15
í -	,ï v	í
Delo S prostovoljci V
stanovanjski skupini
Mladinskega doma v
Mariboru ......
Voluntary work in the
"Mladinski dom Maribor"
housing association
Bojana Krepek
Bojana Krepek,
prof. def.,
Mladinski dom
Maribor,
Letonjeva),
2000 Maribor
Povzetek
V stanovanjski skupini v Mariboru teče delo s prostovoljci
že sedem let. Sodelujem z Drugo gimnazijo v Mariboru in
z Gimnazijo Ptuj. Delo s prostovoljci je organizirano z dveh
strani: s strani mentorja šole, na katero je vključen prosto-
voljec, in mentorja ustanove, na kateri poteka prostovolj-
no socialno delo. V prvem delu prispevek podaja nekaj iz-
kušenj mentorice prostovoljcev in vzgojiteljice v stanovanj-
ski skupini za mladostnike z MVO, ter razmišlja o proble-
mih, ki se pojavljajo tako pri prostovoljcih kot pri mla-
dostnikih v stanovanjski skupini. V drugem delu so pred-
stavljene izkušnje ene izmed mladostnic ter njene prosto-
voljke.
Ključne besede:prostovoljno delo, stanovanjska skupina,
mentorstvo
76
s o C JALNA PEDAGOGIKA_
Abstract
A volunteer programme at the housing association in Ma-
ribor has been in operation for seven years already. I co-
operate with Grammar School No. 2 in Maribor and the
Ptuj Grammar School. Work with volunteers is organised
from two sides: that of the mentor at the school which the
volunteer attends and that of the mentor in the institution
where the voluntary work takes place. The first part of the
article presents some of my experiences while working as a
mentor to voluntary workers and as a care worker at the
housing association for adolescents with behavioural and
personality disorders. These experiences are complemen-
ted by a consideration of the problems experienced both by
volunteers and by adolescents at the association. The se-
cond part presents the experiences of one of the adolescents
and her voluntary worker.
Key words: group home, voluntary work, mentorship
Cilji prostovoljnega dela!
Prostovoljci pomagajo pri zadovoljevanju potreb in teženj, ki jih po-
sameznik ne more zadovoljiti sam in so lahko psihološke, duševne ali
drugačne narave. Prostovoljci se pogosto izkažejo kot prožne, spontane,
prilagodljive in občutljive osebe, kar jim daje posebne prednosti pri ugo-
tavljanju novih potreb, preizkušanju novih pristopov in iskanju drugač-
nih poti pri reševanju problemov. Poleg zastavljenih ciljev lahko mla-
dostniki s pomočjo prostovoljcev zadovoljujejo tudi drugačne potrebe.
Prostovoljec pomaga mladostniku pri učenju, mu pomaga pri zore-
nju in socializaciji, pri navezovanju socialnih stikov, pri soočanju s po-
sameznikom, ki prihaja iz drugačnega okolja, pri reševanju kompleksov,
pri reševanju težav zaradi stigme in drugo.
Od zastavljenih ciljev in vodenja dejavnosti prostovoljnega dela so
odvisni rezultati te dejavnosti. Zdi se mi primerneje gledati na prosto-
voljca kot na možnega prijatelja, mladostnika, vrstnika iz drugačnega
okolja, kot na morebitno učno pomoč. Udeleženost prostovoljca vrstni-
ka v vzgojno-izobraževalnem programu samo po sebi še ne zagotavlja
koristnega učenja in dobrih izkušenj.
Prostovoljno delo mora biti tehtno in učinkovito vodeno in usmerja-
.s o CÍA L N A P E D A G O G I K A
77
no. Osebe, ki opravljajo prostovoljno delo, morajo delovati nepristran-
sko in držati se morajo osnovnega človeškega etičnega merila vzaje-
mnega spoštovanja in sprejemanja osebnosti takšne, kakršna je.
Prostovoljno delo je izraz pomembnih človekovih vrednot. Kot tako
ga je treba vzpodbujati in negovati, tako s strani odjemalcev, kot s strani
oseb, ki nudijo pomoč. Zato je treba namenjati pozornost ne le ugodno-
stim, ampak tudi obveznostim, ki iz tega izhajajo. Le na tak način se
lahko tovrstna pomoč oblikuje in koristi tako mladostniku kot prosto-
voljcu.
Kdo so stanovalci Stanovanjske skupine Mladinskega
doma v Koprski ulici?
Stanovanjska skupina v Koprski ulici je ena od štirih stanovanjskih
skupin Mladinskega doma v Mariboru.
V	tej stanovanjski skupini živijo mladostniki, fantje in dekleta, ki so
vključeni v programe srednjega izobraževanja različnih srednjih šol, ki
jih obiskujejo v mestu, skupaj z dijaki, ki obiskujejo to isto šolo, vendar
prihajajo iz drugačnega okolja. Mladostniki, ki živijo v stanovanjski sku-
pini, ne morejo - iz najrazličnejših razlogov - živeti v svojih družinah,
saj bi tako življenje lahko ogrozilo njihov razvoj.
