Natis 12.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. tro in uprflviteljstvo v Ptuju gledališkem poslopju. i izhaja vsaki drugi petek, u z due naslednje nedelje. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Pri odjemaiiju več ko 10 Številk primeren rabat. Sestavki dobrodošli. i se ne vračajo in se morajo [dopondeljka pred izdajo do-Stevilke vposlati. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, 7. 3trani K 16.— V« strani K 8.—, ■/• strani K 4.-'/,„ strani K 2.—, ■/«■ strani K. t— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena. Kdo je veleizdajalec! iSlov. Gospodar" prizadeva si na vso i da bi ubogega „Stajerca" pri slojem kmetu očrnil. Kakor se kača j svoje žrtve suče in zvija, da bi prišla Be in zamogla ugrizniti, tako zvija se [ »Gospodar" in laže in brizga svoj , z namenom nam škodovati. V svoji Iji številki pisal je celo sledeče: .To so vsenemški nameni, in večina spodnješta- I Nemcev spada k vsenemški stranki. BŠtajerc'< lika te može kot svetnike in mnogi Slovenci, ki »liŠke vere in ki so avstrijski državljani, mu ■jejo. Pač pa si upa „Štajerca napadati in hujs- Boti slovenskim stanovom, ki so vedno bili vdani Kki veri in avstrijskemu cesarju. AH je to po~ ■ Ali sme tako pisati list, ki se hoče imenovati Bja slovenskega ljudstva? Dobri Slovenci pa ■ vedno ostali nasprotniki vsenemških namenov, I mi smo katoliškega in avstrijskega mišljenja. Staro kresalo, (Konec) jutraj pridejo kralj in kraljica, stara hofdama oficirji, da bi videli, kje je bila princezinja. ; je!" pravi kralj, ko je zagledal prva vrata em. Ke, tam je, ljubi moj mož!" pravi kraljica, ko dala druga vrata zaznamovana s križem. tu je eden in tam eden!" pravijo vsi; ka-ozrejo, tam so bili križi na vratih. Sedaj so bdli, da jim vse iskanje ne pomaga nič. Kraljica pa je bila izredno modra gospa, ki je k!a več, kakor hruške peč'. Vzela je svoje velike ■uje, odrezala velik kos zidanega blaga in na-pizek mošnjiček; tega je napolnila s finim pim grisom, ga je privezala princezinji na hrbet, |je bilo to storjeno, je naredila na mošnjiČku hknjico, tako, da se bo gris ves čas izsipaval tal pot kamor bode princezinja šla. Ponoči primes zopet po princezinjo in jo odnesel k vojaiu, Revše malopridno, ki je te vrste zapisalo, hoče kmeta nalagati, da smo mi sovražniki našega cesarja, sovražniki Avstrije in sovražniki katoliške vere, ker da Vsenemcem, pristašem Šonererja pritrjujemo in jih hvalimo! O ti lažnjivi pes! kje in kedaj smo mi to storili? kedaj smo mi spoštovanje do našega ljubljenega cesarja oskrunili, kedaj smo razžalili Avstrijo in kedaj katoliško vero obrekovali?! Vsak bralec »Štajerca" nam bo zamogel na to vprašanje dati odgovor. Vsak nam bode pritrdil, da mi našega cesarja, našo Avstrijo in našo vero spoštujemo in da smo ji ostali zvesti. Spoštuje pa-li našega cesarja gospodar ?•' Tako težko kakor nam je, moramo žali hog reči; ^Gospodar" cesarja ne spoštuje." Naš ljubljeni cesar ima težke skrbi, ker različni narodi v Avstriji, Nemci, Cehi, Slovenci, Polaki i. t. d. ne živijo složno. kteri jo je tako rad imel, ter bi bil sam rad postal princ. Pes ni zapazil kako se je gris od grada, pa do stanovanja vojakovega zmirom po malem raztresal, ter tako naredil sled. Zjutraj zapazili so seveda vsi nakrat, kje je princezinja bila, šli k vojaku ga zvezali in zaprli v ječo. Sedaj je sedel, prej tako srečen vojak v ječi. Hu, kako temno in grdo je tu notri! K tema so mu pa še rekli: „Jutri bodemo te obesili!" To slišati, pa ni bilo ravno prijetno in kresalo pozabil je doma v v gostilni. Zjutraj videl je lahko skozi železni gater malega okna, kako so se ljudje pehali, da bi prišli iz mesta in videli njega obešati. Slišal je trompetati in videl marširati vojake. Vse ljudstvo letelo je ven, med njimi bil je tudi nek šušterski fant z firtahom, kneftro in pantofelni: letel je tako v kalop, da mu je eden njegovih pantofelnov odletel ravno proti zidu, kjer je ravno zaprti Imbre skozi gatre ven gledal. „He, ti šušterpob!" S krvaveCim sercem gleda naš blagi vladar, kako se mi njegovi otroci prepiramo in sovražimo in eden drugega oškoditi skušamo. Naš eesar izbral si je geslo: ..viribus unitis", to se pravi: „z zdrnženimi močmi", ali v vsakem narodu, pri Nemcih, Cehih ali Slovencih se najdejo malopridneži, kateri ljudstvo hujskajo in skoz to spodko-pujejo slogo in vničujejo Avstrijo. Ti hujskači in sovražniki našega cesarja imenujejo vsakega Nemca za izdajalca, ki spoštuje svojega slovenskega soobčana in vsakega Slovenca za nemčurja, kdor vsaki dan vsaj enega Nemca ne požre. Največji sovražniki našega cesarja in Avstrije so toraj tisti časniki, kakor »Gospodar11, kateri že toliko let sem nič dru-zega ne delajo kakor narode enega proti drugemu hujskajo in kateri skoz tako po-čenjanje našemu ljubljenemu cesarju težke skrbi pripravljajo. Kar se pa vere tiče, povdarjamo tukaj besede našega Izveličarja, ki je rekel: „Ljubi Boga čez vse, svojega bližnjega pa kaKor sam sebe! „Ako v kakem kraju Slovenci in Nemci skupaj prebivajo, pride tje hudobni sovražnik v podobi nemških in slovenskih časnikov in pravi Nemcem: Slovenci so tvoji sovražniki, zapodi jih ! Slovencem pa: Nemci nimajo na slovenski zemlji nič iskati, preženi jih! Potem začnejo se zaslepljenci bojevati in gonijo eden nKam se ti tako mudi? Ni ti potreba tako hiteti, saj preje tako nič ne bo, dokler ne pridem tje jaz!" mu pravi rojak. nCe pa hočeš tja steči, kjer sem jaz stanoval, in mi prineseš sem moje staro kresalo, dal ti bodem štiri groše! Opraviti pa moraš hitro!" Fant ki tudi rad kak groš zasluži, stekel je po kresalo, ga izročil vojaku in — sedaj slišali bo-demo dalje! Zunaj mesta postavljene so bile velike vislice (gauge), okoli stali so vojaki in veliko tisoč ljudi. Kralj in kraljica sedela sta na krasnem prestolu sodnikom nasproti. Imbreta postavili so že na lestvo (lojtro); ali ko so mu že hoteli Strik za vrat zategniti, reče, da se spodobi, da se ubogemu grešniku, predno se ga obesi, izpolni še kakšna nedolžna želja. On bi rad skadil še fajfico tobaka, saj bo itak ta zadnja na tem svetu. Te nedolžne prošnje mu kralj ni hotel odreči, in tako je Imbre potegnil svoje staro kresalo iz žepa in ukresnil, enkrat — dvakrat — trikrat! In, glej čudo! že so stali pred njim vsi trije psi; eden je imel j druzega v pogin, četudi so vsi Afl in katoličani, hudič ima pa nad temi veselje, kajti oni se ne pogubljajoj na tem svetu, ampak tudi za večnosj nikdo ne pride v nebesa, kdor si bližnjega brez vzroka sovraži in lmj duje. Kdo pa je tisti, ki to hudičevi opravlja in seje neslogo? to so č^ kakor ..Gospodar" kateri ljudstvo z | mogočimi lažmi in psovanjem naši skuša. Kmetje pozor! Tihotapna govorica se širi, da skliče Ida slovenska stranka okoli 18. t. m. v Maribori zaupnih mož zaradi prihodnje deželnozborske] za kmečko skupino. Mi se sicer ne zanimamo shod, ali mi smo mnenja, da se sklicujejo tal javno ne tihotapsko in imajo tam prvo in odloj besedo le kmetje. Prerokujemo pa, da se I shod vršil po starem kopitu. Sklical se bodel na tihem; povabljeni bodo najzvestejši pristal trobijo zvesto v njihov rog. Snidla se bodffl truma g. duhovnikov in doktorjev in majhna! deloma od teh gospodov odvisnih, deloma po nezavedenih kmetov. G, duhovniki, doktorji] postavili po svoji volji kandidate in objavili klerikalni časniki neresnico: Shod je bil nen vano dobro obiskan, ljudstvo se zanimiva, sn je čez sto (10) kmetov in enoglasno so se z] in ti gospodje kandidatom. Zopet bodeš dragi] prisiljen zoper svojo voljo na tvojo škodo v<| pa bodeš kršen kot odpadnik, nemškutar, lu nasprotnik vere in cerkve i. t. d. Da pa bol poslanci te za gospode in celo nič za kmete j oči velike kakor repa, drugi kakor mlinska koi tretji kakor dva turna. »Pomagajte mi, da me ti požeruhi ne ob zaprosil je Imbre svoje pse, in psi so kakor 1 mando popadli sodnike, enega za nogo, drnj lase tretjega za nos i. t. d. in jih pometali vefl visoko v zrak tako, da ao padši na zemljo, a teli na drobne kosce. „Mene ne!u vpil in prosil je kralj, ali vJ ga je že držal za hlačnico, ga čvrsto stresal pl s kraljico vred zalučal za drugimi, da so vsi jI krtovo deželo; sedaj pa so se vojaki in ljudstj strašili in klicali: „ljubi. dobri naš Imbre, ti H kralj in lepa princezinja naj bode tvoja žena! Vojaki posadili so potem Imbreta v kralja čijo, vsi trije psi pa so okoli plesali ter vpilil hura! otroci so žvižgali na prste, vojaki mu 1 zentirali. Princezinja je prišla iz grada in 1 kraljica, kar ji je dopadlo prav dobro. Svatba je osem dnij, Imbretovi trije psi so tudi sefl mizi in gledali — debelo. • k umevno. Le tako naprej, saj je ja celo lahko dokazljivo, kam so te tazmere kmečki stan spravile. lam pa ga še bodejo, bode pokazala prihodnost ali potem bode prepozno. Kmetje pozor! dokler še ni prepozno. Kmečki opazovalec. Vojna v Južni Afriki. Iz Laurenao Merqaeza poročajo, da je vdrl močan ^ddelek Burov s topničarstvom blizu steka reka Limpopo in Pafuri na portugiško ozemlje. Generalni guverner v Lourenzo Marquesu je odredil takoj, da preganjajo Bnre konjeniki in topničarji, tudi portu-jiška guvernerja v Žari in Inhambanu sta že poslala troje čete. Vsi portugiški vojaki so pripravljeni na fcoj. Gotovo