa je g. Š. dobil 19. maia od Komande žend. brigade odlok, da mora do 31. maja opoldne izprazniti stanovanje. sicer se ga bo tisti dan šiloma deložiralo.
O.	S. ie seveda ves obuoan obhodil vse instance: stan. urad, poverjeništvo za soc. skrb. celo gosp. predsednika samega, poslal poveljniku žend. brigade polk. Dragiču pojasnilo in protest, v katerem navaja, da imajo v hišah na Bleiweisovi cesti oficirji in podoficirji z družinami kot stranke 12 stanovani v podnajemu. proti mesečnemu plačilu in da se uporablja 6 stanovanj za pisarne in nastanitev moštva, da ie vpričo poverjenika za soc. skrb iziavil polk. Dragič sam. da ostane g. Š. tako dolgo v tem stanovanju, dokler se mu ne nakaže drugo in obliubil. da ne bo nastopal s silo. da mu ni mo-;
ZA RAZVOJ DALMATINSKE INDUSTRIJE.
Pred kratkim se je vršil v Omišu (Dalmacija) ustanovni občni zbor industrijskega podjetja »Industrijalne zajednice d. d.«. Novo industrijsko podjetje je osnovano v svoji pretežni večini z zadružnim kapitalom Dalmacije, in sicer s sodelovanjem Zadružnega saveza v Splitu. Zadružne banke v Splitu, flrvatske pučke šte-diotiicc v Omišu in ostalih dalmatinski!) zadrug.
Zborovanje je otvoril občinski načelnik Omiša, veleposestnik in in-dustrijalec Milan Marušič, ki si je kot pobudnik in osnovateli »Indu-strijalne zajednice« stekel obilo zaslug za udejstvitev zasnovane ideje in pokazal s svojim smotrenim delom temeljito strokovno znanje in mnogo resnega, podjetnega duha. Izvoljen za predsednika ustanovnega občnega zbora, je g. Marušič v svojem jedrnatem programnem govoru orisal svrho. v katere se je ustanovila »Internacionalna zajednl-ca«. Naglašal je, da ie glavni namen novega podjetja okrepitev in razmah naših industrijaltiih sil. V svojem delokrogu se novo podjetje vsled tega ne bo omejevalo le na krajne potrebe Omiaš in Dalmacije, marveč stremijo njeni velikopotezni cilji za tem. da postopno doseže no-vzdlgo In tidruženje zdrave domače industrije v vsej naši prostrani Jugoslaviji. Radi tega bo podietje skušalo zbrati okrog sebe čim največ gran naše domače industrije, ki še niso moderno razvite ter si bo poskrbelo za doseero svoiih ciljev sodelovanje naših najboljših strokovnjakov na tehniškem, trgovskem in na upravnem polju. Temeljna misel, na kateri je novo podjetje zasnovano je torej: udruževanie.
Po teh izvajanjih govornika, ki so bila sprejeta z živahnim odobravanjem.'je prešel zbor na dnevni red. Pravila novoustanovljenega delniškega društva so bila sprejeta brez vsake izpremeinbe v obliki, v kakršni so bila svojčas odobrena od pokrajinske vlade v Splitu. Sprejet je bil tudi sklep, da se Izbere uprava, sestoječa iz 9 članov in nadzorni odbor, obstoječ iz 6 članov.
Na predlog dr. Josipa Bervaldija. predsednika Zadružnega saveza v Splitu, je bil za predsednika »Industrijalne zajednice d, d.« soglasno izvoljen g. Milan Marušič, za podpredsednika pa g. Ivo Antičevič, ravnatelj Zadružne banke v Splitu. Za člane uprave so bili izvolieni: dr. Josin Bervaldi. predsednik Zadružnega saveza v Splitu. Ante Bogdanovič. veletrgovec v Trstu. Jarko Bonačič. ravnatelj na Dunaiu. Peter FrančeškI, lekarnar v Omišu. dr. Ivan Bulič, odvetnik v Solitu. Jo-ahim Kunjašič, občinski načelnik ln veleposestnik v Blatu in dr. Štefan Račič, brodolastnik v Dubrovniku.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni nastopni gospodje: Rado FrančeškI. trgovec v Omišu. Lujo Milič, veletrgovec v Zagrebu. Jerico Radovič, posestnik v Potonju. inž. Peter Se-njanovič v Splitu in dr. Ante Stam-buk. sodni svetnik v Splitu.
Zbor je končno sklenil, da se razpiše druga emisija delnic v znesku 15 miliionov kron. s čimer se poviša
goče se izseliti, ker nakazanega mu stanovanja g. C. le-ta neče izprazniti. kratkomalo g. Š. bi se rad izselil. čim mu bo po opetovanih zagotovilih slednjič tudi dejansko nakazano urugo stanovanje. Ker zadeva ni prišla do nikake odločitve, je šel g. S. s soprogo 2. t. m. še enkrat k poverjeniku g. Ribnikarju, da ga še ponovno prosi za definitivno ureditev te mučne situaciie. Ker pa je prišel g. Š. na dan. ko njegova visokost g. poverjenik za socijalno skrb ne sprejema, je g. poverjenik Ribnikar pritisnil na zvonec, ter dal Drosilca potom sluge kratkornnlo vreči ven!! Ne najdemo izraza, ki bi primerno označil tako postopanje! če se bolan človek, ki mu groze z uničenjem eksistence in družine obrne do najvišje merodajne oblasti s prošnjo za pravico in pomoč — se ga vrže ven, ni vrag. da ne bi bilo »subverzivnih elementov«. Povdariamo le. da si jih vzgajajo baš naši »državotvorci« sami in predmetna zadeva z nova potrjuje našo opetovano trditev, da se pri nas vzgaja boljševizem od zgoraj. Zakaj pa imamo urade in oblasti, če ne zato. da dele pravico in zaščito vsakemu državlianu enako!
G. kap. Cvahte, ki ie hotel izvesti nasilno deložiranie — na čigav ukaz. nam ni znano — pravi, da mora priti do stanovanja, ker ima drn-
delniška glavnica na 40 milijonov K Za popolni razvoj podjetja, v kakršnem obsegu je zasnovano začasno, se predvideva glavnica 200 milijonov kron. ki se bo dosegla z nadaljnjimi emisijami delnic.
Vse kaže, da se ie tudi Dalmacija pričela gosnodarsko krepko gibali in da se otresa dosedanieea nntvila. ki ji je vezaio vsak prost polet k razvoju In s tem tudi lastnemu blagostanju.
★
+ Uvozni predpisi za blago iz Nem. čile. Na nastalo vprašanje, kakšna dokazila Je zahtevati od uvoznika v svrho dokaza, da je blago v resnici kupil in plačal, predno je stopila v veljavo uredba glede našega uvoza iz Nemčije, Je izdala Generalna direkcija carin sledeče pojasnilo carinarnicam: 1.) Za neposredno plačano blago se zahteva v svrho dokaza faktura in izvleček iz knjige kupca z izjavo, da jamči za točnost izvlečka in da bo ako se ugo-zon 100% vsote, katera je po Izjavi tovi neresničnost izjave — plačaj za ka-plačana dotionl tvrdki na račun enega dela ali celega Iznosa naročenega blaga. 2.) blago, ki se je plačalo z devizo, se zahteva v svrho dokaza potrdilo one banke, pri kateri se je kupila deviza, v katerem mora biti naznačen dan in številka dopisa, s katerim se je prodaja devize prijavila Generalnemu inšpektoratu ministrstva financ, Potrdilo banke se mora predložiti v overovljene Generalnemu inšpektoratu, ki se Izjavi, da-li velja potrdilo kot dokaz aU ne.