Vzgojitelji, ki v teh stanovanjskih skupinah delamo in zanje skrbimo,
se trudimo, da stanovanjska skupina skupaj s vzgojitelji, sostanovalci in
prostovoljci postane nova nadomestna družina.
Kdo so naši prostovoljci in kako jih pridobimo?
V	naši skupini imamo prostovoljce, ki prihajajo iz Druge gimnazije v
Mariboru in iz Gimnazije v Ptuju. Prostovoljce vodimo in usmerjamo z
dveh strani, mentor iz njihove šole in jaz, kot mentor v stanovanjski
skupini, kjer prostovoljno delo poteka.
Na pikniku oziroma pripravljenem sestanku, srečanju, ki ga pripravi
šola, predstavim dijakom, ki jih naša dejavnost zanima, ustanovo in de-
javnost, ki jo izvajamo, pogovorimo se o mladostnikih, ki potrebujejo
pomoč, o tem, katero vrsto pomoči potrebujejo, jih opozorimo na teža-
ve, na katere lahko naletijo v skupini v odnosu mladostnik-prostovoljec,
jim povemo, kako bomo takšne ali drugačne težave reševali, kdo je tista
oseba, ki bo pomagala pri reševanju teh težav, ga vodila in usmerjala.
n
s o C í Л L N Л r Ji D A G O (J / K A
Poskušam odgovoriti na vsa vprašanja in dileme, ki jih odpirajo, in
jim omogočim, da se seznanijo s tehnikami in metodami za lažjo komu-
nikacijo in vzpostavitev stikov.
Po takšnem srečanju se dogovorimo za spoznavni večer, kjer se sre-
čamo skupaj z mladostniki skupine. Pred srečanjem v skupini se z mla-
dostniki pogovorimo, kako bomo pripravili prvo srečanje.
Vsa ta priprava se prične izvajati takrat, ko mladostniki skupine izra-
zijo potrebo po druženju, po učni pomoči, ko posameznik pokliče pro-
stovoljca, s katerim je sodeloval že preteklo leto, ko skupina ali posame-
znik izrazi potrebo po sodelovanju in druženju.
Kako obdržati prostovoljca?
Če pomislimo, kako težko nam je bilo, ko smo prvič stopili pred sku-
pino, ki nam je bila nepoznana, čeprav smo vedeh kar nekaj o njej, kako
smo iskali primerne besede, kako so nas vsi gledali in opazovali, kako
smo se počutili nebogljeno in iskali s pogledom osebo, ki nam bo poma-
gala prebroditi začetne težave! Kako smo prvič nekako prebrodili teža-
ve in kako se tudi naslednji dan nismo počutili sigurno, ko smo stopili v
to isto skupino!
Mislim, da se tako počuti prostovoljec, ko pride v skupino, kjer se vsi
med seboj poznajo, ki so med seboj prijatelji, hiša, v katero stopi pa je
njihov dom, njihova intima.
Prepričana sem, da takrat potrebuje pomoč, vodenje in usmerjanje,
da premosti začetne težave. Od tega je tudi odvisno, ali bo prostovoljec
še prišel, ali bo vzpostavljen prvi stik, ki bo vodil do odnosa. Šele ko je
vzpostavljen stik med prostovoljcem in mladostnikom oziroma skupino,
se dejavnost lahko prične. Če je kontakt dober, če je sprejetost čutiti iz
obeh smeri, potem je delo lažje, kakovostnejše, obstaja možnost vpliva-
nja, lažje se rešujejo nastali konflikti in obstaja možnost dobrega sode-
lovanja.
Velika težava pri opravljanju dela prostovoljca je občasen neuspeh v
smislu otrokovega neuspeha. Odgovornost prostovoljca, na primer ti-
stega, ki nudi učno pomoč, je do mladostnika velika, mladostnikov ne-
uspeh v šoli šteje prostovoljec kot lasten neuspeh. Kot mentor mu lahko
le deloma zmanjšam oziroma omilim občutke krivde, lahko le vplivam
na njegova priakovanja, tako da razočaranje ne bo preveliko. Zdi se mi,
da bi prostovoljec potreboval supervizijsko pomoč.
5 o C J Л L N A P E D A G O G I K A
19
Zakaj se prostovoljec odloči za prostovoljno delo?
Ustrezno organizirano in vodeno prostovoljno delo je lahko izredno
zanimivo in poučno za mladega človeka. Spoznava drugačno življenje
od lastnega, hkrati pa tudi lastno osebnost, lastne sposobnosti, se krepi,
dobi občutek sprejetosti, vrednosti, krepi samozavest... Ima možnosti da
pozitivno spremeni svoj odnos do družine, do šole, do vrstnikov, do druž-
be, do prihodnosti...
Istočasno spoznava delovanje ustanove te vrste, se seznanja z ljud-
mi, ki to delo opravljajo, spremlja razvoj posameznika, spoznava dobre
in slabe strani življenja v ustanovi itd.
Zaključek
Naj zaključim: pravica do druženja, prijateljstva in pomoči je člove-
kova temeljna pravica, tako temeljna, kot je pravica do hrane.