pa Še ni, ali so pribežale samo burske pene z otroci in starci, ali pa so resnično vdrli obloženi in bojeviti Buri. Vest, da odloži Kitchener koncem avgusta nadpoveljništvo, se ne prereka, pač •a se imenuje poleg Lvttletona kot njegov namestnik »daj tudi general Blood. Tega je bil poklical Kit-fehener iz Indije, da prevzame za Frenchom operacije s vsbodnjem Transvaalu. Ali niti Blood ni dosegel pikakega večjega uspeha, tako da sedi sedaj Botha nirno v Ermeln. Kruitzinger, nadpoveljnik čet v Oranju le izdal proklamaeijo, v kateri prepoveduje transpor-trati živila k Angležem ali odvajati konje na angleško bzemlje. Kafrom in mešancem, ki služijo Angležem kot vohuni, je zagrozil, da jih postreli. To se je pri Domriverju te dni tudi že zgodilo, kjer so Bari ujeli TCČjo angleško patruljo, pri kateri so bili obroženi Kafri. Buri so Kafre postrelili in tudi nekega ho-imdskega vojaka. Chamberlain je imenoval v zbornici Bure kot Loparje in zločinee", „ pretepače in suroveže" ter fcovedal, da je Kitchener zagrozil Krnitzingerju, da lodo Buri, ki nstrele ujete in oborožene Kafre, kaznovani s smrtjo. Ali kdo pa je oborožil Črne divjake ISwazi-zamorce in Zulukafre, proti Burom? Ali niso lili to Angleži, ki niso vzlic ogromnemu številu svo-!jih čet sposobni brez bestialnih zločinov in divjih Ipzodejstev Kafrov in zamorcev, premagati in nniČiti lore? Buri vedo, da so izgubljeni, ako se dvignejo ■roti njim vsi divjaki, zato so začeli streljati jih v ■strašilo. Angleži so prekršili v vojni z Buri že neštetokrat vse zakane mednarodnega in splošno člo-leškega prava, zato se ni čuditi, da so naščuvali in bahujskali končno tudi krvoločne divjake na Bure ter jih spustili kakor stekle mesarske pse na junaški napi, ki se bori za svojo svobodo. Prav pa delajo Buri, k te divjaške krvoločneže pobijajo, kakor pobija lonjaČ steklo zverjad. Svet jim tega ne more zameriti. berlain pa je tudi povedal, da se povrne do lonca septembra 40.000 mož na Angleško ali v fcdijo. Burov da je vsak mesec okoli 2000 manj na kjišcu in da se bliža vojna koncu. Zato zapusti kitchener kmalu Južno Afriko ter se verne. Vendar p je angleška vlada zahtevala iznova 7,013.910 funtov Iterl. za Južno Afriko. O položaju v Kaplandiji po-m& fl Times", da so Buri razdeljeni v čveterokotu med Beaufortweatom, De Arom, Stormbergom in Queenstownora v mnogoštevilne čete in četice po 10 mož do 1500 mož skupaj. Druga skupina Burov je v okraju Herschel AHwal, tretja pa se pomika proti zahodu. Buri dobivajo v Kaplandijo še vedno novih bojevnikov od severa, t. j. iz Oranja. Da ima Kriiger še vedno upanje na zmago, dokazuje to, da je odklonil ponudbo Viljemine holandske da posreduje za mir pod tem pogojem, ako se Buri odpovedo neodvisnoti in se zadovolje z avtonomijo. Kriiger je tak mir odklonil, češ, tudi Washington se je v najtežavnejših razmerah boril 7 let za neodvisnost ter končno zmagal. Dogodki na Kitajskem. Kitajski dvor se menda še dolgo ne misli vrniti iz Singanfua v Pekin, kar je jako sumljivo. H kratn ee namreč javlja, da io se začeli boksarji v pokrajinah čili in Šantung resno gibati ter so dosegli proti kitajskim vojakom že večje uspehe. Na severozahodu Kitajske je bilo nedavno umorjenih 15 katoliških duhovnikov. Pomorili so jih mohamedanski Kitajci, med katerimi živi zloglasni mohamedanski general in največji sovražnik tujcev, Tungfuhsiang, ki se je pri obleganju poslaništev v Pekinn posebno odlikoval s surovo besnostjo Tungfuhsiang je sila bogat mož, ki ima svojo lastno vojsko, katero plačuje sam iz svojega. Tudi svoj arzenal ima Tungfuhsiang. Sedaj je baje izdal ukaz, da se mu vrne njegov denar iz vseh velikih podjeti, posojilnic in trgovišč, kareje provzročilo največo paniko. Pripravlja se vsekakor nekaj posebnega. Reakcionarci se gibljejo. Razne stvari. Iz HalOZ. Glej, dragi slovenski kmet, kako naši slovenski duhovni, naši advokati in naš predsednik okrajnega zastopa, gospod Zelenik za nas skrbijo in nas podpirajo. — Naši župniki nam grejo z lepimi izgledi naprej, ker skrbijo, da so cerkveni grunti čisti, da se les poseka, da so gorice brez trsja, da je hram sperhnel i. t. d., kar pa storijo, se jim mora plačati dobro. Pri nabiranju prispevkov za kako reč se razumejo prav dobro in tudi siromak, ki ne zasluži na dan več kot 30 kr., ni oproščen. Pravijo • po navadi: če imaš dosti, daj polovico, Če pa imaš malo, daj vse. Kmeta skubijo, da je sramota, potem pa ga še hočejo podučevati, kako naj gospodari, ob enem pa pravijo, da je vse nemškutar kriv, če kmetu gre slabo. Ali se v mestu tudi tako berači ? mislim, da ne, Kaj hočete tedaj? Kaj nas hujskate proti mestjanom? Ml Halozam bi mogli od glada poginiti, ko bi nam ne dali zaslužka mestjani! Na Nemško ne moremo iti beračit, ker nemški ne znamo in bi tam po takem ne dobili nič. Ali naj, če bi dovoljeno bilo, sosed soseda okrade, če pa nobeden nič nima. Ali veste gospodje, kaj je naš Odrešenik rekel: „Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!" In sveti evangelij govori: „Prišel je sovražni človok, ki je ljuliko med pšenico posejal." Ti sovražni ljudje ste vi. Mislite, da smo mi kmetje tako zabiti, da ne presodimo, na kateri mlin vi vodo napeljujete? Vi si mislite: bolj ko bode kmet neumen ostal, boljše bode za nas. Zakaj se ravno vi vtičete med nas pri vsaki volitvi in vpijete, da mi Slovenci ne potrebujemo nemškega jezika? Mi pa hočemo, da če mi ne znamo, se vsaj naši otroci nemški učijo, da bodejo, kadar nas boste do nagega oskubili, vsaj zamogli iti na Nemško beračit. Zakaj pa vi župniki in advokati daste svoje sinove v nemško Šolo? Zakaj pošlje gospod župnik skoraj vsako drugo leto svojo kuharico učit kuhat v Gradec? saj bi jo lahko dali tudi kam na Slovensko, pa morda tu ni tak tihega učenika kakor v Gradci?! Vidiš slovenski kmet, kaki poštenjaki so to: ravno narobe tebi svetujejo, kar sami počenjajo. Zbudi se dragi sobrat in videl bodeš takoj, da govorim resnico. — Častite naše gospode duhovne prosimo prisrčno, učite nas samo božje besede, razlagajte nam Kristusov evangelij in ne vtikajte se v posvetne reči, ker vaš stan ni za to postavljen, pa bodete videli, kako lepo se bodemo razumeli in vas spoštovali. — Kaj pa kaj Vi gospod obmann posojilnice in okr. zastopa? Kakšen prijatelj kmetov ste? Povejte nam koliko je bilo dobička pri onem vinogradu, ki se je pred kratkem prodal — ali je bila morebiti zguba? in vsled katere nepaznosti je prišlo do tega, da je pred leti posojilnica toliko in toliko tisočakov zgubila! Jaz mislim, da bi mogli tisti plačati, kateri so sklenili račune in jih za dobre spoznali. Eden prvih tistih ste Vi, ki bi mogli plačati, zakaj, Vi ste obman posojilnice in če niste zmožni računov peljati, pa pojdite rakom žvižgat. Poglej dragi kmet, kako tisti zveličarji gospodarijo s tvojim denarjem! Ali se še veš spominjati, kako so ti zveličarji kričali takrat, ko še posojilnice ni bilo? Reklo se je: „Kaj potrebujemo mi nemčurski denar, ki moremo tam plačevati po 5 odstotkov! Mi lahko dobimo po 3Va odstotkov kolikor ga potrebujemo, zakaj bi mi ne osnovali svoje hranilnice!" Ali, kako pa je sedaj? Koliko moramo plačevati obresti ? Mislim, da mi bodeš pritrdil, da pride z vsemi stroški skupaj okoli na 8 odstotkov obresti. Vidiš li kako se ti gospodje s tvojim denarjem šopirijo. Kadar prideš obresti plačevat, iti moraš v tisto malo luknjo, ki je komaj za deset ljudi j a včasi nas je notri do 80 in smo v taki tesnobi kakor harenki v sodu. Poglej pa v nasprotno sobo, v salon, tam je prostora za 200 ljudi in videl bodeš, kako se tam šopirita dva doktora, dva šoštara in obman Zelenik. Ko bi oni gospodje bili tvoji prijatelji, ne smeli bi kupovati hramov, potem imeli bi sedaj že okoli 200.000 gl. gotovega denarja in bi sedaj, ko je nam Haložanom trtna uš uničila vse gorice, 100.000 gl, lahko posodili brezobrestno ali pa, če so res naši prijatelji, nam šenkali, saj smo ta denar tja notri mi znosili. Oni pa niso naši prijatelji, oni skrbijo le za sebe, oni volijo eden druzega in eden drugemu plačo povišuje, me ubode kmečke pare pa si moremo same pomagati in večni Bog. Gospod Zelenik, kakor se vidi, niste Vi naš pravi prijatelj in boljše bi bilo, da nas slovenske kmete ubogat« ko Vam svetujemo, da bi vložili prošnjo v srenH Sela, ker tam se ravno cerkev zida in potrebuj! mežnarja. Haloški kmet.B Iz Male Nedelje pri Ljutomeru. Že večkrat smo m ročali o obnašanju dr. Rosina v ljutomerskem okraj« pa tudi njegov naslednik dr. Grossman ni volil boljši, tedaj nekaj1 o njem: Gostilničar Miki iz Mafl Nedelje je prišel v njegovo pisarno vprašat, bi-li dfl bil na posodo denarje, katere je vložil Vinko Mihal za Terezijo Strajnšak pri njem; na zanikan o govor odšel je Miki iz pisarne in za par dni dol na dom račun od g. Grossman-a v znesku 3 gl. = 6 K (za neko posvetovanje). Znidarič Ivan iz Bo kovec je prosil g. dr. Grossman-a, da naj on govc z gospodom sodnikom, li sme Znidarič obiskati sin ki se nahaja v zaporu pri ljutomerskem sodišču i za ta veliki trud je zahteval dr. Grossman od Žn darič-a 6 gl. = 12 K. Ne sme mu nikdo to zan saj je bil njegov že pokojni dedek zidov, kar še tui priča velik krumpast nos. 0 njegovi ženjalnosti ] vemo, da ves čas njegovega