+ Podaljšanje roka za zamenjavo eno, dve In desettonskih bankovcev .Po re-
šenja ministrstva za finance J br. 6615 z dne 31. maja 1921 se podaljša rok za zameno eno, dve in desetkroiukih bankc*v-cev avstro-ogrske banke do vštevši 11, junija 1921. Od tega dne naprej se ti bankovci ne l>odo več prejemali v zameno. Če komisije ne bodo mogle do tega dne izvršiti zamene, bodo izdale strankam za položene bankovce začasna potrdila in jim Izročile- obračune naknadno. Občinstvo se opozarja na tozadevni razglas v Uradnem listu.
+ Prodaja soli. Uprava državnih monopolov je nabavila večje količine soli v debelih zmjlh, ki se bo prodajala po 170 dinarjev za 100 kilogramov, in sicer vsakemu brez razlike v neomejenih količinah. Ta vrsta soli se bo zaCela prodajati zaCut^ kom junija iz solnih zalog v Beograda,j Smederevu, Usiaku pri Negotinu in v Za-brežju.
+ Za kočevskl okraj se je ustanovila lastna gostilničarska zadruga.
+ Razpis dobave raznega papirja, Me« ja, desk, vrvi, sukanca, žlčnikov 1. dr. Upra<
va državnih monopolov v Beogradu razpU suje: 1. Ofertalno licitacijo za nabavo ra u nega papirja na dan 7. junija t. 1. ob 16. urt v pisarni uprave državnih mouopolov. 2, Ofertalno licitacijo za nabavo raznega pa-> pirja, lepenke, kartona, lepa, deščic, vrvfc sukanca itd. za potrebo tobačne tovarne t Ljubljani na dan 22. junija t. 1. ob 16. url y pisarni upravnika državnih monopolov. Se« zname bla&a, ki ga je dobaviti, dobavn«! pogoje in vzorce je mo6i v gori omenjeni! pisarni vpogledati. En izvod razpisa, seznamov blaga in pogojev je v pisarni tr< govske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Zbornica pa nima na razpolago prepisov, ki bi Jlli mogla interesentom Izročati. Ponudbe, pismene v zapečatenih zavitkih, je poslati do dne licitacije gori navedeni pisarni.
žino. Priznamo mu to pravico, a lažje je zanj. ki ima svoio družino na Dolenjskem, pri očetu svoje že« ne. nego g. Š.. ki je moral nad 3 leta voditi dvojno gospodinjstvo, ker ni mogel dobiti družinjskega stanovanja. O. Š. je zdaj nakazano »stano« vanje« za 5 družinskih članov: ena podstrešna sobica z enim okencem in luknja s štedilnikom, kier je prostora za eno osebo, kateri pravijo »kuhinja«.
Poznamo g. §- in vemo. da je bil on eden tistih redkih častnikov, ki se ni podpisoval z »Sch« tudi pod naihujšim pritiskom ne. Baš g. pov, Ribnikar se bo morebiti še sporni« njal. kdo mu je ob demonstracijah 1. 1908. dajal prav koristne rezervatne informacije. Toda ne glede na to. nam že najprimitivnejši soclialni čut nalaga dolžnost, posvetiti zadevi vso pažnjo. ker imamo opravičen sum, da se nekaj godi za kulisami. O raz-i merah pri orožništvu. dobivamo vedno večje pritožbe — tudi s temi bomo končno morali na dan. Predvsem pa opozarjamo poklicane obla-, sti. da pravično odločijo v predmet« ni zadevi, ne glede na osebo in stan. kakor je to njihova sveta dolžnost.
Dnevne vesti.
— Jutrišnja številka »Jugosla-
iViie« izide s prilogo. Priobčili bomo
!namenit govor br. senatorja Klofa-a na strankinem zboru čchoslov. oc. stranke v Pragi in zanimiv popis Konopišta in Benešova. Posamezna številka bo v razprodaji stala tive kroni.
— Imenovanje. Za načelnika odideta za Slovenijo v notraniem ministrstvu je imenovan dr. Fr. Svetek.
— Železni drobiž zooet veljaven. Ker primanjkuje drobiža, je finančni minister ukazal državnim blagajnam, nai sprejemajo tudi kovani železni drobiž po 20 vin. = n para. (Sedaj bo pač malo tega drobiža med občinstvom, ker so ga celo berači pometali proč ali ga izročili kovačem. Op. ured.)
— Okrožja obrtnih nadzorništev v Sloveniji so določena sledeče:
1.	Ljubljana za okrajna glavarstva 1 jubljana, Logatec. Kranj. Radovljica, Kamnik. Litija. Kočevje. Krško, Črnomelj in Novo mesto: 2. Celje za okrajna glavarstva Celje. Brežice. Slovenjigradec, Koniice in Prevalje,- 3. Maribor za okrajna glavarstva Maribor, Ptuj. Ljutomer in iMurska Sobota.
-- Izjava. Od g. gimn. vodje Fr. iVVatzelna v Kočevju smo naprošeni izjaviti, da on ni pisec članka »Kočevsko pismo« v st. 125. ter sploh ni naš stalen dopisnik za Kočevje, kar radevoljuo potrjujemo. — Uredništvo.
— Osnovanje obrtnih Sol v Banatu. V
ministrstvu za trgovino se vrše pripravljalna dela za osnovanje obrtnih šol za ženske v raznih mestih Banata, tako v Vršcu, Beli cerkvi, Veliki Kikindi in Velikem Bečkereku.
  Županske volitve na deželi. V Radečah ie izvoljen za župana Fr. Martin-šek (komunist), v Brusnicah Gregor Rajar (SKS), v Talčjem vrhu Aguič Fr. (SKS)
iv Dobličah J. Vrtina (SKS), v Starem trgu pri Ložu Jos. Škrbec, v št Petru pri Novem mestu Fr. Bevc, v Zdcnski vasi Jak. Prelesnik, v Loki prj Črnomlju Janez 2a]c — vsi pristaši SLS.
— Varujte se tajnih Izseljeniških agentovi Pretečeni torek so se pripeljala v Ljubljano 4 mlada dekleta iz Kočevskega, ki so bila namenjena v Ameriko. Imela so potue liste v redu, toda brez voznih listkov. Dekleta so pripovedovala, da so vsled priporočila v kočevskem li3tu »Der Gemossen-schafter«, naj se izseljenci obračajo na Jos. Meditza v Koprivniku, temu plačale vsaka po 500, ozir, 700 K. Meditz jih je naročil v Kočevje z obljubo, da Jih spremi v Ljubljano, todn na kolodvoru ga ni bilo, nakar Bo se dekleta sama odpeljala v Ljubljano, ker so upala, da jih bo Meditz že tukaj čakal. Policijsko ravnateljstvo je odposlalo dekleta nazaj na Kočevsko, obenem pa tudi svojega uradnika, ki je sporazumno z okrajnim glavarstvom Meditza zaprl, ki nima nikake koncesije za izseljevanje. Mož se bo moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem. To je že drugi tak agent, ki ga je izročila policija sodišču. Javnost se svari pred tajnimi agenti, ki iščejo le svojo korist. Vsakega takega brezvestneža je prijaviti oblasti.
