:	C fiottai«, — Esca ogni glovadi mati ima.
»Novi list« iahaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in apra»
•■a sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; telefon it. 39=08. —- Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. tira.
v
jf	Potam
Hst
? o tam» trta itsvilka M tfoi., tiara 5# »tat.
Naročnina zs celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
SYEW. 37-
v «semel, četrtek ii. septembra isso.
LETO II.
Tedenski koledarček.
12. septembra, petek: Ime Marija; Macedoni j, škof; Valerij an, mučenec; 13., sobota: Frančišek K.; Mavricij; Notburga, devica. — 14., nedelja: 14. pobinkoštna nedelja. Povišanje sv. križa.'— 15. ponedeljek: Marija Devi? ca sedem žalosti. Nikodem, mučenec. — 16., torek: Kornelij in Cipri jan, mu? čenča; Ljudmila, vdova. — 17., sreda: K v a t r e. Lambert, šk.; Rane sv. Fran? čiška. — 18., četrtek: Jožef Kup.; Zo? fi ja in Irena; Tomaž.
V ponedeljek dne 15. septembra je zadnji krajec; lepo.
Movlce.
»Foglio d’ Ordini«,
uradni list fašistovske stranke, piše pod naslovom »Pravica in svinec« o zadržanju tržaških obsojencev in na? daljuje: »Meč fašistovske pravice v moderni obliki izvršilnega oddelka je padel na nje. Fašistovska revolucija je odločena, da se bo branila znotraj in zunaj mej. Svinec je še shranjen za druge hrbte. So še, kateri so ga že ne? kaj časa sem zaslužili. Imeli ga bodo. Čim starejša postaja fašistovska revo? luci ja, tem bolj se utrjuje.«
V nadaljnem odstavku se bere o odlikovanju miličnikov Moise, Carni? nudai in Dus. Pohvalno se omenja tudi tržaški bataljon črnih srajc, ki je bil prisoten pri usmrčen ju tržaških obso? jencev. Za omenjenimi odstavki sle? tiijo še razna poročila.
Italijani v tujini.
Po zadnjih statističnih podatkih živi v tujini 9,118.387 Italijanov. V ev? ropskih državah jih je nastanjenih 1,267.841. Največ od teh jih je v Fran? ciji (962.593), potem pride Švica (135.942); v Jugoslaviji jih biva 14.329. Veliko število Italijanov si pa -služi kruha v Ameriki. Tam jih je 7 milijo? nov in pol.
Ruska naročila v laških ladjedelnicah.
Med Italijo in sovjetsko Rusijo se le pred dobrim mesecem sklenila trgovska pogodba. Pravijo, da je radi tega kupčija med obema državama mnogo živahnejša kot prej. Posebno da bo nanjo vplivalo poslabšano tr? 'lovsko- razmerje med Rusijo in Zdru? cenimi državami. Sovjeti so dosedaj mnogo stvari, zlasti ladje, kupovali v Ameriki, zdaj pa jih nameravajo v Angijjj Lastniki italijanskih ladjedel? Iuc pa skušajo pridobiti Ruse, da bi >'°ine in trgovske ladje naročali v Italiji.
Učenjakova smrt.
, v Petek ponoči je Bog poklical K sebi največjega zvezdoslovca seda? ^Jui dni. Ta je bil jezuit oče Ivan Ha? Sen, ravnatelj znamenite vatikanske A'ezdarne. Po rodu je bil Nemec.
Njegovemu svetovnemu znanstvene? mu slovesu -se je vredno družila glo? boka vernost in ponižnost, ki sta ga : vedno prevzemali, ko je zrl skozi ; daljnoglede čudovito premikanje sve? j tov.
Zasluženo odlikovanje, j Idrijski dekan msgr. Mihael Arko je j imenovan za častnega kanonika go? j riškega stolnega kapitelj a. V sredo ; mu je celokupni goriški kapitelj iz? I roč il dekret z mitro. Naše prisrčne čestitke!
|	Letalska nesreča v Trstu.
j V petek zjutraj se je hotelo iz tr? žaškega pristanišča dvigniti potniško letalo, da odpluje proti Zadru. Letalo se je 'nenadoma zapičilo v vodo in se prevrnilo. Bližnje ladje so brž p ri hi te? le na pomoč. Potnika Pontelli Anton iz Turina iti Melacela Alojz iz Trsta sta se ubila. Izmed osebja so se trije lahko ranili, četrti pa je ostal n ep o? škodovali. Vzrok nesreče ni znan.