uradovanja kot o vetnik še ni zmagal v jedni tožbi, ne v civilni in o v kazenski zadevi — le tako naprej! Shod zaupnikov v Mariboru. »Slov. Gosp." na nanja, da bo v drugi polovici meseca avgusta sh zaupnikov v Mariboru. Najbrž se bo ta shod vr 22. avgusta. „Gosp." dostavlja, da „ vabila za osel se bodo v kratkem razposlala.11 To naznanilo kaž da gotovi krogi na Štajerskem hočejo še vedno igra ulogo ptiča noja. Na jedni strani vedno čivkajd slogi na drugi strani pa nečejo videti mlade slovemj kmetske organizacije, ki se mogočno sili po Sp. SI jerskem, in ki je že danes faktor, s katerim ?noi resen politik tudi resno računiti. Kdo bo vabili shod zaupnikov, kdo je določil zaupnike — to je vi tajno ostalo, ve se samo, da so mariborski duhovni ljuti nasprotniki kmetske organizacije. Mi bi «osp< dom priporočali kar največ previdnosti, zakaj če t kozvani volilni krogi nečejo poznati kmečke organ zacije in nečejo računiti z njo, potem je naravno,! tudi kmetska organizacija ne bo hotela poznati „1 dilnih krogovK in bo pri volitvah mesto složnega pfl stopanja na podlagi poštenega kompromisa — boj. -I Tako piše „Slov. N.u Gospodarska zadruga v Sinči vasi. Zdaj in zM čitamo v »Miru« obširnejša poročila o jedini zadrul ki je bila ustanovljena mej koroškimi SI« o gospodarski zadrugi v Sinči vasi. Tako pol čilo prijavlja »Mir« tudi v zadnji številki in dl je sestavljeno jako previdno, je vendar iz njega rl videti, da se ima ta zadruga boriti z velikanski težavami, in da kar ne more priti do trdnega stfl lišča. »Mir« pravi, da je bilančno stanje neugodl in to pove dosti. Lump za Lumpa. Zadnji »Fihpos« piše : »GM vkup štriha. »Štajerc« je začel tudi ponatiskovl članke iz »Rodolumpa« (to je mislil na »Rofl ljuba«). Dva bratca sta se našla! Lump za lumpaUl Za to „Fihposovo<( žvekanje se toliko zmenimo, kali t kričanje v grabi ležeče pijane barabe. Naši bralci a dobro vedo, kaj smo pisali pod člankom: „Cesar bžef II. o posvetni duhovščini.*' — Jej ubogi kmet, moriborski ,,Fihposovci" bi se naj-fle iz onega dopisa norca delali, a si tega ne upajo, ^r vejo, da bi dobili za to vsaj pol leta zapora. O Ivari sami, kakor smo pisali mi, niti ne črhnejo. — jdo je bil veleslavni cesar Jožef II. za kmetski stan, |ga nam ni potreba ponavljati, to smo vže pisali. J|agi mariborski ni prav kar piše „Štajerc", ni prav h piše „Rodoljub". Nam predbaciva nemčurstvo, bemu listu pa liberalizem, četudi je stokrat bolj taenski kakor „Fihpos" sam. Torej „Fihposuu vse i prav, kar ne trobi v njegov pregrešni rog. Naš pvenski kmet znal se ga bode tudi poslej ogibati, Jegova stranka pa naj nasledke pripiše sebi. Za knes povemo tem gospodom še samo: če je ,,Rodo-p" ,,Rodolumpa, potem je „Naš dom" „arš dum"! Za nov most čez Savo pri Brežicah je postavil bnčni odsek v deželni proračun 100.000 K. Štajerski deželni zbor je za železnico Grobelno-(atina do hrvatske meje dovolil deželnega prispevka fo.000 K. j Iz PilŠtanja se nam piše: V naši fari vlada močna wolja proti župniku Tomažiču. Povod pa je ta-le: lada je dovolila za po toči oškodovane prebivalce fcčin Pilštanj in Drenskorebro podporo 1000 gld. Ta lesek je začetkom tega meseca izročil okrajni glavar lipniku Tomažiču, da ga razdeli. Kako je prišel žup-k do tega posla, nam ni jasno. 0 tem vprašanju rngokrat. Danes hočemo le označiti način, kako je pnažič denar razdelil. On se ni oziral na potrebe Marovanih, on je denar delil tako, da njegovi zvesti iso bili prezrti. Pri tem se je zgodilo, da so pre-foŽnejši. ki imajo vsega dosti, dobili vsi večje vsote; fevni in potrebni pa so dobili prav malo ali pa nič. [ad dvajset revnih posestnikov in posestnic, ki živijo silni bedi in nimajo nič jesti, se je proti temu pravičnemu" postopanju župnika pritožilo na okrajno pvarstvo, ker niso niti vinarja prejeli. Drugi jim pdo sledili. Prav tako. Vsaka podpora je vendar nagnjena revnim in potrebnim, ne pa tistim, kateri tirajo župnikovo milost. Gospod župnik, vaše posto-■nje ni lepo, ni pravično, ni krščansko. Ali vam ni jnoo, da je Kristus učil: „Lačne sititi," ne pa sitih? npljani si bodo to zapomnili. Gospoda glavarja I javno poživljamo, da način razdelitve strogo pre-fce. — Tako se bere v „Slov. N." Ponatisnili smo t notico, ker tudi nam prizanesljivost do tega gos-■da pohaja. Ze večkrat smo slišali se pritoževati loti temu gospodu, in če nas ne bode pustil pri trn, naj si ne vzame za zlo, če ga ob priložnosti Idi od naše strani kakšna ostra pušica zadene. I Kancelarjevo srajco pojedla je Papeževa krava Katoliču vredno 3 K, ko se je kancelar kopal v ■Evskem rečišču. Bode-Ii papež Kancelarju škodo po-nil. ne vemo. ker Kancelar, klepar pri Sv. Lovrencu I Draw polji pravi, da ta Papež ni dosti boljši, kakor ■gov pastir. Ogenj. V Sobru obČ. Sv. Križ pri Maribora na- stal je 23. p. m. na nekem hlevu in skednju ogenj, ki je oboje poslopij uničil popolnoma. Kako je ogenj nastal, ni znano. Tudi nezavarovana letina je zgorela. Poslopje je bilo zavarovano. Podplat. 25. julija. (Strela ubila.) Dne 23. julija bila je v našem kraju huda nevihta. Več žensk, ki so na travniku g. Regoršeka delale, hitele so v bližini stoječo hišo, samo dve od teh, po imenu Orač in Gajšek ostali ste na travniku. Kmalu na to vtrinil se je oster blisk, spremljan s slabim gromom. V hiši ved-reče ženske so se sedaj domislile, kako da onih dveh tako dolgo ni. Sle so ven in našle zunaj ostale brez življenja ležati v travi. Gajšek bila je samo omotena in prišla kmalu k sebi, Orač pa je bila mrtva. Strela raztrgala ji je obleko od vratu do nog'in njene grabijo zdrobila. Dveleten otrok ki se je nahajal pri njej, ostal je nepoškodovan. Mrtvo odnesli so v mrtvašnico. Nesreča pri streljanju zoper točo. 23. p. m. zgodila se je v Spilfeldu pri streljanju proti toči nesreča. Skoz neprevidno ravnanje s smodnikom, ki se je stresel še v topel top, užgala se je še zraven ležeča zaloga smodnika in poškodila enega streljača tako, da je dobil na rokah, nogah in po obrazu težke rane, da so ga mogli odpeljati v bolnišnico, kjer je dne 3. t. m. za opeklinami umrl. Dva druga streljača bila sta ranjena manje. Ljudje ravnajo predosti-krat z smodnikom lahkomišeljno. Umno kletarstvo. Bliža se za vinogradnika najsrečnejši in najveselejši čas namreč trgatev. Ker je vinska trta letos skoro povsod dobro obrodila, in ker je vsled ugodnega vremena pričakovati, da grozdje dobro in enakomerno dozori, da se bode toraj pridelala izvrstna vinska kapljica, je pač skrb vsakega umnega vinogradnika, da s svojim, z velikim naporom pridobljenim pridelkom, tudi pravilno ravno, ako ga hoče hitro in dobro v denar spraviti. Da se pa največ vinskega pridelka pokvari le vsled slabe posode, je vsakemu dobro znano; mnogo je pa tudi krivo površno ravnanje z grozdjem pri trgatvi in pozneje še pri kipenju. Nepravilno napravljeno vino se le težko proda in vedno po nizkih, dandanašnjim stroškom neodgovarjajočih cenah. Temu nedostatku se vsak vinogradnik izogne, če že od vsega začetka z vinom, oziroma že z grozdjem in z moštom pravilno ravna, zato opozarjamo na knjižico „Umno kletarstvo", ktero je spisal deželni vinarski potovalni učitelj za Kranjsko g. Gombač in ktero je založil in izdal spomladi t. L dež. odbor kranjski. Ta poljudno spisana knjižica obsega vsa za malega vinščaka potrebna navodila z ozirom na najnovejše zahteve umnega kletarstva. Dobiva se v knjigarni g. V. B1 a n k e-ja v Ptuju in Mariboru. Posamezen komad stane 30 h, s pošto vred 38 h. tetina je, da si utegne marsikdo s temi vinarji prihraniti več 100 kron. tetotam se dobi Še nekaj izvodov »Novega vinogradništva" od istega pisatelja po 80 h. s poštnino vred. Obe knjigi toplo priporočamo. Navihan tat. Od Sv. Tomaža pri Ormožu se poroča, da je bila te dni Alojziju Oanjkotu bivšemu I gradskemu oskrbniku vkradena žepna ura. Canjko _ 6 je to ovadil žandarmeriji, ki je tatu zasledovala in ga tndi izsledila v osebi sina tukajšnega bogataša Š. Ker sta si bila žandarma svojega snma svesta, peljala sta tata v šumo, mu velevala se sleči do golega in preiskala potem obleko. Ko je bil tat slečen, ni bilo ure v obleki, pač pa jo je imel skrito privezano za svoje „ premoženje". Poročilo Sejma V Ptuji z dne 5. avgusta t. 1. Prignalo se je 325 konjev, 1205 volov, 528 krav, 262 drobnice, vseskozi lepega plemena. Vsled lepega vremena in nizkih cen bil je sejem po zunanjih kupcih mnogoštevilno obiskan, ter je bil promet jako živahen. Z posebno lepo živino odlikovala se je pristava gospoda župana Ornig-a, od katere po edini komadi so vagali do 1200 kilogramov. Večje množine so se odposlale v Maribor, Murek, Gradec, Va-raždin, Polo, Trst, Št. Mihel, Dunaj, Line in Bregenc. Prihodnji svinjski sejem bo 14. avgusta, prihodnji veliki živinski in svinjski sejem 21. avgusta. Obisk teh sejmov se zunanjim kupcem zaradi lepega blaga in nizke cene, posebno priporoča. Iz Lukavec na murskem polju. V nedeljo dne 28. julija imela sta naša poslanca Ploj in Rozina pri Sv. Jurija ob Sčavnici shod, pri katerem je bilo vendar 15 ali 20 kmetov, vsi drugi so bili duhovniki, učitelji, študenti in neki zaslepljeni posili-slovenci. Govoril je prvi dr. Ploj, in kmetom obljuboval, kako bode on zboljžal kmečki stan. V mislih je imel kmečke zadruge. (Zakaj