— Prleki in njihovi prijatelji se snidejo v soboto 4. t. m. zvečer na Viču pri Franceljnu. — Prlekija.
— Za stavbeni sklad Telovadnega dru-Stva »Sokol« v Ljubljani je naklonilo Ml-traljezno odelenje 40. pešpuka »Triglavsko®« zbirko 140 dinarjev. Vsem darovalcem naše narodne vojske izreka najprisrč-nejšo zahvalo društveni odbor,
— »Družba sv. Cirila in Metoda« je prejela od tvrdke Iv. Perdan v Ljubljani znesek 10.000 K, kot delni prispevek od družbenih vžigalic za leto 1921. Slovenci 1 Kupujte edinole družblne vžigalice! — Osabje obratnega ravnateljstva južne žel. ie poklonilo družbi zbirko 242 K — nabrano mesto venca pok, ge. Brumnovi. — Podružnica v Št. Rupertu Je nakazala 200 K, katere je daroval g. Makso Kovačič, nadučitelj pri Sv. Križu pri Litiji na predvečer svoje poroke. Vsem darovalcem iskrena hvala!
— Darilo. Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani je darovala K 1000.— (tisoč) v podporni sklad »Društva slovenskih leposlovcev.« Iskrena hvala! D. S. L.
— Pozor na mesaria Iz Celja! Po deželi hodi 30—35 let stari moški, močne postave, debelega rdečega obraza, rujavih brk In ostroostrižene brade, se izdaja Za mesarja in gostilničarja iz Celja, češ, da kupuje živino, pri tem pa išče le prilike za (tatvine. Tega moža iščejo oblasti v Celju zaradi hudodelstva tatvine in posilstva nad ni ko vinKarko v Petrovčah.
— V Rogaški Slatini je bil nastavljen pri ravnateljstvu za ekonoma 42 letni Karl Domadenik te Slivnice pri Mariboru. Nedavno pa je ogoljufal ravnateljstvo za 6000 kron in pobegnil.
— Podružnica »Zveze Jug. želez, na Rakek«« priredi s sodelovanjem J. M. v nedeljo dne 5. t. m. popoldan veliko vrtno veselico v parku g. Lavriča. Na programu: Koncert Z. J. 2.. petje, srečolov. šaliiva
pošta, anierikanska ženitev. Komur le količkaj dopušča čas, naj ne pozabi ugodne prilike, posetiti osvobojene brate In sestre ter pokaže s tem, da mu gori srce tudi za onkraj tneje zasužnjene brate.
—	Izgnan je za vedno iz naše države poljski državljan Henrik Grossenberg, ker se je posluževal ponarejenih osebnih list:n ter si nadeval tuja imena.
Ljubljana.
Prva seja novoizvoljenega ljubljanskega občinskega sveta se vrši v sredo, 8. t. m. ob 5. Dopoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je volitev župana in podžupana. Sejo je sklical in jo bo vodil kot najstarejši odbornik g. Janko Jeglič, pristaš SLS.
= Darujte za dečli dani S skromno prireditvijo nastopi Ljubljana ob priliki dečjega dneva v nedeljo. 5. junija samo s cvetličnim dnevom in prodajo znakov in odkupnic. Zato pa pričakujemo, da bo občinstvo v polni meri pokazalo razumevanje za to prireditev in pokupilo vse cvetke in znake brez vsakega prigovarjanja in brez velike reklame. Tako olajša tudi gospem in gospodičnam, ki bodo na poziv »Kola jugoslovanskih sester požrtvovalno sodelovale pri prodaji, njihovo delo. Znaki in od-kupnice so lepo izdelani in se bodo prodajali po pol dlnarla. en dinar, dva dinarja in odkupnlce do pet dinarjev. Naj ne bo v nedelio nikogar, k! ne bi imel znaka »dečjega dneva«.
— Ustavite s« v nedeljo pred Slonom, Evropo, Zvezdo, Prešernovim In Trubarjevim spomenikom, pred stolno, šentjakobsko, trnovsko in šentpetersko cerkvijo, na oglu Rimske in Bleweisove ceste, v Spodnji Šiški pred cerkvijo in na južnem kolodvoru, kjer bodo na prodaj znaki In odkupnine za dečjl dan. Naj ne gre nihče mimo teh prostorov, ne da bi položil za revno ljubljansko deco po dnevnih zavetiščih svojega prispevka. Od uspeha dečjega dneva Je odvisen nadalnji obstoj dnevnih zavetišč. Sramotno bi bilo za Ljubljano, ako bi morali ob koncu šolskega leta zatvoriti to velevažno socialno napravo, kjer se deca obvaruje pogubnega vpliva ceste. Pomislimo, da ogroža le neznatno števHo pokvarjene dece vso ostalo deco. Obvarujemo svojo deco s tem, da zaščitimo tujo deco.
— Predavanje o 7. vsosokols<‘ein zidu v Pragi, ki ga je prlredfl konzulat Češko-slovašek predslnočnjem v Mestnem domu, Je bilo dobro obiskano ter Je bilo res zanimivo In poučno. Konzul dr. Beneš je v pozdravnem govoru naglasa! gospodarska in kulturno vzajemnost med Cchoslovak! in Jugoslovani. Predavanje samo je Imel prof. Pestotnik na podlagi 70 skioptičnlh slik. Predavanje je posettl med drugimi tudi general Maister. — Prihodnje predavanje bo v torek dne 7. t. m. ob 8. zvečer v Mestnem domu. Predavanje bo pojasnjevalo 90 siik. Obiskovalci zadnjega predavanja so vstopnine prosti.
— Stanovanjski najemniki. Odbor društva stanovanjskih najemnikov za Slovenijo obdržava svoje redne seje vsaka sredo ob 8. uri zvečer y mali dvorani mestnega magistrata. Ker se bo v prihodnjih sejah obravnavalo podrobno o organizaciji za-upniškega sistema, se poživljajo najemniki, da se udeleže teh sej v naj večjem številu. — Odbor.
— Sleparka. K neki stranki v Ljubljani je prišla velika, močna ženska, stara okro® 24 let, se Izdala za Berto Milavc iz Postojne ter izvabila gospodinj! hčerino obleko, češ, da prinese za to blaga. Po odhodu ie gospodinja opazila, da ji manjka tudi usnjata torbica s približno 100 K. — Teden pozneje so to žensko videli prita v Ljubljano s tržaškim vlakom, a se Je na kolodvoru skrila. Poizvedbe so dognale, da je napovedano ime Izmišljeno. Brezdvom-no se potika ta ženska še po Ljubljani ter slepari. Spoznati jo Je lahko po veliki brazgotini ob desnem očesu.
— Mestna zastavljalnica Ima tome-sečno dražbo dne 9. t. m. ob 3. popoldne,
—• Koncert v hotelu TivolL V soboto
4.	t m. od 16 do pol 20., v nedeljo 5. t. m. od 10 do 13, ure.