Prenehal
je izhajati list »Lusonzo«, ki je zadnje čase izhajal vsak'ponedeljek v Gorici. Minuli ponedeljek je izšla zadnja šte? vilka. Tržaški »Popolo di Trieste«, ki je obenem glasilo goriškega in tr? žaškega fašija, bo imel ob četrtkih in nedeljah po eno »goriško« stran.
S kolesom na sever.
22. maja je znani italijanski poto va? lec Janez Grassi zajahal kolo in se je odpravil proti severu. Po 40 dneh mo? tanja je prišel na najbolj severno točko Skandinavije, kjer še prebivajo Eskimi. Čudno so gledali ti severni na? rodi zagorelega moža na za nje še bolj čudnem vozilu. Grassi se je vrnil te dni nazaj v Rim.
Tudi tam.
Pristojni uradi v severno?ameriških Zedinjenih državah trde, da je tam 7 milijonov brezposelnih. Boje se, da bo to- število poskočilo na 9 milijonov.
Za 6urnl delavnik.
Kongres angleških delavskih str o? kovnih zve,z (Trade Union) je sklenil pozvati vlado naj dosedanji osemurni delavnik nadomesti s šesturnim.
Nemško ta jno letalstvo.
Nemški socialistični listi pišejo, da je vodstvo nemške vojske zgradilo v sovjetski Rusiji več to varen za vojna letala, ki delajo za Ruse in Nemce. Na ta način si ustvarja nemška arina? da močno- zračno brodovje, ki ga vo? tlijo in opremljajo v Rusijo poslani nemški častniki in podčastniki.
Preko Atlantika.
Zadnjič smo poročali o drznem, brezpostajnem poletu iz Pariza v Nju? jork, katerega sta napravila slovita francoska letalca Costes in Bellonte. Za preko 6 tisoč kilometrov dolgo pot sta potrebovala 37 ur in 18 minut in ne samo 28 ur in pol, kakor smo zadnjič pisali, tedaj nekaj več ko slavni Lind«
bergh za enaki polet v nasprotni sme? ri. Uspeh obeh letalcev je vzbudil na Francoskem silno navdušenje; vlada ; jima je podelila visoka odlikovanja. \ Poleg slave in časti sta nevstrašena j zmagovalca zračnih daljav zaslužila tudi okoli 40 milijonov lir.
Iz Njujorka sta odletela v prilično 2000 kilometrov oddaljeno mesto Dal? las v državi Teksas, ki sta ga dosegla tudi brez pristanka in si s tem pribo? rila še nagrado 25 tisoč dolarjev — | skoro 5 milijonov lir, — ki je bila raz? ! pisana za letalca, kateri bo zmagal črto | Pariz, Njujork, Dallas.
Ponarejevalci denarja.
Poljska policija je te dni zajela večjo skupino ponarejevalcev denarja, ki niso »delali« samo na Poljskem, marveč tudi v Združenih državah ame? riških, v Mehiki, v Belgiji in še dru? god. Gre za nevarne zločince, ki so okrog 9 let delali in širili slab denar.
Ladjo so našli.
Pred sedmimi leti se je na francoski obali ob Atlantskem oceanu potopila ladja »Egypt«, na kateri je bil tovor zlata v palicah, vreden 200 milijonov lir. Kraj nesreče je bil znan le pri? bližno. Potapljači so ladjo iskali, a brez uspeha. Sele letos se je laškim po? tapljačem posrečilo najti potopljeno ladjo, ki leži v globočini 120 metrov. Pri iskanju so trčili tudi na neko drugo ladjo, ki pa je prevažala slonovo kost.
Spomenik svobode.
Na brežuljku Žižkov v Pragi gradi? jo Uehi ponosen spomenik svobode. Pa spomenik bo največja zgradba te vrste na Češkoslovaškem. V njej bo veličastna grobnica, v kateri bodo po? civaia okostja vseh, ki so se žrtvovali za svobodo- mlade države. Tam bo tudi
muzej, ki bo hranil vse listine in spo? mine na osvobodilne boje. V sredini stavbe bo velika dvorana, v kateri bo stal spomenik svobode.