ne zveličavna konznmna društva ? Op. ur.) — Drugi govor imel je naš nepozabljivi prijatelj kmečkega stanu, doktor Rozina (bo pač menda treba za maše dati, da ne bo hodil več nazaj) in svoje ples-njeve rozine tako okoli sebe metal, da bi bil kmalu padel v medlevico in vpil na vso moč: nproČ od Gradca" da se nam je siromak v peto smilil. Povedal je, kako Gradec zida gledališčno poslopje na stroške dežele, katere plačuje slovenki kmet. Glejte ga strica, in njemn se ni vredno zdelo se v Gradec peljati, da tri bil za mastno plačilo vsaj ugovarjal. Ja, ja, tudi petelin se samo na domačem dvorišču repenči. Omenil je tudi še čevljarje; kako so preje dobro izhajali, dokler se niso fabriški čevlji prodajali kakor zdaj v Ljutomeru pri Honigmanu in v Radgoni pri nekem gospodu, (Bože mili!) pa spet zakričal: „proč od Gradca!" rovolucija tukaj! pardon — resolucija. — To nreskoIobncijo" je prebral neki zaslepljeni kmet iz Radinc in par predstojnikov je svoje občinske pečate gor pritisnilo. No, pa ovi bi bili tudi tam pritisnili kamor se v pasjih dneh tudi brencelj rad vseda. Koga in kako nas hočejo s tem „pečiranjemu voditi za nos, sedaj še ne vemo. Dragi kmet, ako tebi želi naš deržavni poslanec pomagati, naj gleda v zbornici tudi na to, da ae bode odvetnikom odvzele bagatelne tožbe, da ne bode ubogi toženec imel zaradi par kron, 80 kron stroškov. Na tak način bi se ubogemu narodu prihranilo veliko milijonov kron. Ali tega gospod Ploj seveda ne sme storiti, da bi odvetnikom vzel najboljši zaslužek, kmetom pa veliko prihranil, ko vendar dobro vemo, da vrana vrani očij ne izkljuje. Dr. Rozina hoče nas s svojim „proč od Gradca" menda priklopiti k svojim rešetarjem, da hm demo tam pasli koze in nosili rešetke. Res je bfl on v Gradci razžaljen, ker ni vsaka njegova beser Lr tam obveljala, četudi zna prav na široko zijati. Tadfl je res, da so čevljarji nekdaj bolje izhajali, ali vzroiM da se mu slabo godi, je tudi to, da vse kar zaslužil znosi v posojilnico, po domače „kmetsko prisilnico.B Vse drugo kar še tam ostaja, dobijo naši mili odvetnik« Leta 1894 bilo je skozi odvetnike 14 tisoč posesteB kmetskih in malih posestnikov prodanih. Dolga jfl bilo vknjiženega 76 miljonov kron, ki so bila cenjena! na 60 miljonov kron, a prodana le za 44 miljonovl kron. To je dokaz, kaki prijatelji so odvetniki km« torn. In ti zaslepljeni kmet voliš v deržavni in deželni zbor take ljudi? — Dokler ne bo volil kmet kmetil ni se mu nadejati izboljšanja. Jože MavrinH El! ljubi advokat. FarovŽka kuharica Ro; Kodrič iz Ptujske Gore in posestnica Jera MesariM imeli sta pri tukajšnem sodišču obravnavo zaradi razfl žaljenja časti, katera obravnava se je končala s poH ravnavo, na podlagi katere se je Jera Mesaric zau-f zala razglasiti častno izjavo v »Gospodarju«. — Dret 8. julija, poslala se je taka izjava rekomandiraflM »Gospodarju« in dne 11. julija, bila je ta izjava J »Gospodarju« tudi razglašena. S tem bila je stvar pfl stavno urejena, ali g. dr. Brumen, kot zastopnik zalije Kodrič, hotel je še več denarja zaslužiti in iuI pravil je toraj sledeči švindel: On naredil se j e takfl kakor bi one častne izjave v »Gospodarju« ne bi bral in je pisal g. Miha Mesarič-u sledeče pismol Ptuj, dne 16. julija 190lfl Spoštovani gospodar! Zadnja Štev. lista .,Slov. Gospodar1' ni prinesla izjarfl katera se ima na stroške Vaše žene objaviti. Vi ste meni rekel, da ste plačali Alojz Kepe-ju 1 «■ zato, da je on odposlal izjavo v Maribor. Ce pa je ta posli izjavo brez denarja, se izjava seveda ne bo ponatisnila. Pridite toraj, kakor hitro mogoče, v mojo pisarno 1 sicer najkasneje do 25. t. m. in prinesite seboj tisti recepia glasom katerega je izjava oddana na posti. Spoštovanjem Dr. Brumel Tu navedeni g. Alojz Repa je prijatelj MesaričA in uradnik »Štajerca«. — Ko je g. Repa dobil ti pismo v roke, pisal je nemudoma dr. Brumenul mu pojasnil, da je bila omenjena častna izjava veal dar v »Gospodarju« objavljena, ob enem pa proafl dr. Brumena, da ni potreba ubogemu kmetu še ven nepotrebnih stroškov delati. Na to pa je dobil« Repa sledeči odgovor: 4; Ptuj, 25. julija I« Sprejme gospod Alojz Repa, posestnik na Ptujski Gol Ne da bi pripoznal Vašo legitimacijo, nastopiti kol pl oblaščenec Jere Mesaric, če tudi ste si dali 2 K plačati zal da pošljete izjavo na uredništvo „Slov. Gospodarja", katel mora ta list na stroške Jere Mesaric objaviti, služi naj Vil na Vašo dopisnico z dne 24. julija t. L, v katerej mi ttfl naznanjale „boj" — kar me je precej razveselilo — sledfl v pojasnilo. Dne 12. julija sploh ni izšla nobena Štev. „Slov. go$l — 7 — toraj tudi ne more dne 12. julija t. 1. izi&lej Štev. pisnjena nobena izjava. po moji informaciji časnik ..Slov. gospodar" Se do- )h ni prinesel dotične izjave in kor je tudi gotovo ne predno se mu pristojbina za oglas ne dopošlje. ?em i včeraj z rekomadiranim pismom, izjavo uredništvu spodarja" s prošnjo, naj to izjavo ponatisne, kar seveda ta stroške Jere Mesaric ali pa na stroške tistega, kteri Ho prevzel od Jere Mesaric nalog, da spravi izjavo §e sodba glasi v dotični časnik. konstatiram samo v to svrho, da Vi Vašo gorečnost ladite, da se je dne 8. julija t. 1. zavezal Miha Mesaric [pisarni, da mi bode predložil do 15. julije ti. recepis potrdilo, da je dotična izjava v resnici na uredništvo lega lista odposlana. konstatiram tudi nadalje, da Miha Mesaric še do danes tuega potrdila ni predložil in da bi toraj jaz bil oprali pooblaščenec Bozalije Kodrič. eksekucijo proti Jeri započeti, v kterem slučaju bi se Juri Mesaric naložila Da kazen in naložili tudi eksekucyski stroški. |te toga vkljub temu nisem storil, sem samo le ozir !na Jero Mesaric nikakor pa ne na njene plačane in ne-svetovalce. Iz tega lahko posnamete, da se jaz Vaše oziroma od Vas napovedanega ..boja1' bore malo bojim. foa bode znabiti pri tem boju čutil resničnost prislavice, feama ob sebi vsiljuje in katere mi toraj ni treba navajati, Kaj i i gotovo je, da tudi današnji dopis, kakor vse poz-jdjanja se nastavijo po odvetn. tarifo brez ozira na to, [stranka narodna ali protinarodna. S primernim spoštovanjem dr. Brumen. Io ljubi kmet, kaj porečeš ti na ta sleparski rospod dr. Brumen naredil je umetni konfuzijon, zamogel še nekaj pisem pisati, katere potem Suni k stroškom. Samo pismo Repe-ju je taksi-| petimi kronami. Mi ne moremo zapopasti, da re advokatska kamora take malopridnosti dovoliti. o doktorju Brumenu; kot politiker in ljudski pri-dr. Brumen pa tudi ni nič vreden. Ako advo-[ovorijo pri shodih, tako so ljudski prijatelji, so pa za Slovence in Nemce enaki. pz Obstverwertungs-Stelie v Gradci. (Situvacijsko lo z dne 31. julija 1901). — Vprašuje se po meterskih centov jabolk za prešati, ponudilo je samo 6*300 meterskih centov; za namiznih se povprašuje za 10.000 meterskih centov, |dilo se pa 3895 meterskih centov. -■ Ta zavod ičavanje sadja (Obstverwertungs-Stelie) v Gradci (kupcem in prodajalcem naslove brezplačno. Kdor [toraj. kaj sadja za prodati, naj se obrne na gori ijeni zavod, kjer bode svoje blago najbolje pro-fzamogel. Tu navedemo visokost cen v vinarjih za fOogram za Berlin, Stuttgart, Dunaj, Praga in iec. — Jabolka v Berolinu 29—43, Stnttgartu hinaju 36—50, Pragi 40—48, Gradci —. Hruške folinu 24—60, Stuttgartu 43-48, Dunaju 20—50, ' 36—44, Gradci 70—80. Breskve v Berolinu ■120, Stuttgartu 120, Dunaju 40—300, Gradci 300. Marelice v Berolinu 216, Stuttgartu 48—84, ju 20—64, Pragi 40—50, Gradci 40—90- Slive |rolinu 12-43, Stuttgartu 48—60, Dunaju 16—40. ii zeleni v Stuttgartu 24, Gradcu 50—60 vinarjev. esecu juliju je naredila toča v vinogradih in sapnikih na Spodnjem Avstrijskem, Ogrskem in v ogromne škode. Zunanjo novice. Rop na sejmu. Neki Slovak na sejmu v Trenčinu prodal je dva vola za 600 kron. Denar je shranil, da kupi nekolika slabejša volička in kako kravico. Naenkrat pristopi k njemu tuja, neznana ženska ter mu pravi, da ima pri grada jako pohlevno kravico na prodaj, naj jo gre pogledat. Slovak ne sluteč nič hudega, hiti z žensko; toda komaj pride za zadnjo hišo, naskočita ga dva lopova, katerim se še ona žena pridruži. Parkrat so potisnili Slovaka nož v prša, iztrgali so mu denar ter zbežali. Ko so ljudje začuli Slovakovo vpitje, pridrveli so k njemn in ravno še ono žensko prijeli. Kako pa so se začudili, ko so spoznali, da je to mož v ženski obleki. Slovaka so prenesli v bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. Soproga prezidenta Kriigerja bila je 21. julija v Pretoriji pokopana. Ko jo je snubil mladi farmer Kriiger, odgovorila mu jo poznejša gospa prezidentinja „Znam kruh peči, kuhati, šivati, prati in umivati." — In v petdesetletnem zakonu se ni izneverila svojim pojmom o ženskem delokrogu. Oblačila se je vedno v črna oblačila; poznala je le eno modo. Živali je jako ljubila. Imela je 16 otrok: 7 jih še živi. — V začetku vojne je pet Kriigerjevih sinov odrinilo na boj zoper angleške roparje. V največji vročini skoro zmrznil. V mestu Ha-miltonu v Ontariju vlada strašna vročina, ki dosega 40° C. Neki tamošnji krčmar, Toma Powers, ima iz-borno ledenico, v katero se je hodil razhlajati od strašne vročine. Pred kratkem je šel zopet v to ledenico, a zaprl tako nesrečno vrata za seboj, da jih ni mogel