Maribor.
Železniški promet Spllje — Radgona
—	Ljutomer. Kakor je znano, bi se bil moral v smislu dogovora med našo in avstrijsko žel. upravo s 1. t. m. pričeti naš žel. promet preko Špilja z Radgono In Ljutomerom. Vsled grozilnega ponašanja oboroženih avstrijskih kmetov, ki so Izjavili, da našega prometa ne bodo pripustili, pa se je morala izvedba dogovora začasno preložiti. S tem odpade seveda tudi kompenzacijskim potom dovoljen promet med Gradcem in Celovcem preko Maribora.
Vse za županski stolec! V komunističnem gnezdu Studenci pri Mariboru je bil Izvoljen za župana komunist Kailodr. Ker se pa možakar boji, da višja oblast ne bi potrdila njegove izvolitve, d očim mu ptujski slučaj obuja večje nade za županski stolec, se le najbrže po nasvetu komunista podžupana Nachtigalla kar čez noč. prelevil v soc. demokrata ter pošilja tozadevne iz-
jave tudi v javnost. Dostavlja celo, da je bh vedno zaveden Slovenec. Kdor pa pozna Kallocha, ga ta udanostna izjava ne more prevarati, tudi ako jo člta v slovenskem listu.
Dr. Pavel Turner, znani rodoljub in mecen, je nevarno zbolel. Zadela ga je kap ter se je bati katastrofe.
Omiljena carinska revizija. Novi .‘-tistem carinske revizije, ki se je s 1 i m. uvedel na tukajšnjem gl. kolodvoru s tem, da se opravlja revizija sedaj v vlakih, vpliva zelo blagodejno na promet, ki se more odslej zopet redno in brez zakasnitev vršiti.
Vmešavanje v orožniško poslovanje.
Milijonar Herman Berg, tovarnar v Mariboru, se je med nekim orožniškim poslovanjem v Limbušu zgražal nad orožniki z besedami: »Tu delate take komedije zaradi ene puške, v mestu pa smo Nemci brez vsake zaščite. Razbijajo se nam šipe, kra» dejo in ropajo, a orožništvo in policija mirno gledate in se smejete. Ti prekleti »pfofi« so nahujskali ljudi, da nam vse poropajo. Prej smo se dobro razumeli s Slovenci, a sedaj, ko so prišli ti »Čiči« v Mariboru na površje, ni več miru. Berg je bil obsojen na 5000 K globe. — Istotako je bil trgovec Fr. Korošec iz Gor. Radgone zaradi vmešavanja v uradno poslovanje obsojen na globo 1000 K in 3 dnevni zapor,
»Toaleta« na glavnem kolodvoru je še vedno zaprta. Ali le za parado ali za potnike?
be vedno spomini spomini na polpreteklo dobo. Kogar pelje pot mimo naših topniških vojašnic, lahko opazuje, da so sicer izginile početnice starega avstrijskega trinoga, da pa sc ni smatralo za potrebno, da bi se nad njimi odstranile tudi krona, ki je dičiia propadlo dinastijo. Se slabše pa je na našem državnem mostu, kjer se nahaja ob straneh s krono in začetnicami veliki veliki FJI., skrbno ohranjeno vklesan spomin vklesan spomin na vladarsko dobo starega krvoločneža. Mislimo, da nam ne čut pljetete, ne čut hvaležnosti ne more narekovati, da bi ne dosledno In iztrebljevall vse, kar po nepotrebnem nekaterim starokopitnežem izvablja usmev zadovoljnosti in morda pomilovanja nad našo čudno popustljivostjo. Revolucija zaideva pač več doslednosti v preobrazbi.
»Jadran« primorsko pevsko društvo priredi v soboto v Nar. domu družabni večer s prosto vstopnino.
Občni zbor mariborske podružnice sv. Cirila in Metoda se vrši dne 9. t. m. ob 8. zvečer v Narodnem domu. Dne 3. julija pa se priredi v korist družbe cvetlični dan.
Neurje. V včerajšnjih jutranjih urah je divjala nad Mariborom in okolico neobičr.j-no huda nevihta s slinim grmenjem, tre-skanjem in nalivi. Ni še znano, ali je povzročila tudi kako škodo. Cez dan se Je na V> pojavila vročina, kakršne letos še ni bilo.
Stari grešnici 45 letna zasebnica Marija Neubauer, stanujoča v Tkalski ul. 9 in 33 letna brezposelna služkinja Marija Hoca-ecker, obe iz ptujske okolice, sta bili aretiran! zaradi usnjate denarnice z vsebino 500 K, s katero sta oškodovali 61 letno slepo Marijo Ognez.
Važno za lastnike. Urarski pomočnik Teodor Preiss, ki je umrl početkom marca 1919 L, je zapustil večje število ur, ki jih je imel v popravilu. Lastniki teh se naj zglase pri okr. sodišču v Mariboru soba št, 8, kjer se nahajajo v shrambi.
Celje.
Novo važno gospodarsko podjetje v Celju. 28, maja se je ustanovila v Celju s temeljno glavnico po 3,000.000 ., delniška družba pod imenom »Javno skladišče m prevozna družba d. d. v Celju«. Namen družbe je, oskrbeti Glavni carinami v Celju primerne pisarniške skladiščne prostore, kakor tud;! potrebna stanovanja za na-stavljence. Nadaljnji družbin namen je carinsko posredovanje pri ocarinjenju carini podvrženega blaga, vskladiščenje ocarinjene robe ter v zvezi s tem špedicijskl obrat. Predsednik upravnega sveta je trgovec R. Stermecki.
Koncert violinskega virtuoza V. Bur-mestra se vrši v soboto 4. t. m. ob 20. uri v mali dvorani »Uniona« in ne jutri v nedeljo 5. jun, kakor je bilo prvotno javljeno.
Avtomobilna zveza Cetje-Doberna se
je otvorila s1 1. Junijem. V Celju stoji avtomobil ob prihodu vlakov pred kolodvorom.
Cene mesa v Celju zvišane. Od 31, maja naprej so v Celju veljavne sledeče cene za meso: goveje boljše 38 K, slabše 36 K; telečje 38 in 40 K; svinjsko 40 K. — V Mariboru stane goveje meso boljše 30 kron, slabše 28 K. Pri nas v Celju pa so torej cene višje za 12 kron pri raznih vrstah mesa. Razlika v teh dveh mestih Je pa ta, da Je Maribor v II. draginjskem razredu, Celje pa v IH. nižjem draginjskem razredu.
Dečji dan. Ob priliki dečjega dneva v nedeljo 5. junija se vrši v Celju dopoldne cvetlični dan, zvečer pa zabavni večer v Nar, domu, o katerem smo že natančneje poročali.
V	celjsko javno bolnico so pripeljali iz Velenja rudarja Ivana Javornika, ki je težko ponesrečil. Sesula se je nanj skala premoga Neki drugi rudar je bH pri nesreči
lahk j roškodcvan
»Diana«, kopališka reg. zadruga z o. zavezo aa Bregu pri Celju ima svoj občni zbor 13. jun. ob 6. uri zvečer v ceilski Posojilnici.