Nemški katoliški shod.
4. t. m. je bil v mestu Munster na Nemškem slovesno o tvor j en 69. shod nemških katolikov. Tolikšne udeležbe in tako izbranih govorov je bilo na malokaterem dosedanjih shodov Zbo? rovanja so se vršila v dveh velikan? -s k ih dvoranah. Odseki so se pa zbirali v sobanah tamkajšnjega vseučilišča. Na shodu je govoril tudi nemški dr? žavni kancler Briining, ki je poudar? jal, da imajo katoličani vpliv na poli? tiko ne ker se bore za politično moč, marveč zato, ker katoličana že njego? vo svetovno prepričanje sili, da izrav? nava nesoglasja in da je vedno pri? pr avl j en, ko je treba zagotoviti svo? j emu ljudstvu miren in srečen napre? d ek. Ta katoliški shod bo prav gotovo utrdil in jasno usmeril vrste nemških katolikov, ki prav sedaj stoje v od» ločilni volivni borbi.
Za katoliško časopisje.
Prejšnji teden se je vršil v Bruslju, glavnem mestu Belgije, prvi svetovni zbor katoliških časnikarjev. Udeležb lo se ga je 28 narodov po 240 zastopa nikih. Pri posvetovanjih se je zlasti poudarjalo, da so potrebne ožje vezi med katoliškimi časopisi.
Kjer ni prave luči...
V Angliji je večina prebivalstva protestantske (oz. anglikanske) vere, ki je tudi državna vera. Anglikanci imajo škofe in nadškofe, ki so pa se* veda to samo po imenu, ne pa tudi dejanski. Ti škofje se vsakih deset let zberejo v Londonu k zborovanju, na katerem razpravljajo o važnih za* devah anglikanske cerkve. Letos so med drugim govorili o rojstvih. Skle* nili so, da je pod določenimi pogoji dovoljeno samovoljno omejevati šte* vilo rojstev, in so ta svoj sklep javili duhovščini v posebni okrožnici. Ve* čina duhovščine je s sklepom nezado* voljna. Ugovarja celo svobodomiselno časopisje. »Daily Express«, je pisal, da je »škofovsko zborovanje zadalo zakonu, materinstvu, očetovstvu, dru* žini in nravnosti smrtni udarec, ter ugladilo pot do samomora naroda«.
Sovjetsko gospodarstvo.
Angleško trgovsko društvo Lena Goldfields Limited je dobilo pred leti od ruske vlade pravico za izkori* ščanje zlatih rudnikov ob reki Leni v vzhodni Sibiriji. Ko je sovjetska via* da videla, da ti rudokopi donašajo Angležem velike dobičke, je začela delati na to, da bi razbila pogodbo in dobila rudnike v lastne roke. Pričela je delati Angležem vsakovrstne sit* nosti. Očitala jim je, da uganjajo vo* hunstvo in skušajo na vse načine ško* dovati ruski industriji. Zato je dala zapreti več inženirjev in mnogo delav* cev. Tudi s prometnimi in prehran j e* valnimi ovirami je povzročala Angle* žem mnogo škode. Proti takemu rav* nanju se je društvo pritožilo na po* sebno razsodišče. To razsodišče, ki se je zbralo v Londonu, je pred dnevi obsodilo sovjetsko vlado, da mora plačati društvu 13 milijonov steriinov — 1 tisoč 200 milijonov lir — odškod* nine.
Snažni Poljaki.
Na Poljskem nameravajo uvesti po* stavoi, da se mora vsak državljan naj* manj 12 krat na leto, torej vsaj vsak mesec enkrat, okopati. Vsakdo bo1 do* bil posebno knjižico in notri bo urad* no potrjeno ali je postavo ubogal ali ne. Kdor je ne bo, bo plačal globo.
Žalostna zapuščina.
Nemčija mora vzdrževati nad 839 tisoč vojnih pohabljencev. V dvanaj* stem letu po svetovni vojni so uradno ugotovili, da je 85 tisoč nemških vo* jakov, o katerih se ne ve, ali so živi ali mrtvi.
Zvesti mož.
Policiji v nemškem mestu Diissel* dorfu je delal precej preglavice advo* kat Mancini. Umrla mu je žena. On pa ni pustil trupla pokopati, marveč ga je dal mumificirati (narediti ne* strohljivo) ter ga je skril pod posteljo.