odpreti več. Bil je na vrata, klical na pomoč, vze zaman. Naposled je napel vse svoje moči, ter je zagnal v vrata velikanski kos ledu. Potem pa 6e je vsled silnega napora onesvestil. Ko so drugi krčmarja pogrešili, so ga šli iskat ter so ga našli v ledenici že skoro -- zmrznjenega. Nečloveška mati. Iz Lipovarja v baranvjskem komitatu je nastal nedavno v hiši premožne kmetske vdove Mehes požar. Zato se je zbralo na dvorišču mnogo ljudstva. Slučajno so začuli nekateri tožeč glas, ki je klical na pomoč. Glas je prihajal iz neke kleti. Urno so ljudje ulomili vrata in v kleti so zagledali nekaj groznega. Na kupu zgnjite slame je ležal v umazane cunje zavit pravcar živ skelet, sin vdove Mehes, ki je bil že pet let zaprt v tej kleti, kjer je bilo seveda vse gnjusno, umazano in nečedno. Mčhes je imela lastnega sina zaprtega v kleti, da je lehko rabila premoženje, katero mu je zapustil njegov oče. Revščina nekaterih kraljev. Portugalski kralj je najbrše izmej najrevnejših vladarjev v Evropi. Svojih dohodkov na leto bi moral imeti kaka dva milijona kron, toda nekaj časa že ne dobi ničesar, ker je v državni denarnici egiptovska tema. Nič na boljšem ni turški sultan. Sicer se trdi, da dobiva 19 miljo-nov letne plače, toda to je le na papirju. Ako bi Abdul Hamid ne bil osebno zelo bogat, iz težka bi mogel prirediti svoj harem, ter bi moral vsaj polovico svojih lepotic odposlati v kak turški nunski samostan. Jako slabo pa se godi samojskemu kralju. Na teden dobi o4 kron, to pa ga tem bolj žali, ker se njegovemu najvišjemu sodniku plača 30.000 kron. Da-homejskemu, kralju ki živi v pregnanstvu na otoku Martiniku, plača francoska država 24 kron na teden. Pred kratkim pa je kralj vložil prošnjo za priboljšek in ta je bila uslišana; zdaj dobiva na teden za — 5 frankov več. Cesarica Elizabeta v tiskarni. Povodom razkritja spomenika cesarici Elizabeti v Solnogradu poroča neki list, da pokojna cesarica ni bila le pesnica, ampak tudi tiskarska zlagarica in tiskarica. Svoje pesmi je stavila sama in tiskala. Tudi cesar Viljem II. se je učil več mesecev tiskarstva v tiskarni Trowitzsh v Berolinu. Že cesar Franz, soprog Marije Terezije, je delal ob omari in ročnem stroju. Amerikanski inserat. Neki premeten yankey objavlja v nekem novoyorskem časniku sledeči inserat: „Usojam si tem potom svojim prijateljem in znancem javiti, da je moja nepozabljiva soproga Mary, rojena Slykovka, sinoči ob Vali ori preminula ravno ob uri, ko mi je darovala zdravega sinčka, kateri bo jutri pred njenim pogrebom iz cerkve sv. Pavla ob 3 uri popoldne ravno v tej cerkvi krščen; obenem iščem zanj zdravo, krepko dojiljo, najraje z dežele, ki naj danes ali jutri že nastopi službo; obenem iščem za ženo mlado, lepo dekle s premoženjem najmanj 20.000 dolarjem, ki bi mi pomagala v moji renomirani trgovini s perilom, v kateri bo ves prihodnji teden razprodaja vsega blaga, predno se preselim v lastno hišo Broadway 97, kjer imam še za v najem dati pet elegantnih prodajalnic od 500 dol. višje," Strašna vročina! V Evropi imamo sedaj hudo vročino, toda vročina v Ameriki je še neprimerno večja. Neki američanski list, ki pa ne opravlja navadno posel slovenskega „Brivca", poroča, da pripeka v Ameriki solnce toli strašno, da iznašajo ondotne kure le — trdokuhana jajca. S kolesom preko morja. Gospoda Zormann in Wunder iz Trsta sta odpotovala te dni s kolesom preko morja v Pulj. Dospela sta tja brez nezgode ter mislita v kratkem odriniti dalje v Benetke. Kolo, ki vozi po vodi, je nekaka kombinacija kolesa in ladije z vesli, ki se dvigajo s tem, da pritiska kolesar na pedala. Kako Živi papež. Rimski poročevalec „Figara" pripoveduje: V dvaindvajsetih letih svojega papeže-vanja se Leon XIII. ni veliko spremenil v svojem domačem redu. V zadnjih dveh letih opustil je sprehode po vatikanskih vrtih. Tudi ne mašuje več v veliki kapeli, kamor so dohajali slučajno v Rimu bivajoči imetniki in rimsko plemstvo, ampak v kapelici tik svoje spalnice. Za cerkovnika je njegov komornik Centra. Leon nikdar ni veliko jedel, v zadnjem času o jedi, tako rekoč ni mogoče govoriti, papež se jedi komaj dotakne. Ker so mu zobje in želodec odpovedali službo, potrebuje zji-se prav posebno kuhinjo. Zjutraj prinese mu Centra čokolado, mleko in dve mehko kuhani jajci toda povžije prav malo. Pri kosilu ima mesno juho, katera mu še najbolj t« z razsekanim mesom namesane cmokiče, drobni Ceno kurjad, jajca, nekaj priknhe in zrelega -M Za pijačo mu služi rudeče vino Bordeaux, ka« pa navadno meša z belim vinom. Povžije pa I malo, da bi ne zadoščalo za 6letnega otroka. Kfl mu že roke tresejo, razlije večkrat vino po pri Posebne jedilnice nima. Ves dan preživi v svoji M niči; ondi dela, piše, rešuje važna vprašanja, m sprejema v zaslišanje, kdor je prepuščen. ZavesB kriva njegovo posteljo. Pri zavesi je naslanjač, znfl pa majhna čveterokotna mizica ; za katero bi M kak angleški ali amerikanski kupovalec poscbfl precejšno svoto denarja. Pri tej mizi papež je in J — ako mu to moči dopuščajo, kajti roke se rani tresejo in on navadno samo narekuje svoje odlfl Najnovejša ženska moda v Parizu je, J dame daljšajo. Zato nosijo visoke pete, si vlaga« črevlje več podplatov in neki nzdravnika je bafl našel celo neko sredstvo, ki baje povzroči, dm členki pri kolenih in vseh zgibih odebelcc, ter« dame zato zrastejo za nekaj cm. Sploh je M moderno, da so ženske dolge in vitke kakor o&l Koliko bi se moralo plačati za vozni I istem solnce ? S tem vprašanjem se je ubijal neki AmeiB ter je izračun il, da bi se moralo plačati za \M listek na solnce — ako bi namreč tje peljala U železnica — kakih 930000 dolarjev ali kak pol tifl milijon kron. Hčeri je vzela moža. V madjarskem kopala Lucski, kamor zahajajo navadno ženske, je došel« davno trgovec Ladislav Banyasz s svojo mlado, jefl foročeno ženo in s svojo taščo, še dosti lopo ženi ena, mož in tašča so se zabavili izvrstno ter I vedno najboljše volje. Nekega dne se je mlada g« kopala, med tem sta pa pobegnila z vlakom njen m in njena mati, ki je pustila hčerki pismo, v katofl jo prosi odpnščenja, češ, da brez njenega možal more živeti. Mlada gospa je obupana, ker ne ml sedaj niti k soprogu niti k materi. Umorila in oropala moža. V vasi Pomaz, bi Budimpešte, je živel bogat starec z mlado Schia mlado ženo, katera se je zaljubila v nekega vašk mladeniča Englerja in ž njim imela tri leta ljubezen! razmerje. Naposled je zvedel tudi mož za ženino zvestobo in je vrgel njenega ljubimca iz hiše. Z si je prisegel zaljubljeni par, da se strašno osv Izkopala sta v kleti jamo, in Engler je vedno kli starca vanjo, a ta je slutil, kaj ga čaka, zato se hotel odzvati. Ko pa je nekega večera zaspal, je t« njegova žena k svojemu ljubimcu ter dejala: "Se lahko prideš, stari spi". Engler je šel takoj.v spaln ter je zadavil Schissla; žena je pa držala svojega m za roke, da se ni mogel braniti. Ko je starec ud sta vzela morilca hranilnično knjižico s 40.000 \ nami, mrtvo truplo pa sta zakopala v jamo. Nasi njega dno pa je sla žcmi k redarstvu jokat, da m ginil mož ter vzel seboj hranilnično knjižico. No. tveca so kmalu našli v jami, in morilca sta moi priznati svoj grozni čin. Ciganska ljubosumnost. Pred tednom bila je v Pragi zaradi tatvine na več mesečen zapor obsojena Sznana ondi Ružičkova ciganska rodbina. V nekaki zvezi s to rodbino ciganskih poštenjakov je sledeča dogodba. V nekem gozdu na oeškem vgnezdila se je ciganska zalega. Kmalu potem pride mlada ciganka |k oskrbniku grajščine in mu hoče iz roke vedeževati. Mladi oskrbnik se brani ter hoče ciganko odpoditi. V tem pride mlad cigan, začne oskrbnika psovati, zakaj zadržuje v svoji sobi njegovo mlado ženo in v jezi zgrabi ciganko ter jo vrže na tla k postelji in zmerja oskrbnika dalje. Ciganka se med tem pobere in zgine, kmalu za njo tudi ljubosumni cigan. Toda, ko je pozneje kotel oskrbnik obuti svoje škornje, jih ni nikjer našel. Ljubosumni cigan, vstopivši v sobo, je zapazil na prvi pogled, kam ima svojo nezvesto ženo vreči. Ta pa je med tem, dokler je imel oskrbnik s ciganom opraviti, pobrala ne le šila in kopita temuč tudi škornje. Oskrbnik je naznanil takoj vse orožnikom, toda cigani so že izginili iz gozda. Četvorčke je rodila 25. p. m. v Prujavorju v Bosni soproga Maksima Hure. Trije so ostali živi, eden pa je umrl. Sest otrok mrtvih. V San Ceserio, v provinciji Modena, so se udrla tla tretjega nadstropja nekega-poslopja, predrla so drugo in prvo nadsrropje in padla v pritličje hiše, kjer so pletli otroci slamnate kite. (K sreči je bila večina otrok ravno pri zajuterku in so jih zato izkopali po parurnem napornem delu iz razvalin samo Šest, mej katerimi dva še nista bila 9 jdt stara. Lastnik poslopja, grof Boschetri, je imel v gornjih prostorih žitnice, a to je bila presilna teža za že staro hišo. Pogumen častnik. Iz Kološa poročajo, da je med vojaškimi vajami padlo čvetero obroženih husarjev s konj v reko Szamos ter izginilo v vodi. Ritmojster Sivo pa si je odpasal sabljo, planil v vodo ter rešil vse štiri ponesrečence v čoln. Častnik je jako močen človek. Občinstvo je junaku burno ploskalo ter ma klicalo: „Slava!" Gimnazijo sta hotela zažgati. V Frajburgu na Badenskem bila sta te dni obsojena dva dijaka on-dotne gimnazije, prvi 15-letni na dve leti, drugi |l3-letni pa na eno leto ječe, ker sta poskušala zažgati gimnazijo — v ta namen, da bi prej šla na počitnice. Burski prezident Kriiger in starka. Kriiger je svoje dni jezdil po gozdu in srečal neko starko, ka-(teri so se noge šibile pod veliko butaro, kojo je nesla | domu. Prezident obstoji, stopi s konja, povzdigne starko na konja ter ga sam pelje k svoji farmi. „Da. ti Bog stokrat povrne", zahvaljuje se starka, ntega bi ne storil vsak. Ne čudila bi se ti, ko bi vsaj |mlada bila." — „Ko bi ti bila še mlada, bi tega [najbrž ne bil storil", pravi smehljaje se Kriiger. „No udi bi te ne vgriznila." — „Ti ne, toda ona li!" (rekel je Kriiger, in z roko je kazal na svojo ženo, ki je vesela gledala nenavadni prizor. Ljubavna tragedija. 