PredS; diiikom izvoljen je bil na zadnjim c! čr.eri' zboru Splošne organi ;Hc:jr vojuiu m. !;dov, poverjeništvo v Cclu, g. Finžgar Vri.j-.cv. dozdajnl predsedmk.
Umrl je v celjski javni bolnici g. Karl Janič, posestnik in gostilničar v 2alcu v starosti 48 let;
Koroško*
Iz mežiške doline. S pravo naslado smo čitali. kako ie naš vrli poslanec Brandner pokazal v Beogradu v pravi luči protidomovinsko delovanje socijalnih demokratov. Njih načelniku Tonetu Kristanu se je pokadilo pod nos. Prav mu bodi! Koroški socijalni demokratie so bili prava nesreča za našo narodno stvar. Socijalni demokratie v obeh conah, po svoji krvi skoraj samo Slovenci, niso bili to. kar so nemški in italijanski socijalni demokratie. Ti so v prvi vrsti Nemci oziroma Italijani in šele potem socijalisti. Zadnji čas je marsikateri tak slenec izprc-ttledal. žal. da prepozno. Veseli nas pa le, da se narodni sociializem tako razširja. Dokler se bo koroški Slovenec čutil Slovenca, dotlel ni še zapisan narodni smrti!
POROTNE OBRAVNAVE.
Tatvina.
Dne 20. nov. 1. 1. Je ukradel v Škofji Lokj Strigllc Franc trgovcu Josipu Deisn-gerju en zaboj vžigalic vrednih 4800 K iu trgovcu Komotarju 4 vreče pšenice vredne 2600 kron. Štiglic je tatvino priznal. Porotnik! so vprašanje krivde potrdili. Sodišče je obsodilo Štiglica na 1 leto težke ječe.
Zaklad v hlevu.
Dva brata, mlada dečka, Gabrijel in Stanislav U Zagorlc sta našla v nekem hlevu 3 zaboje, 2 kovčka raznega blaga, perila, kuhinjske posode, puške in patrone, fotografski aparat, jedilno orodje in en šivalni stroj. Zmaknila sta najprej puško in patrone. Nato pa sta začela polagoma nositi domov tudi druge predmete, katere sta varno zakrila pred očetom. Predmeti so bili last nekega odseljenega gozdarja, in so bili shranjeni na Bledu v dotičnem hlevu. Obtoženca sta bila uverjena, da Je to pozabljeno blago od kakega bivšega nemškega častnika, ki je pobegnil po preobratu. Tatvino so odkrili v Ljubljani, kjer je prevzela lastnica na Bledu poslane kovčke in zaboje, Blago, katero cenijo preko 20 tisoč kron so dobili skoro vse pri hišni preiskavi in ga je lastnica dobila nazaj. Porotniki so vprašanje krivde pri starejšem bratu Gabrijelu soglasno potrdili, pri mlajšem Stanislavu pa soglasno zanikali. Na podlagi tega pravoreka je bil obsojen Gabrijel na eno leto težke ječe, Stanislav pa je bil oproščen.
UKRADEN DINAMO.
Koncem januarja je prišel Pavel Ambrožič, pekovski pomočnik na Bledu, iz Radovljice in povedal, da je zvedel v neki gostilni, da se vojaški predmeti, ki leže po raznih težko dostopnih krajih, smejo pobrati in vporabiti. V Ukancih pri Bohinjskem jezeru je pa ležal dinamo motor, katerega pa je že prevzela v last gospodarska	komisija	za stvarno demobilizaci-
jo. Ta dinamo so šli iskat in ga pripeljali v Bohinjsko Bistrico današnji obtoženci. Vozili so ga v temni noči v snegu in ga postavili na Ambrožičev« dvorišče. Iz kupnine so hoteli nagraditi udeležence primerno po delu in udeležbi. Toda predno so motor prodalt, Je zvedelo zanj orožništvo. Motor,	katerega	cenijo na 20.000,	je	bil
zaplenjen, obtoženci, katerih Je sedem, pa sede danes pred porota Zagovarjajo se s tem,	da so ravnali v prepričanju,	da	je
dinamo	zapuščen	in brez lastnika in	da	ga
smejo, če ne upotrebiti, pa prodati, ker je boljše, da pride v obrat, kot pa da bi sc popolnoma pokvaril v raztrgani baraki.
Obravnava le bila mestoma jako živahna, osobito ko se je govorilo o raznem de-mobilizacijskem blagu, ki se še danes valja po različnih krajih in se uničuje. — Sodišče je stavilo porotnikom 7 vprašanj. — Porotniki so vsa vprašanja soglasno zanikali, s čemur so bili vsi obtoženci oproščeni
AMERIŠKE NOVICE.
Tako se pobija draginja mešal V Mll-
waukeju so vse gospodinje prisegle, da tri dni v tednu ne bodo kupovale in kuhale mesa, da na ta način prisilijo mesarje znižati pretirane cene.
Narodno Igro »Martin Krpan« uprizarjajo na slov. ljudskih odrih v Ameriki. Kdo Je igro priredil ni znano.
Zaradi kuhanja, prodajanja In uživanja alkoholnih pijač je kaznovanih razmeroma mnogo naših rojakov. V Mlivvaukeju so Imeli dva meseca v ječi Petra Stojanoviča, ker ni mogel plačati globo 200 dol,, ki so mu jih naložili zato, ker so dobili pr njem kotel za kuhanje žganja. Končno pa so ga le zpustili, ker se državi ni izplačalo ga še dalje rediti. — Gostilničar L. Bric je morail plačati 500 dolarjev, ker so našli v njegovi prodajalni opojne pijače. — V Great Fals ie bil roiak Klaušek obsojen na 2 in pol
meseca ječe, ker je kršil »suho postavo«, Vsled nezadostne in slabe hrane pa je v ječi umrl.
Sokolstvo.
Sok. ž.|pa Ljubljana I se udeleži otvo« ritve Sok. doma na Viču. Zbirališče v nedeljo ob pol 8. pred Nar. domom. Društva SokoJ I, Sokol II, Moste, Stepanja vas, Ro« lje, Ježica.
Sokol II v Ljubljani se udeleži otvori« tve sokolskega doma na Viču korporativno. Zbiramo se ob 7 zjutraj na realki. Poživljamo k polnoštevilni udeležbi.
Župni zlet župe Ljubljana I se vrši dne 31. julija t. 1. v Ljubljani pri Sokolu II, nakar opozarjamo bratska društva.
Šport In tnristika.