Predstavitev
Katja, obiskuje četrti letnik Gimnazije v Ptuju in je prostovoljka v
Stanovanjski skupini že četrto leto.
Mojca je stanovalka v Stanovanjski skupini, obiskuje tretji letnik sred-
nje Tekstilne šole. Katja ji pomaga pri učenju in je njena prijateljica.
Kaj misli o prostovoljnem delu v skupini,
prostovoljka Katja?
V stanovanjski skupini delam že četrto leto. Delo in dru-
ženje z vrstniki, ki živijo v tej skupini mije všeč. Kot prosto-
voljka sem pričela delati najprej iz radovednosti in z obut-
kom, da sem koristna in potrebna, ter da lahko komu poma-
gam. Starši me podpirajo in nikoli nisem imela občutka, da
mislijo, da bi se v tej skupini lahko naučila kaj slabega. Starši
to ustanovo poznajo, saj jih je Bojana povabila, da si jo ogle-
dajo. Želeli so vedeti, kam zahajam in s kom se družim.
Ko se spomnim prvega prihoda v to hišo, me je bilo strah.
Mnogo truda sem vložila, da so me stanovalci sprejeli. Spo-
mnim se, da so me preizkušali na različne načine. Dogovori-
la sem se, da pridem, pa je moral mladostnik oditi na izhod
in ga ni bilo v hiši kot sva bila dogovorjena. Spomnim se
prihoda v hišo, ko se nihče ni želel z menoj pogovarjati in
sem dve uri gledala televizijo. Bila sem zelo nesrečna.
80
s o CIA L N A l' li D A G O G / K A
Poiskala sem pomoč pri Bojani, ki mi je naštela kar nekaj
možnosti, kako se naj vključim v skupino. Nikoli si nisem
mislila, da lahko nekoga spoznam ob pomivanju posode in
likanju prtov.
Ko sem te in drugačne težave premagala in me niso več
ob prihodu čudno gledali, sem se počutila mnogo boljše. Ne
bom pozabila, kako dobro sem se počutila, ko me je dekle, s
katerim sem delala dve leti, prvič poklicala in me prosila za
pomoč pri matematiki in to zunaj dogovorjenega dneva. Že-
lim si misliti, da je tako želela sama, ne da jije tako svetova-
la Bojana ali kateri drugi vzgojitelj.
Ta deklica je odpuščena že dve leti. Najino znanstvo se je
razvijalo in postali sva dobri prijateljici. Še vedno se druži-
va, prihaja tudi k meni domov. Tako sem bila ponosna nase,
da me je poklicala, ko je imela težave in da sva jih skupaj
reševali.
Mojco poznam vsa leta, odkar prihajam v skupino. Čuti-
la sem, da me opazuje, a šele letos sva uspeli vzpostaviti stik.
Do mene je bila nezaupljiva. Najin odnos se je spremenil in
rada se družim z njo. Kadar nimava drugega dela, klepeta-
va o najrazličnejših temah. Mojca je zanimiv sogovornik.
Tudi sama dobim od Mojce nasvet, kako se lotiti problema.
Všeč mi je tudi, kadar mi pove, da lahko določene zadeve
gledam z druge strani. Mislim, da sem v Mojci našla še eno
prijateljico.
Za zaključek bi želela povedati, da razmišljam o tem, da
bi tudi sama opravljala delo z ljudmi in se odločam za vpis
na socialno pedagogiko ali pravo. Naslednje leto ne bom več
mogla opravljati dela prostovoljke, zaradi študija. Izkušnje
in prijateljstva, ki sem jih pridobila v tej ustanovi, pa mi bo-
do ostala. Izkušnje v spominu, prijateljstva pa v življenju.
Kaj misli o prostovoljcih in Katji Mojca,
stanovalka stanovanjske skupine!
Prvo leto svojega šolanja na srednji šoli nisem bila uspe-
šna. Bojana pravi, da zaradi pomanjkanja samozaupanja
oziroma zaupanja v sebe in svoje sposobnosti. Prostovolj-
.s o C ¡ALNA P K D A G O G ! K A
81
cev, ki so prihajali v hišo nisem marala, saj so bili uspešni,
živeli so doma pri svojih starših, jaz pa nisem imela nič od
tega. Resnično sem bolj opazovala in odklanjala pomoč, ki
mi je bila ponujena. Le redko sem poiskala pomoč pri pro-
stovoljcu, pa še to tako mimogrede, da se ne bi preveč videlo,
da sem jaz tista, ki nekoga potrebujem. Katjo sem opazovala
dolgo časa, vedela za prijateljstvo s Suzano, saj je Suzana
tudi moja prijateljica in mi je bilo to prijateljstvo všeč. Nisem
pa se upala približati. Katja mi je všeč in se zadnje čase dosti
druživa, učiva in klepetava. Opazila sem, da je Katja tako
dekle, kot sem jaz, kljub temu, da živi v družini, kar jaz
zaenkrat še ne morem.
Opomba: vsebino obeh pogovorov je zapisala Bojana Krepek.