20. p. meseca je zabodel v I vasi Kerestincu, v samoborskem okraju, kmet Jurij Barbaric slugo Petra Mirkoviča, ki je vsled tega malo časa za tem umrl. Barbaric ima mlado, lepo ženo, katera se je zaljubila v slugo Mirkoviča, s katerim je tudi začela ljubavno razmerje. Ko je soprog to izvedel, je sklenil, da se osveti, kar je tudi res storil. Potem se je dal odpeljati mirno v zapor ter je zločin priznal. Velika nesreča. Iz Batuma, v ruski Transkav-kaziji brzojavljajo. da je nastala sredi mesta, kjer je največ ljudi, eksplozija; osredje mesta je v razvalinah mnogo oseb je mrtvih, vendar njih števila sedaj ni možno določiti. Odtrgani udje človeških teles leže kar po tleh. Prebivalci so pogrešili zlasti mnogo častnikov. Oporoka sovražnika žensk. V New-Yorku je umrl nedavno neki S. Royers Jason, večkratni miljonar, v 76. letu svojega Življenja. Pokojnik je bil velik sovražnik žensk. V njegovi mladosti se mu je namreč izneverila prva njegova ljubica, in od takrat je tako sovražil ženske, da ni smela baje nikdar nobena v njegovo hišo. Služabniki so bili vsi možki. Ostavil je 30 milijonov metropolitanskemu muzeju, ker je vedel, da ne bode imela tako nobena ženska koristi od njegovega denarja. Svojim sorodnikom pa ni zapustil ničesar, ker bi bil s tem pomagal tudi ženskam. Čarovnica na grmadi. V občini Kovilo pri Sato-ralja Ujhelyju se je že dalje časa govorilo, da je starka Marija Lurics Čarovnica in da ima s samim hudičem intimne zveze. Starka je kuhala namreč zdravila iz rož ter so jo imeli povsod radi, ker je bila v zdravljenju navadnih boleznij spretna. Trpeti pa je ni mogel sosed Jurij Vosits ter ji je prepovedal, prestopiti prag svoje hiše. Takoj na to pa mu je obolela krava in poginila. Praznoverno ljudstvo je takoj začelo govoriti, da je nesreče kriva stara čarovnica. Prijatelj Vositsa, neki Gavinski, je zategadel Luri-csevko tudi ozmerjal. In glej, malo dnij na to je poginila krava tudi Gavinskemu. Zato sta Gavinski in Vosits neko noč napadla starko, jo ubila in zažgala njeno kočo. Naslednega dne so našli na pogorišču le še sežgano truplo starke. Morilca sta zaprta. Konj morilec. Kočijažu zdravnika dr. Dreshlerja v Wunsiedeln je konj pregriznil na vratu žile in goltanec. Kočijaž je tekel ves krvav k zdravniku, da ga obveže, a nesrečnež je kmalu na to umrl. Revež je zapustil štiri mladoletne otroke. Nesrečen oče. Buzafulski posestnik Viljem Gliick je nesrečen človek. Minoli teden mu je umrl 31etni sinček, 11 letnemu sinu je odbil konj s kopitom obe čeljusti, 7letna hči je padla pod voz in je povožena preko obeh nog, kosci so mu pa še po nesreči do smrti pokosili 5letnega sina. In ta nesrečnež se piše — Gliick! V 26. letu stara mati. Kakor angleški listi poročajo, je neka gospa Cambellova, ki živi v revni koči s svojim možem v gorah severne Karoline, vzlic temu, da je komaj 26 let stara, že postala — stara mati. Omožila se je, ko je bila stara 11 let, v 12. letu je postala že mati. Njena hči se je omožila I v 13. letu in zdaj je rodila sinka. — 10 — Tolstoj O smrti, Grof Lev Tolstoj, kateri je 24. p. m. že malo vstal, je pravil nekemu svojemu prijatelju, kake občutke je imel, ko je bila njegova bolezen v najhujšem stadiju. „ Takrat nisem izpoznal natanko ljudi, ki so bili okrog mene; zdelo se mi je, da se vozim nepopisno naglo z visoke gore po mehkem tiru navzdol, ki me vodi, polnega rožnatih nad, v blaženo deželo. Sedaj, ko se mi zdravje zopet obrača na bolje, čutim žal zopet, da bodem moral po-tavati še daljši ali krajši čas po negladkih potih in in močvirjih tega sveta. Kaka škoda za minute prebite nevarnosti, ko sem bil že na meji mej tem in onim svetom! Ako se mi posreči, hočem napisati knjigo, v kateri bom to povedal. Umel bodem ljudi prepričati, da smrt nikakor ni strašna, ter da mora biti po tem življenju še drugo nenavadno. Gospodarske stvari. Zoritev žita. Ne oziraje se na prisiljeno dozoritev, ktero povzroča nedostajanje dežja, razlikujemo na semenu, posebno na pšeničnem, v zoritvi štiri dobe: 1. Mlečna zoritev. V tem času je seme napolnjeno z mleku podobno tekočino, vse steblo pa je še zelenkasto. 2. Rumena zoritev. Mlečnata vsebina semena postaja trda in nitkasta; seme se z nohtom lahko prekolje, steblo postaja rumenkasto. Med to in naslednjo. polno zoritvijo poteče pri hladnem vremenu 8—12 dnij, drugače v 4 dneh. 3. Polna zoritev. V tem času je seme že toliko trdo, da se z nohtom ne da več preklati> pač pa je še upogljivo. Steblo je docela rumeno. 4. Zrelost. V tem času je seme popolnoma trdo ter se zrno lahko izlušči. Steblo je krhko. Prisiljeno dozoritev povzročajo gobe, mrčes in največkrat dolgotrajna suša. Kakor so dognale razne preiskave, obstoji ta dozoritev v tem, da preneha rast zrna z začetkom rumene zoritve. Takisto se je tudi dognalo, da nima nikake hasni, ako se od dobe pušča dalje rasti, kajti zrnje ne pride do polne zoritve ali celo zrelosti, nasprotno se dela še škoda s tem da zrnje v vetrovnem času jako rado izpada; ravno tako tudi pri žetvi, vezanju nakladanju in razkladanju. Pri tem se vsaj toliko zrnja pogubi, kolikor je bilo vsejanega. Vihar izlušči veliko množino zrnja in ravno najboljšega. Poleg raznih izgub na zrnju je pa čakanje na zrelost prisiljene zoritve tudi slami na kvar, ker postane neokusna in neprebavna, toraj za živinsko pičo neporabna; istotako pa je tudi neporabna zaradi prevelike krhkosti za tehtične svrhe. "čim dalje se čaka z žetvijo, toliko več plevelnih semen zraste ter izpada. Žito pa, ktero se zgodaj, t. j. v začetku rumene zoritve požanje, se ne sme speljati, marveč se mora pustiti, da v kopicah dozori. Svoj čas se je mislilo, da se zgodi z žitom s tem, da v kopicah dozori, bog-sigavedi kakšna posebna sprememba — no v istini pa se samo nekoliko vode v zrnju osuši. A. L. Krmljenje s slamo. 1. Slame ne smemo nikdar imeti za glavno krmo. ker ima v primeri s svojim obsegom premalo redilnih snovij v sebi, zraven pa je še zategla in težko prebavna. 2. Ako se pa poklada slama v pravi množini in kot postranska hrana, koristi najprej s tem, da sili živali drugo, z njo vred podano boljšo krmo počasneje žvečiti, bolj z zobmi razdrobiti in zadostno osliniti. Poleg tega dražijo rudninske snovi, zlasti kremikova kislina, ki se nahaja v slami, prebavila, da se krep-keje gibljejo, in pospešuje s tem prebavljanje. Dalje služi slama za to, da daje krmi potrebni obseg, kte-rega mora imeti, ako naj jo prežvekovalci v želodčnih oddelkih prav in natančno prebavijo. Naposled je slama pripravna zlasti za to, da napravi pravo in primerno razmerje med redilnimi snovmi v krmi in da prepreči slabe učinke mehke ali vodene krme. 3. Popolnoma drugače deluje slama, če se polaga v pravem razmerju z redilno krmo (po obsegu k večjemu polovica vse krme) in drugače, če je glavna ali celo edina hrana. V prvem slučaju pomnoži vrednost drugih redilnih sredstev, in živali se lahko okoristijo s tečnimi in dražečimi deli, ki se nahajajo v njej. V drugem slučaju se zmanjša pri živalih slast do jedi in prebavila ne morejo dosti prebaviti sicer že obsežne slamnatev krme. 4. Če se v nekterih spisih bere: „Slama zadostuje mirujočim živalim" je to pomota. Ce se le nekaj tednov živali neprestano hranijo s slamo, shujšajo, zgube vsako veselje in notranja prebavila se poškodujejo. Ako se živali še dalje neprenehoma krmijo s slamo, oslabi popolnoma in nazadnje lahko poginejo vsled pomankanja redilnih sokov. Na vsak način je škodljivo, če polagamo samo ali pa mnogo slame. 5. Kdor je prisiljen krmiti mnogo slame, požanje naj vsaj žito tem preje in naj ne čaka, da postane slama zrela in popolnoma suha. Ko prično bilke ru-meneti, slama nima le še precej redilnih snovij v sebi, ampak je tudi zrnje najtežje in najizdatnejše. Pripomniti je tudi še,f da ima vsaka slama v prvih štirih mesecih po žetvi večjo redilno vrednost kakor pa pozneje. 