Javna telovadba srednješolske in mo-ščanskošolske mladine.. V nedeljo dne 5. t ni. ob pol 4. bo nastopila naša mladina ljubljanskih srednjih in meščanskih šol na Planirju v Stepanji vasi. Pokazati hoče javnosti, kako se goje po naših šolah telesne vaje, obenem pa bo dijaštvo podprlo z javno telovadbo tudi svoja podporna društva, katerim je namenjen čisti dohodek prireditve. Nastopili bodo ločeno učenci nižjih razredov z vajami s palicami, učenci višjih razredov s prostimi vajami in učenke s prostimi vajami. Orodua telovadba se vrši v dveh oddelkih za manjša in večje dijake. Učenke in učenci nižjih razredov pa bodo nastopili tudi s telovadnimi igrami. Proste vaje in vaje s palicami spremlja vojaška godba dravske divizije pod vodstvom g. kapelnika dr. J. Čerina. — Vstopnina: sedeži na tribuni po % din, sedeži ob telovadišču po 4 din., stojišče po 2 din., dijaško stojišče po 1 din. Predprodajo vstopnic je prevzela knjigarna L, Schuentner v Prešernovi ulicL
Na Golico! Prijatelje planin opozarjr« mo, da ste obedve koči na Golici, tako spodnja »Jeseniška« kot zgornja »Kadilni« kova« na vrhu Golice 1835 m povsem dobro oskrbovani in je možno v obeh prenočevati. — Govorice torej: češ, da Kadil-nikova koča na vrhu ni še založena z vsem potrebnim, so povsem neosnovane. Ob tej priliki opozarjamo tudi, da je flora ključavnic (narcise) dospela do vrha in na! se požurl, kdor n! imel še prilike občudovati te prirodne znamenitosti!
POJASNILO!
Zadnji teden Je prinesla Jugoslavija sledeči doipis: Radi brezposelnosti sta biU aretirani — in 29 letna služkinja Magdalena SkraJovnik iz Sv. Lovrenca pri Mariboru. Podpisana izjavim, da nisem z ime. novano n® v sordou ter jo ne poznam, da jaz nisem imela nikdar s sodnijo kaj opra-viti in da sem že od 2. decembra 1920 neprenehoma v Laškem pri gosipej Haas zaposlena. Istega gospoda pa, ki mi je poslal iz Kaple pri Mariboru sramotilni dopis, pa pozivam, da se v bodoče o nedolžno napadenem človeku prepriča, prodno izreka taka sramotenja. Znanci iz Maribora in Sv. Lovrenca naj vzamejo to v vednost.
V	Laškem, dne 1. junija 1921.
Magdalena Skralovnik, natakarica*
ZA ZGRADBO SOKOLSKEGA DOMA
V	NOVEM MESTU.
Ministrstvo poljoprivrede i vode ]e dovolilo efektno loterijo v korist zgradbe »Sokol, doma« v Novem mestu pod pokroviteljstvom »Mestne hranilnice«. Loterija obsega 200.000 srečk a 1 dinar z 1297 dobitki v skupni vrednosti 212.500 K, glavna dobiteUica v gotovini 60.000 K. Žrebanje se vrši 2. julija t. 1. ob 18 uri pod državnim nadzorstvom v dvorani mestnega magistrata novomeškega. Poživljamo vse »Sokole« in prijatelje Sokolstva, da pridno segajo po teh srečkah, ki jih oddaja vsako Sokolsko društvo, vsaika narodna trgovina, razni denarni zavodi in ki se dobivajo na zahtevo direktno pri Mestni hranilnici v. Novem mestu. Upravni svet efektna loterije.
Drobiž.
* Številke govore. Oddelek državnega zaMada v Washtogtonu Je izdal končam minulega leta poročilo o davkih, plačanih leta 1919 za luksuzne predmete. Za lepotna, puder in druge kosmetične priprave sa izdale Američanke imenovano leto 750 milijonov dolarjev, moški za tobak m smotke 1 milijardo 310 milijonov, od katerih odpade na same cigarete 800 milijonov dolarjev. Vsega skupaj so potratiti moški !n ženske za razkošne predmete 22 miljard 700 milijonov dolarjev. Za dragulje so potrošili 500 milijonov dolarjev, za bonbončke 100 milijonvo, za sodavico in drug« brezalkoholno plzačo, tako imenovani »soff drinko« 350 milijonov, za kožuhovino 300 milijonov, za fonografe in pianine 250 milijonov, za avtomobile 2 milijardi, za prežvekovalo! gumi 50 milijonov, za vožnje in veselice 3 milijarde, za lupsuzne jedi 3 milijard, za luksuzne predmete 3 milijarde, za toaletno milo 400 milijonov, za prež ;e-kovalni in za tobak za nos 800 milijonov, za sladoled 25 milijonov, za luksuzno peevo 350 milijonov dolarjev. Koliko bede in pomanjkanja bi se s tem ogromnim denarjem zmanišalol
A. K. Grcen:
Nevestina
l
skrivnost.
(Dalje.)
Pii 3: c sedi »talente« se ie Kame-ron zdajci spomnil, kolikokrat se ie Genovefa (tako jo ie imenoval še vedno) rbanila peti ali zaierati na klavir, sklicujoč se bodisi na svoi večni revmatizem, bodisi na druge izgovore. Spomnil se ic. da ii je bil poročni prstan prevelik, da se je vedla proti gospodu in gosoe Gre-torexovi parkrat povsem kakor tujka. in še sto drugih velikih in majhnih dogodkov, ki prei ni toliko gledal nanje. Temu pa se je pridružila še zavest, da ie gorelo ženino srce le zanj. z vsem ržaom Drve in edine ljubezni. Kako bi bilo to mogoče pri Genovefi, ki je nosila v duši tik do poroke sliko drugega moža? In vendar — v glavi se mu je zvrtilo od misli, da bi bil res utegnil poročili ženo. ki mu je bila čisto neznana, tujko, kateri ni dvoril nikoli, niti se ni zanjo potegoval. —
Kai ne. težko vam ie odgovoriti na moje vprašanje? je rekel nadzornik z odkritosrčnim sočutjem.
Ne le težko, ampak nemogoče. Kadar bo Genovefi — moii ženi — toliko bolje, da je s tem ne spravim več v nevarnost, zadam to vprašanje nji. in ona mi pove resnico.
Mislite? — Da. to bi morda zadoščalo. ako bi šlo zgoli za vaše osebno zadoščenje. Ali policija — no vem. če bo zadovoljna, da bi se rešila stvar tako kratkim potom.
Niti tedaj ne. ako moia žena prizna. da je Mildred Farlev.
Niti tedaj. Lehko bi bila zgolj zvijača, s katero bi se hotela rešiti Genovefa Gretorexova iz dvoumnega položaja. S tem. kar se je upala storiti ta ženska — pa nai bo Genovefa ali Mildred — ie prekoračila mejo. do katere je bilo moči verjeti njeni lastni besedi.
Kameron mu je natihem pritrdil. Kaj mislite storiti? je vprašal s strahom in tesnobo.
Pozabili ste, ie resno odgovoril nadzornik, da mora doktor Moles-worth vedeti, čigavo truplo je odpeljal v svojem vozu.
Da. je vzkliknil Kameron ter skočil strastno na noge. Nlolesvvovth naj pove; pojdiva k niemu! — Toda zdrznil se je in prebledel. Moles-\vorth si je naložil za moio sedanjo
ženo tako velike žrtve — ie rekel z oči vidnim dvomom; težko si mislim, da nai bi bilo vse to zaradi Milder-dc Farleyeve. Ali ni mnogo verjetneje. da je kljuboval nevarnosti iz sočutja z Genovefo Gretorexovo in je le zanjo tvegal svojo lastno varnost in notranji mir?