Policija je poslala najboljše detektive, da so pazili, kdaj odide neutolažljivi soprog iz hiše, da so lahko truplo Vzeli in je pokopali. S tem pa še ni konec besed, ker odvetnik toži policijo za* stran tatvine.
Živi zgoreli.
V	sredo 3. t. m. se je neko špansko vojno letalo vžgalo v zraku. Posadka, obstoječa iz 3 častnikov in 5 mehani* kov, je skupno z letalom zgorela. Grozna smrt.
Telefon, ki piše.
Nemška državna pošta namerava uvesti telefonske aparate, ki bodo sa* mi zapisali vsak razgovor. Ako onega, ki ima telefon v hiši, ne bo doma, bo našel, ko se vrne, vse zapisano, kar mu je hotel prijatelj povedati. Posku* si s tem novim aparatom so se vrlo obnesli.
Eleganten tat.
V	kopališču na Bledu so letošnje po* let je mnogi gostje bili okradeni. Obla* stvo javne varnosti je z vso> vnemo iskalo tatu, toda brezupešno. Končno se je uverilo, da mora biti tat med gosti samimi, in je začelo slediti tej poti. Res! Lepega dne je stražnik za* sačil ljubljanskega opernega pevca Franca Mohoriča, ki se je plazil iz tu* je kabine. Prijel ga je in našel v nje* govih kopalnih hlačkah žensko ročno torbico. Po začetnem tajen ju je Mo* horič priznal, da je on dolgo iskani kopališčni tat. Tekom poletja je »pri* služil« okrog 50 tisoč dinarjev (15 ti* soč lir), katere je naložil na neki ljub* 1 lanski banki.
Po 33 letih.
Pod zgornjim naslovom smo poro* čali, da so na otočju Franc Jožefove zemlje našli truplo polarnega razisko* valca Andrče*a in njegovih dveh spremljevalcev, ki so z nevodljivim zrakoplovom hoteli doseči severni te* čaj. Pri Andrče*u so poleg več instru* mentov in potrebščin našli tudi potni dnevnik. Knjižica je pa ena sama le* člena kepa. Vendar upajo, da se bo večina zapiskov dala prebrati.
Čudovita usoda poročnega prstana.
Pred petimi leti se je neki ameriški izletnik poročil v Rajhenburgu z gdč. Bulčevo iz Mokronoga na Dolenj* skem. Dva meseca nato je ženin pri nakladanju listja izgubil svoj poročni prstan, ki je prišel s steljo v hlev, na* to z gnojem na njivo, kjer so sejali korenje. Drobec semena je prišel prav v prstan. Korenje, ki je pognalo iz te* ga semena, se je vraslo v prstan. Ta* ko se je zgodilo, da je pred štirinajsti* mi dnevi dekla, ki je delala na polju, potegnila iz zemlje z zlatom okovano korenje. Najdeni prstan je seveda ta* koj vrnila lastniku. Ljubljanski listi prinašajo celo slike potujočega pr* stana.
Igralska strast.
Pri nekem znanem pariškem notar* ju je bil za blagajnika ugleden gospod Lasternas. Notar je imel do njega polno zaupanje. Te dni je pa prišel Lasternas na policijo in izjavil, da je iz blagajne v uradu že par let kra* del. Na ta način je gospodarja okra*
del za par milijonov frankov. Denar je pa začel izmikati, ker ga je zajela igralska strast pri konjskih dirkah. Pri stavah je najprej zapravil svoje premoženje, potem se je pa lotil tu* jega.
Vstala od mrtvih.
3. avgusta 1923. je umrla v bolniš* niči v Gallieri blizu Genove neka Magdalena Repetto. Sedaj se je vrnila iz Južne Amerike njena sestra, ki trdi, da je v glavnem mestu republike Uru* guay, v Montevideo, srečala svojo za mrtvo proglašeno sestro. Oblastvo je naročilo italijanskemu zastopniku v Montevideo, naj zadevo preišče in ugotovi, če je bila Magdalena res po* motoma vpisana v mrtvaške bukve.
Smrtna slutn ja.