6. Slama jarine ima povprečno tretjino več re-; dilne vrednosti kakor slama ozimine. S čim je mazati sadno drevje, da se odstrani mah? Da odstranite, mah raz sadno drevje, namažite je jeseni z apnenim beležem, kteremu dodajte nekoliko krvi, da bode belež bolj držal. Spomladi drevje ostrgajte. Ce bodete tako ravnali vsako leto, imelo bo drevje lepo gladko lubad ter vam bogato poplača trud s čvrsto rastjo in z rodovitnostjo. i SO krave, ki ŽrO CUnje in isto tako delajo njeni mladiči, tako da ni varna pred njimi nobena obleka. \ Kaj je temu vzrok, ali se da odpraviti in kako? Od-j govor: Da živina žre cunje, gloda les, grize dlako,: živino itd ni razvada, temveč neki nagon, ki je posledica bolezni v prebavilih. To bolezen dobi goved, ki je krmljena s slabo prazno krmo, zlasti s kislim senom ali sploh s senom, ki je rastlo na vlažnih 11 Glavni vzrok je pomanjkanje apna v krmi. Če ta nedostatek odstrani, pa goved sama od sebe hi poželenje po takih rečeh. Pokladajte toraj \]k in tečnejšo krmo, ob enem pa klajno apno. kre travnike osušite, ter jih gnojite z Tomasovo jidro, s kajnitom in z apnom, in pridelovali bodete 0, ob kteri živina ne bo dobila nikdar te bolezni. zdravilo pa precej pričnite redno rabiti klajno, t. j. Seno fosforovokislo apno. Imamo kokoš, ki nese vedno mehka jajca. Kaj jtemu vzrok in kako odpomoči? Odgovor: Da kokoš mehka jajca, je vzrok pomankanje apna. Prostor, kokoši hodijo, mora biti posut z apnenim pes-, da ga kokoši po potrebi jedo. Kakšna posebno na kokoš pa vzlic temu ne more v sebi sproti riti toliko apna, iz kterega so jajčne lupine, ko-r ga potrebuje, zato Uže mehka jajca. Takim ko-kakor sploh vsem, je kaj koristno mešati med klajnega apna. Imam mnogo prekuhanega brinovega zrnja. AH ga em porabiti za gnoj, če ga pomešam med meša-ali pa med hlevski gnoj? Odgovor: Prekuhane ove jagode morate na ta način prav dobro pora-i za gnoj, vender Vam bolj svetujemo podelati jih pešanec, ker se v dobro obdelanem mešancu bolj ojijo in za gnojenje pripravijo. Zlasti priporočamo, nec večkrat polivati z gnojnico. Kako se prašičem odpravijo uši? Odgovor: Uši ičem odpravite na najpriprostejši način, če jih te na ušivih mestih z močno tobakovo vodo. Ta zanesljivo umori vse uši, ne pa gnid, zato je anje čez 4—5 dnij ponoviti, da se pomore še one i,; ki se pozneje izležejo. Ali smem on najemnika lova tirjati povračilo za H9 ktero dela lisica? Ravnokar mi je zopet po-evi izpred hiše pobrala 10 komadov perutnine. govor: Zakon pozna dve vrsti divjačine; ena vrsta one živali, ktere se smejo streljati le ob določenem druga vrsta so pa one škodljive živali, ki se čas smejo pobijati. Najemnik lova je dolžan polti le ono škodo, ktero narede živali, ki vživajo tvo, nikakor pa ne ono, ktero narede živali brez tva, n. pr. lisica, jazbec i. t. d. Lisico smete na ojem domu zasledovati kakor hočete, le če jo vja-ete ali nbijete, jo morate izročiti najemniku lova. Ali ima že rabljeno čreslo kaj redilnih snovij v bi, ali je porabno za na vrt ali za mešanec? Od-vor: Rabljeno čreslo je brez gnojilne vrednosti, der tvori v zemlji nekoliko sprstenine in zboljšuje ljo v fisikalnem ozira, ker je rahlja in jo dela sobnejšo, da pridržuje vlago. Čreslo prav dobro ži za nasteljo in za mešanec, zlasti se dela z njim jako izboren mešanec, kjer je na razpolaganje iščnik. Trut pri prašičih. Pri oslabljenih živalih, ki so otile, in pri težavnih porodih, če se je svinja zelo njala, se večkrat pripeti, da se maternica preobrne se pokaže s svojo notranjo stranjo zunaj života; ona orekoč vun uide. To imenujemo trut. Trat je pri svinji jako neprijeten, ker se žival vdevanju izstoplega dela maternice z vso silo brani, vrhu tega si pa tudi lahko poškoduje maternico, ker nemirno semtertje dirja, vsled česar se ta vname in svinja lahko pogine. Trut je toraj treba kar najhitreje popraviti. Najbolje se to naredi, če na obe zadnji nogi privežemo vrv, ter svinjo v zadnjem delu dvignemo. Na ta način se da trut navadno prav hitro popraviti. Predno se pa to zvrši, je treba preobrnjeno maternico prav dobro izprati z mlačno galunovo vodo, ki se dobi. če se 3 litrom vode primeša 30 gramov galuna. Ko je delo dovršeno, je v nožnico vliti še kaka 2 litra mlačne galunove vode. To je najpriprostejši način zdraviti trut pri svinjah. Loterijske številke. Trst, dne 27. julija: 8, 68, 81, 47, 43. Gradec, dne 3. avgusta: 24, 69, 34, 33, 22. štev. 32205. Ra2gias. V svrho pokončavanja prave trsne rose (Oidium Tuckeri) oddaja deželno poskuše-vališče v Gradci, (Heinrichstrasse štev, 39) kakor tudi deželno poskuševališče v Mariboru žvepleni prah v vrečah po 50 kilogramov za ceuo 8 kron (16 kron 100 kilogramov). Manj kot 50 kilogramov se ne odda. Naročevalci z natančnim naslovom (zadnja pošta, zadnja železnična postaja), naj se tedaj obrnejo na eno obeli gori navedenih poskuševališč. Z naročitvijo je poslati ob enem tudi denarno svoto. Žvepleni prah je najfinejše vrste (90 do 95° finosti), in se isti od strani zvedencev kmetijske družbe pred odpošiljatvijo na čistosti in finosti preišče, Vsaki pošiljatvi pridejalosebode kratko-obsežno navodilo o rabi. Gradec, dne o. avgusta 1901. Od štajerskega deželnega odbora. Edmund grof Atems m. P. 280 Dva učenca $8 w m m se sprejmeta takoj v trgovino z manufaktarnim blagom pri firmi: 281 *** Rajm. S a d n i k & Comp. v PtujK ^g riden fant © © ® z dobrimi spričevali, zmožen nemščine in ki razume vrtna in ročna dela, se takoj sprejme v službo pri rudarskem nadzorniku Gutmann u v Celji. 282 12 — emi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.560-42. 8. Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5V»0,o nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4- Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5- Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista aH čeka poštne hranilnice na račun Štev. 807*870 zvršiti. Viožnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podruzni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo »Celjske mestne hranilnice« daja menična posojila proti 5V2% n'm' obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. 4£M?^ Lekarnarja A. Thierry-Ja balzam z zeleno nunsko varstveno znamko 12 malihfali 6 velikih steklenic R 4 " poštnine prosto. A. Thierry-ja Centifolien-mazilo za rane 2 lončka K 3.50 poštnine prosto razpošilja proti plačilu v gotovini A. TMerry-jeva lekarna „pri Angeljn" y Pregradi pri Rogatec-Slatina. Dunaj, centralni depo: lekarnar C. Brady Fleischnwkt 1 Budapešta: lekarna J. v. Torok in dr. Egger. Zagreb: lekarna S. Mittelbach. Na drobno dobiva se poovsod. . 137 Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) očalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKEBMANN-U, urarju trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnim blagom v Ptuju v gledališkem poslopju. 182 rata Uray poprej M. Thurmann usojata se, cenjeno občinstvo opozarjati na posebno znamenito zalogo strojev: itilatilnic, vitel (Rupje) za rezanico, kakor tudi traver$e, železnicne šine, stavbinske okove (Baubeschlage), pocinjeni železni pleh, strešna lepenka (Dachpappe), judendorfski roman- in portland-cement, cinasti pleh, motike in lopate najboljše vrste i. t. d. Vse to po izredno nizkih cenah. B Za izvrstno kvaliteto najinih kos prevzameva vsako garancijo in v slučaju, da bi imela katera kako napako, jO brez zadržka za-zamenjeva. 231 ■K :- Kot najlepša feirmska darila priporoča « * - m o l i t v t n i k c m veliko izbiro v najlepši vezi po najnižjih cenah W. BLANKE v Ptuju eiapni m • * * * * tlngertliorgasse nasproti mestne iupne cerkve. nasproti veliki vojašnici. ^ Seiger»jetm trgovina % Unjiyami in pisalnimi potrebščinami I v Celju, glavni trg 2, priporoča svttjo napelo zaloga molitvenih in šolskih knity in ljudskih (narodnih) sfrtsov. 20/f. HlCQ štev. 16 v Zaverči s sadnim vrtom in vriom za zelenjavo, se da v najem evei tuel pod ugodnimi razmerami proda; ona stoji ob cesli VaraŽdin, je tedaj za kakega penzijonista, trgovca ali obi jako prikladna. Vprašanja naj se pošljejo: Franz Freiensfeld, Celovec, Freidenbergerstrasse Nr. 13 — „Štajerc" [izhaja vsaki drugi četrtek, inese najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu. tajerc stane za celo leto s pošto vred samo 1 krono 20 Tin. ali 60 kr. (izvodov stane na leto 6 krone 60 vin. s pošto vred. Naslov: „llprarttelj$u>0 Štajerca v Ptuju/' ' r i J BBS CO 100 litrov 20 kron, se ga kupi več, je ceneje. kletarstvo J0$- PallO$ y Ši 260 Celji. >9< poprej Franc Petrowitsch likar, barvar in trgovina z barvami (farbami) V Ptuj I cnanja slavnemu občinstvu, da se je prestavil iz jcrske ulice (Ungarthorgasse) k veliki cerkvi ihnhofgasse Št. 5 poleg gostilne g. Knaus-a (Judcnnatzl) priporoča svojo obilno založeno zalogo »jboljših oljnatih barv za okna, vrata, pohištvo t. d., dalje suho "barvo za malanje hiš, dobri, itrosušeči flrnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake rpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo Ijco, glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za Irati, kakor tudi mnogovrstne čopiče (pinzelne) pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove iuštre ali patrone za hiše barvati, zlati in rebrni prah za podobe in rome zlatiti ter druge v to stroko spadajoče stvari se frišno blago in po najnižji ceni, 177 ******** Zaradi družinskih razmer **i****i*i*^*j^*itH*i*i*** se eno, v najlepši legi ležeče dobro vzdržovano vinogradniško posestvo, obstoječe iz circa 7 oralov trsja, od katerega je že čez 1 oral zasajenega z novimi, dohodke nosečimi, ameri-kanskimi trtami; čez 1 oral sadnega vrta s krmo in pašo, čez 10 oralov gozda, 2 viničarij, 1 male hiše (Herrenhaus) z dvema sobama, kuhinje, kleti, preše, živinskega in prašičjega hleva, kalnice za steljo in strelne postaje, 3 komade živine; vse v najboljšem stanju je v Gorci ((Jorzaherg) fare sv. Trojica v Halozah ležeče, s pohištvom skupaj ali na drobno, po prav nizki ceni takoj proda. Vprašati je pri lastniku J. Pobeschin=u v Mariboru, Tegethoffstrasse 35. 