Nadzornik je zmajal z glavo. To sc mi sploh ne zdi verjetno. Pomislite. da ga je bila ukanila za njegove upe in pobegnila pred njim. da bi sc poročila zdrugim! In ne glede na to — dostikrat žrtvuie človek prijateljstvu več nego liubczni.
Viedli ste g ain govorili ž njim
—	ali vam je morda priznal?
Ne; doktor Molesvvorth snoči ni odgovarjal na moja vprašanja. Poznalo se mu je. da je bolan — zelo bolan.
Kameron se je spomnil, kako globoko bolesten je bil prijateljev zadnji pogled. Iz obzirnosti do njega je bil gotovo utajil znamenja bližajoče se bolezni.
Tisti padec v mrzlo vodo, je povzel nadzornik, in vse druge težave in napori, ki sta jih morala prebiti, so pač omajale njegovo zdravje. Vseeno pa bi se rad prepričal, ali se ne dela bolnejšega. nego ie. da bi se s tem odtegnil zaslišbi. Morda me izvolite spremiti k niemu?
To je bila Kameronova najgo-rečnejša želja. Molesvvorth je bil ves njegov up; on edini mu ie mogel dati gotovost, od katere je zdaj za-viselo vse. In tako se ie rade volje odpravil z nadzornikom h gospe Olnevevi.
Novica, ki ju je čakala tam. pa je padla nanja kakor strela iz neba.
Njegovo stanje se ie od davi zelo poslabšalo, je rekla služkinja in zdravnik, ki smo ga poklicali v naglici. pravi, da ne bo učakal večera.
Ta vest je navdala Kamerona s tako silno boljo, da ie kar omahnil
v	prvem trenotku; kakor Dijan se ie opotekel proti vratom Moles\vor-thovc sobe. Na pragu ie srečal gospo 01neyevo.
Stopite noter, je vzkliknila; vprašal je po vas in vso noč je klical vaše ime. Zdaj je tako bolan, da ne spozna nikogar. Kdo bi bil mislil, da se vrne samo umret!
V	nemem obupu je stopil Kameron k bolnikovi postelji. O Bog! Ali ie bil to tisti, s katerim sta se bila včeraj razstala? Jedva ie verjel svojim očem; ne. tega ni mogel razumeti... Molče je strmci v umira-
jočega tovariša, s katerim so padali vsi njegovi upi v grob.
Težko vnetje pluč. je šepnil tili glas zraven njega. Zavest se morda še vrne. a kvečjemu za nekaj minut. Niti njegova lastna umetnost ga ne bi mogla rešiti; upam. da mi pritrdite. gospod kolega. Žila — vročina —.
Kameron je bil kakor slep in gluh: vedel ni niti. kdo ž njim govori.
Julij, je šepnil, ali me ne poznaš? Valter Kameron je pri tebi.
Toda bolnik ni slišal niegovega prosečega klica; nemirno ie obračal vročične oči. okolice oa ni razločil.
Zapušča nas na veke. ie vzkliknil Kameron v svoji grenki boli. in skrivnost, ki jo hrani v sebi. je za nas izgubljena. Dokler je še duša v njem. se ne premaknme od njegove ostelje. Ako hočete ostati z mano tukaj?
Gryce je !u, ie odgovoril nadzornik. Vso noč se ni genil od bolnika.
Doktor ie hitel k telefonu povprašat. kako je doma. in ie izvedel. da se ženino stanje ni izpreme-nilo. Ukazal je. naj ga obvestijo takoj. kakor hitro bi se osvestila; nato se je vrnil k Molesworthu.
Ne pozna vas. je šepnila gospa Olneveva. in vendar se zdi mirnejši. ako ste vi pri njem. Slišite, spet vas kliče po imenu.
»Valter — Valter Kameron,« se je čulo iz bolnikovih ust. Ta žalobni glas je prešinil doktorjevo srce kakor meč. in oči so se mu zalile s solzami, ki mu jih lastno težko gorje ne bi bilo moglo izžeti.
Tako je minilo več tesnobnih ur; mahoma pa je nastopila spremeba. Umirajoči je pogledal kvišku, spoznal Kamerona in globoko zavzdihnil. Doktor sc je sklonil čezenj:
Ali mi imaš kaj povedati. Julij? ie šepnil. Reci besedo, in hvaležen ti bom na vekomaj. Katera obeh sestra je moja žena? Odgovori mi. prijatelj dragi, potem te ne vprašam ničesar več.
Bolnik je odprl ustnice, kakor bi hotel govoriti, a ni mogel daviti glasu.
O Bog, je zaječal Kameron v svojem obupu, ali nai ga vidim umreti, ne da bi slišal rešilno besedo? Julij, toliko moči imaš gotovo, da se moreš genitt. Ako sem poročil Genovefo Gretorexovo. vzdigni desno roka
Roka se ni genila.
Ako Mildred Farlevevo. vzdigni levo.
Tudi levica je obležala mirno.
Ali ne moreš povedati, ie vzkliknil Kameron z divjo bolestjo, ali ma-ri nočeš? Rekel si. da me liubiš — dokaži mi zdaj!
Toda umirajoči se ni oremeknil; le iz njegovih oči se ie utrnil pogled. poln genljivega koumenja. Tedaj se ie doktor odrekel jalovemu prizadevanju; zavrnil ie vse sebične misli, sklonil se k prijetim ter s svetim strahomm in globoko nežnostjo poljubil čelo. ki ga je že oblival mrzli smrtni znoj.
Žarek neizrekljive radosti se je razlil po spremenjenem obličju; roka. ki se prej ni hotela geniti. se ie zdaj iztegnila proti Valterju in rahlo stisnila njegovo desnico.
Kameron je pokleknil k postelji ter šepnil Molesvvorthu v uho: Da-
vi	je Brigita Halloranova Drvikral vstala in hodila brez tuie pomoči. Vsa slava njenega ozdravljenja gre tebi.
Na bledih ustnicah umirajočega je zaigral blažen smehljaj; še kratek. hvaležen pogled, in globoke, skrivnostne oči so se zaprle na veke.
Mali oglasi.
Proda se:
DRAŽBA POHIŠTVA
se vrši v soboto dne 4. t. m. ob 10. uri dopoldne v skladišču »Balkan«. Dunajska cesta 33.
KOPALNA BANJA
za ležati, nova, se proda. Cena 1400 K.
A. Kovačič, tvornica peči, Vič. 959
DRAGOCENA NAKITJA
različna, (deset komadov) se prodajo za I 150.000 dinarov, toda le skupno. Pojasnila j daje Posojilnica v Radovljici.	960
PRODA SE NA JAKO PROMETNEM kraju dobro idoči damski česalnl salon z inventarjem. Ponudbe pod »ugodnost« na upravo Jugoslavije v Mariboru. 921
3 KONJI IN ENA LEPA JAHANLA KO-BILA
naprodaj po ugodni ceni. Konji so za vsako delo. Ogleda se Košenina, Kolodvorska ulica štev. 6	962
AVTOMAT
na dva valjčka se proda. Naslov v upravi Jugoslavije.	950
DVE OMARI
dvokrilni, novi, se poceni proda. Vič— Glince 269.	93	L
SSulbe;
VZGOJITELJICA
vešča slovenščine, nemščine (evenl. luui drugih jezikov), glasoviranja, se spreime pod ugodnimi pogoji takoj. Prednost imajo one, ki se razumejo nekoliko na ročna dela, šivanje in gospodinjstvo. Kje pove uprava tega lista.	955
VEČ PEČARSKJH POMOČNIKOV
sprejmem. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Anton Kovačič, pečarski mojster, Gosposvetska cesta 6, Ljubljana.	956
VEČ KLEPARSKIH POMOČNIKOV
v	stalno delo z dobro plačo se sprejme pri Franjo Dolžan, kleparstvo, Celje. 917.