Zadnji četrtek je sodni uradnik Jože Scheiber iz Sopran j a na Madžarskem sedel v krogu svoje družine. Sredi kramljanja nenadoma izjavi, da je si* cer popolnoma zdrav, a da mu neki notranji glas naznanja bližnjo smrt. Družina se je sprva smejala, a se je zresnila, ker je Schreiber kmalu vstal, da spiše oporoko. Ženi je še povedal, kje ima shranjen denar, nato ga je za* dela kap.
Stvarnikov prst.
Zadnji četrtek je po srednjeameri* ški republiki San Domingo na otoku Haiti divjal in rušil strahovit vihar-Najhuje je prizadeto glavno mesto San Domingo, ki šteje okrog 150 tisoč prebivalcev. V mestu in okolici je porušenih in poškodovanih nebrojno hiš in izrutih zelo' mnogo dreves. 1800 ljudi je našlo v orkanu smrt, 5000 je pa ranjenih. Vsa škoda znaša okrog 15 milijonov dolarjev ali 290 milijonov lir. Državni predsednik je po radiju zaprosil ameriški Rdeči križ za pomoč. Tudi otok Portorika je težko priza* det.
*
Listi poročajo, da je v francoskem mestecu Autouè (Otuč) razneslo v so* boto zjutraj neko smodnišnico. 10 delavk je živih zgorelo, več jih je ranjenih.
*
Prst božji se je pokazal v pone* deljek tudi v grškem pristanišču Pi* reju. Ondi so bile vsidrane tovorne ladje za bencin. Od nekod je prineslo iskrico, ki je vžgala in raznesla 18 ladji. Ob življenje je prišlo 8 mornar* jev. Dosti jih je pa ranjenih.
Da smo mi vsi pod božjim pr* stom, nas je opomnil močan potres* ni sunek, ki so ga v soboto čutili X Tolmezzu in Pontebi. Ljudje so bežali iz hiš. Vendar se je zemlja pomirila, da ni bilo škode in žrtev. Hujše se jo potreslo tudi v soboto v krajih južne Italije, ki jih je pred kratkim obiskal nesrečni potres. Žrtev to pot hvala Bogu ni bilo.
Še dosti drugih nesreč se je p ripe* tilo po raznih krajih, odkar ste dobih v roke zadnjo številko. Toda že teh par primerov pove, kako brez moči smo' ubogi črviči napram volji Stvar* nikovi
V četrtek popoldne se je v Trstu nadaljevala razprava izrednega sodi* šča proti 18 obtožencem radi atentata na »II Popolo di Trieste« in drugih zločinov. Predsednik je točno ob 3. otvoril razpravo in začel izpraševati obtožence. Prvi je stopil iz železne kletke obtoženec Slavko Bevk, ki je podal obširno izpoved, kar vse posne? mamo po listu »II Piccolo«:
Zaslišanje goričkih obtožencev.
Leta 1925., ko je Bevk končal nižjo tehnično šolo v Vidmu, je spoznal Maksa Rejca, ki ga je seznanil s svo? jim bratom Albertom. Julija 1928. mu je Albert Rejec izročil tri bele, tri mo? dre in tri rdeče rakete, da jih spusti v zrak na jugoslovanski meji. Obenem mu je Rejec rekel: »Zdaj si član tajne organizacije in moraš vršiti ukaze, ki jih boš prejemal.«
Nato je Bevk opisoval dijaško zbo? rovanje v Cvetrežu. Tu ga je Rejec pridobil za nalogo, da bo pošiljal vo? jaška poročila v Jugoslavijo. Koncem decembra je od jugoslovanskega ko* misarja Batagelja prejel fotografični aparat in več pisem. Dne 6. aprila 1929. je skrivaj šel črez mejo in se sestal z Batageljem. Ta mu je dal 40 dinarjev in ga napotil k polkovniku Andrej ki v Ljubljano. Na uradu »Jugoslovan? ske matice« so mu dali samokres in naboje.
Bevk nato pove, da je trikrat poslal Batagelju vojaška poročila, kje ležijo vojašnice, koliko je na meji orožnikov in finančnih straž. Fotografiral je ce? ste ih mostove, a je vse slike uničil, ker se je bal, da ga zasledijo. Potem še prizna, da je bil načelnik cerkljan? ske srenje v goriški tajni organizaciji; njegova skupina je štela sedem ljudi. Geometru Lenardiču v Tribuši je dal nekaj denarja, da mu je ta izročil na? črt vojaške ceste.