263 cMl: cKraneggeiP, kamnoseški in stavbenski mojster^ v Mariboru, graška cesta ^ pri kolodvoru Ofe priporoča svojo veliko zalogo <2£» nagrobnik spomenikov ^ iz vsakovrstnega mannora. $Q Izdelovanje nagrobnih kamnov in predelovanje starih kamnov in napisov. jžfe Zaloga in izdelovanje mlinskih Uavhnov m 5& kamnov in kamnov za žrmle. 213« Fritz Rasch trgovina s knjigami M in papirjem |gg- tt Celji priporoča svojo veliko zalogo šolskih knjig in pisalnih potrebščin, kakor tudi molitvenih knjig, kolendarov in zabavnih spisov v največji izbiri in po najnižjih cenah. 259 "ii .1 o q 1,1 v k u 1 n f n % j a i u .11? S 1 f u 5| jAof-a >j u s 1 g -| 5 n a iqop 9s J91 q 09 HSOd od kt( OS om^s t#A low mm *\\$wd # # # # # # HHIupweouift isoji vqiupBiSomA ^S^obsa wi «S;fu^[ iuizisa oqiif n\\t\ jenoma *+fY>g-\^\ r\ +*\ o z specerijo, kolonijalnim blagom, deiikate-1. I *L ^-J VIIId. sami in mineralno vodo. -=== TEAUN nrt i»rii"i\tiln clact V/mi- ■ _ _J____________-»----------* .- T":..— .'; «-*Vl1:> je že več kakor 30 let občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega, prenavljanje pospešujočega in milo odvajocega učinka. Pre-bavljunje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepcuje in obdriuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. BC" Po pošti razpošilja se vsak dan. "3N Proti vpošiljatvi K 2*56 se pošlje velika steklenica in za K 1"50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano var-stveno znamko. Glavna zaloga: je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 1*58, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 168 6/2 pušic, ali za gld. 2*A0 6/1 pušic, ali za gld. 24S 9/2 pušic frank o na vse postaje avstro-ogcrske monarhije. lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. Praga, Mala Strana, Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, v Celin pri M. Rauscher-ju in Otto Schwarzl-u; v Slovenskem ■—■■j——!■' mi ni«——b—p^— .. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu ogel Nerudove ulice. potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g. Hans Molitor-a. Gradcu pri Gustav Uxa-tu in pri g. Maks Leyrerju v Radooni. 101 Pozor gospodarji! uGioria" redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre. »Gloria" začimbna krma /a govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljSuje in množi mleko. »Gloria" prašek /.a krmljenje in pitanje svinj, povzroCuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast. ,,Gloria" mlekarski prašek /.a krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 1*20, mali K 070, 5 kg v zavitku za poskus po pošti K b'— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. 5kg za poskns K 2 —. 100 kg. K 22— iz Dunaja. Vaselinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje ple.snobe in pokanja. V plehastih škatljah: V* kg 60 h; 1 kg t K. o kg K 4'—. Rusko patentovano mazilo za usnje po l/» kg K l-10, 1 kg K. 2—, 5 kg K 8.—. Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K 1 40, 100 kg 24 — Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug, Dunaj X. a*F" Občuje se slovenski. "fl&a 99 Zaloga pri gg. J. Kasimir in A. Sellinschegg v Ptuju in Franc Kupnik v Konjicah. Pridno, pošteno in trezno majersko družino (Maierleute) katera se razume tudi z živinorejo, sprejme se s 15 j novembrom. Prosilci predstavijo naj se osebno pri W. Blanks v Ptuju. Pozor! Za samoizdelovanje domačega icsiba rahi se »leftilaa esenca", 3>/s H- te esence na 100 litrov vode, da iXDTSten dopelesig. Kg. 70 kr. ffiC" Za loŽK preskrbovanje tudi v odprtih steklenicah po 25 kr. t ta vsebina s o litri vode pomešana, da o litrov izorstnCfla domaČega je-siha jhumuoiui parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendpiatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-________________bati i. t. d.___________________& A d. Hochegerja glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorjev In lokomobil (Marienfelder Motoren- und Locomobllen-Fabrik) Dunaj VII1/2 Josefstadterstrasse 64 nasproti postaje mestne železnice „Jo.sefsta\dterstrassc.a Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špriitom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da hi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. —- Popolne mlatilne priprave. — Mla-tilnicc od Hofherrja in Schranza. Gonilni stroški ene konjske moči za eno uro samo 4 do 6 vinarjev!! Ceniki brezplačno in poštnine prosto. I 106 K. WOLF, drogerija v Mariboru, H&rrengasse štev. 17. Pazi naj so ime firme. 229 t y r i a bi cikli i (Fahrrader) ■MMMWMBMWiMMMWIWr-WirVIIlllli; danes pripoznani najboljši fabrikati po 200, 220, 240, 260, 280 in 300 kron priporočata brata Slawitsch v Ptuju. Dobri stari biciklji se dobijo po nizki ceni. Ceniki (Preiskourant) brezplačno. 204 — 16 — Kdor namerava kupiti nagrobne kamene naj obišče kamnoseško podjetje J. F. Peyer-ja v Mariboru (Hilariusstrasse poleg Wielandplatz-a) SW" tam se nahaja čez 100 izgotovljenih novih nagrobnih kamenov TM po vsakovrstnih aenah, iz marmora, granita, lignita i. t. d. v zalogi. Najboljše dobavanje! Strogo solidna in lepa delal plugi iz jekla brane Najizvrstnejši in priznano najboljši na i", a-. 3" i" 4-rezala, za travnike in mah. razdeljene in diagonalne,■ poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agiicola", stroji za košnjo in žetev, zam^itofeljo grab^/c za seno in Setev, za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preže za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rezanico, na valjčkih in z mazljivlml tečaji, jako lahko za goniti pri čimur se prihrani 40% moči. Mline za debelo moko, reznice za repo, l Ustanovljene 1872. Dunaj, Odlikovan« i črei 450 zlatim! cfe-/jii 70 mlatiti8 patentovanimi valjčnimi, okroglimi OtI UJI Z. ti llilciLl LI in mazljivimi tečaji na roko, naviti! in za na par. TT~f"t"f=n H fkirniP^ za naPre8° 1 do 6 živinčet. Najnovejši mlini za čiščenje žita irijerji za roškanie turške. Samoivorne patentovane brizgalnice za pokonča- vanje grenkulje in trtne uši „Syphonia", prenesljive štedilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garantovano pc najnovejši in pripozuano najboljši napravi Ph. Blayfarth & Co. C. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par. IS I Taborstrasse št. 71. 730 živcev. srebernlmi In bronastimi svOtlnami na vseh večjih razstavah. IlustrovaDi katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno — Zastopniki in prodajalci se radi sprejm6. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. 9S jmwr if jmr jmt Josef Gspaltl zlatar, srebrar, optiker in trgovina z urami v PTUJU fefr**** priporoča svojo največjo obilno sortirano zalogo, vedno najnovejših in naj- solidnejših dragotin, zlatnine, srebrnine in blago krtstofie kinežkega srebra, i vsake vrste nanosnikov (Zwicker) in očalov, tudi po Zdrapniikib predpisih, otekla za —■—■----------—------------------------------------brati, lupe (Loupen), termometre, barometre, aueroides, arasmeter. zdravniške maksi- maltermomelre, vodne vage (libele), Rollmasse. daljnoglede, gledališena in druga kukala, lorguete, psakoorstne klostcrncuburskC Page za tekočine, za vino, žganje, mošt itd. po različnih cenah. — Dalje svojo veliko zalogo dobro reguliranih ioiearskib iepnin ur, zlatih, srebrnih, tuU in nikelnastib, samo dobrega izdelka najboljših firm in mark proti petletni garanciji po naizmernejilb cenah. — Vsakovrstni lišp, ure, stare srebrne in TlltlSkC bronaste denarje, slarovino. pristne bisere in kamne, bortensilber in drugo, sprejema po najvišjih cenah v zamenjavo, ali tudi kupi. — Prevzame vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila i« graverska dela, ki se vsakomur v popolno zadovpljnost v lastni delavnici solidno izvrže. 219 C. kr. priv, ; tovarna za cement ; Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah ) priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-tetnent v vedno k jednakomemi, vse od avstrijskega društva inženirjev in ar- ' hitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote ' daleč nadkriljajoff dobroti, kakor tudi svoje priznano iz-t vrstno APNO. I Priporočila in spričevala • raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III/3 Rennweg 5. m Izdajatelj in odgovorni urednik: josip Pauko. ~aii Dobre ure in po ceni proti 3 letni pismeni garanciji, prodaja in razpošilja Kari flcRermann, urar, trgovina 8 zlatnino, srebernino in "^» optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju. Dobre nikclnaste remontoir-ure od gl. 3.50 višje. Dobre jrebernt renionioir-urc od gl. 5.50 višje. Dobre prave zlate remontoir-ure od gl, 15.— višje- Dobre stenske Mre z btiera od gl. 2.50 višje. Dobre pendel-ure z bitjem ur od gl. 6.50 višje- Pristne »eberne oeriži« od gl. 1.20 višje- Pristne sreberne poročne prstane, par od gl. —.80 višje. nikclnaste are, budilke od gl. 2.— višje. Vse druge ure, zlatenino in srebernino, ter optično blago, kakor tudi vse v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni. 1* Tisk: W. Blanke v Ptuju.