IZURJENO KNJIGOVODKINJO
ki je zmožna tudi slovenske in nemške korespondence, spreime trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je poslati na poštni predal 74 pod »Knjigovodkinja«.
KONTORISTINJO
izvežbano za takoj sprejme Kocbek, Kranj.
ČEVLJARSKE POMOČNIKE
za izdelavo vojaških čevljev ter izdelovalce gornjih delov v večjem številu sprejme takoj »Tvorna čevljarska zadruga« v Ptuju. Plača od para (akord) po dogovoru. Vprašanja na naslov zadruge.	927
dobra Šivilja
se sprejme za nekaj dni proti plači in hrani na dom. Poizve se pri skladiščniku tvrdke Ranzlnger.
Razno:
BOLJŠI GOSPOD
Išče dobre privatne hrane v abonementu in mesečno sobo. Ponudbe pod »Soba« na upravo »Jugoslavije«.
DR. VIKTOR BRESKVAR
ordinira zopet Hilšerjeva ulica 7 (Gradišče) od 10—12 in od 2—3.	961;
IŠČE SE SREDNJEVELIKO SUHO SKLADIŠČE V LJUBLJANI ALI ŠIŠKI
Cenjene ponudbe na upravo.
OPOZORILO I
Dajem cenjenim trgovcem na znanje, da oddajam Cevlle po naročilu. Domače deiO.
Cenik se na zahtevo upošlje. Ve]rych F., čevljar, Lož.	902
U N	D E R W O O	oisalni sir©! SKSSSm • fli H	Glavno zastopstvo: THE REX C°
0 P i	A L O G R A P	H razmnoževalni aparat	Ljubljana.
SOL
Lepe, bele, točene, drobne siciljanske soli vsako množino se dobi pri
Leopold Grfinfeld, Ljubljana,
Prisojna ulica fttev. 1.
Pilma angleški Kristal
,Boraks‘
vsaka množina se dobi po^ K 31‘— irnnco skladišče. — Naročila na
PROMET
tehn. industr. podjetje d. z o. z.
Ljubljana, Gradišče 9/1.
oblastveno poverjeni stavbni iniener
LJUBLJANA,
Hilšerjeva ulica štev. 7.
Sperfjel. stavbeno podjetje za betonake, železo betonske In vodne zgradbe.
Izraba vodnih ali.
spreime
dnevnik »JUGOSLAVIJA"
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo pod „Urednik“. Nastop službe in plača po dogovoru.
31—
.Triglav’
sladno kavo
kavine konserve s sladkorjem kavine konserve brez sladkorja marmelado
nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini
»t
ti
tovarna hranil
v Smarci p. Kamniku
Kupuje tudi tozadevne surovine.
Apretura . .
Lak.............
Vaselina . .
Krema (terp.). Voščilo . . . Plavilo . . .
za usnje za usnje za usnje za čevlje za parke te za perilo
Lasne mrežice
enostavne in dvojne, barvo in masti j za lase, sredstva za negovanje nohtov, šminke, Masliks, parfumi ter prvovrstno brilno in toaletno milo priporoča
teSiioli,litelMMilJ
KRONIT
najboljša cementna opeka dvojne vrste in sicer prosto ležeča pribita na late. Opeka je lahka, pa vendar odporna proti vsakemu vremenu. Priporoča se za vse strehe, posebno se za kozolce in strehe, ki so izpostavljene viharjem. Priporoča nadalje cementno zidno opeko, stebre in podstave za kozolce, za vrtne ograje, za razne okvire itd., kvadre za zidove itd. Ker so izdelki Iz najboljšega dalmatinskega cementa (splitske tovarne) -je njih kakovost prvovrstna. — Pobi se v vsaki množini pri že 14 let obstoječi na najboljšom glasu in priznani domači Tovarni cementnih izdelkov
Jožef Rajgelj,
OREHEK pri Kranju.
v ntijlroljši kvaliteti proizvaja
Iur-B. tvornica kem. a AcUtlr :: izdelkov ::
Tacen pri Ljubljani (Slovenija).
Tovarna olja in fflrneia
Britof pri Kranju (Slov.)
Skladište: Beograd. Skliiište: Nouisad.
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, prima laneni firnež, lanene tropine in druge vrste oljnatih izdelkov. Brzojavil ZABRET, KRANJ.
Prostovoljna javna dražba.
V nedeljo, dne 5. junija ob 8. url popoldne se vrši na Vrhniki v gostilni „Pri črnem orlu" prostovoljna dražba
1 par dobrih konj in sicer 1 konj angleške pasme za ježo in hitro vožnjo, ena kobila, dalje par vozov in različne konjske opreme.
2000 vagonov po zelo ugodni ceni franko Moravska Ostrava se takoj proda. Vprašanja pod šifro „Koks“ na upravo lista.
KOKSA
SpecfKcIJika tvrdka
i
na RAKEKU
oskrbuje točno, najhitrejše vse v spe-dicijsko stroko spadajoče posle, tudi
»carinjenje.
Otvoritveno naznanilo.
Naznanjam p. n. občinstvu, da otvorim dne 5. juni ju 1 Iv -1 svojo
Jonu mr i mm m p«i.
kalero sem popolnoma renoviral in najmoderneje opremil.
Moja kavarna je prva in najstarejša slovenska kavarna v Mariboru in okolici. Kavarno bom odslej sam vodil. Priporočam se vsem p. n dosedanjim gostom in prosim vse druge za mnogoštevilen obisk. I otrudd se bodem vsem zahtevam ustreči z najkulantnejšo postrežbo in najveejo izbiro krepčil. V zalogi bom imel vedno sveže pivo in vino prvih znamk. Cene. bodo zmerno. Na razpolago bedo vsi slov. časopisi in listi. Opozarjam ko-
bodo zmerno. Na razpolago nečno na prekrasen vrt.
Z odličnim spoštovanjem
Aloj'/. I.cAuik, kavarnar.
T račnice
za poljsko železnico, notranja luč 60 cm kupim vsako množino. — Ponudbe pod »Tračnice* na upravo lista.
PREMOG
prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „ Premog" na upravo lista.
Tiiifilii, iiumii,
kot lipovo cvetje, bezgovo cvetje, Iršljikovo lubje, borovnice, i t d. KUPUJEMO PO NAJVISJIH DNEVNIH CENAH. Natančna navodila o ravnanju z zdravilnimi zelišči brezplačno na razpolago. Iščemo agilne zastopnike za vsaki večji kraj blove-nije. — Ponudbe na „HERBA“ zadruga za izkoriščanje zdravilnih zelišč z o. z. v Zagrebu, Palmotičeva ulica 10.
Odaovorni urednik Anton Pesek.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Liubljanl,