Med zasliševanjem Bevka sta vsto? pila v dvorano francoski in ogrski konzul.
Govori Manfreda.
Bled, suhljat, v črno oblečen stopi iz kletke na oder visokošolec Manfre? da iz Kobarida.
Manfreda najprej opiše svoja mia? da leta v Vidmu. »V letu 1928. sem za? čel prebirati leposlovne 'in zgodovin? ske knjige. V tem letu in prav radi te? ga branja sem začenjal razumevati, da imam tudi jaz narodnost. Citai sem življenjepise velikih mož in vzbudila se mi je želja, da izvršim vsaj kako majhno stvar. Toda jaz se nikoli ni? sern udeležil kakega dejanja.«
Predsednik: »Vi trdite, da se nikoli niste udeležili kakega atentata.«
Obtoženec: »Leta 1928. me je začelo boleti srce, ko sem videl, da se naša majhna kultura in naš jezik ne spoštu? leta, kakor bi se morala.«
Predsednik: »Ali ste mislili, da delate zlo?«
Obtoženec: »Ne, nisem storil nič zlega.«
Predsednik: »Povejte raje, kaj ste storili!«
Obtoženec: »Spoznal sem, da tudi jaz pripadam jugoslovanski domovini; toda nikdar, ne zdaj ne preje, nisem sovražil Italije, nikoli.«
Obtoženec nato pove, da je na va? bilo Alberta Rejca vstopil v goriško tajno organizacijo, da je dajal poroči? la vojaškim krogom v Jugoslavijo ter da je skrivoma prestopil mejo.
Za njim je bil zaslišan Ciril Kosmač, naj mlajši obtoženec, dvajsetleten fant. Pravi, da je hodil jest v Dijaško kuhinjo v Gorici, ker je dobival za? stonj hrano. Bevk ga je pregovarjal, naj se loti vojaških poslov.
Predsenik: »In ste to storili?«
Obtoženec: »Ne, ker nisem bil spo? soben.«
Kosmač prizna, da je bil član tajne organizacije, da pa ni vedel za nasilja; prizna, da je pobegnil črez mejo.
Za Kosmačem stopi pred sodnike Zofija Frančeškinova. Predsednik u? gotovi, da je 40?krat priznala dejanja, ki jih je obtožena. — Obtoženka pri? zna, da sta bila ona in nje mož v Je? linčičevi službi; pri njej so se zbirala pisma, raznih članov tajne organizaci? je. Španger je prenašal pisma med Go? rico in Trstom. Frančeškinova pove. da je pomagala trem milanskim anti? fašistom, da so pobegnili črez mejo.
Predsednik: »Kakšno nalogo je imel agent Černe v tajni organizaciji?«
Obtoženka: »Spominjam se, da mi je nekega dne rekel, da je opoldne vi? del Gatnika in da če bi ga zagledal kak drugi agent, bi ga zaprli. Dodal je, da je po njegovem mnenju bolje, če Gat? nik gre črez mejo.«
Predsednik: »Černe vas je torej ob? veščal o ukrepih kvesture?«
Obtoženka pokima. Nato pripove? duje, kako je prišel 9. februarja 1930. Španger k njej in ji rekel: »Gospa, be? rite še danes »II Popolo di Trieste«, ker jutri ga ne boste več brali.«
Bidovec in Miloš priznata.
Predsednik pokliče na oder Bidov? ca. Ko ga vpraša, ali je on položil bombo pod Svetilnik zmage^ Bidovec odgovori:
»Da!«
Predsednik: »Ali ste vi prižgali vži? galnik?«
Obtoženec: »Da!«
Nato je Bidovec opisal, kako je sku? pa j z Milošem bombo položil pod sve? tilnik in prižgal vžigalnik. Marušič pa je stal na straži. Poka niso slišali.
Predsednik: »Zdaj mi pripovedujte o napadu na ,11 Popolo’.«
Obtoženec: »Bilo je 6. ali 7. febru? arja, dneva se točno ne spominjam, ko je prišel k meni Marušič, da me opo? zori, da je prispela bomba, silnejša od one, ki smo jo porabili za napad na svetilnik. Ni mi točno povedal, za kaj je namenjena. Neki drugi dan istega tedna pa je spet prišel, zdi se mi, da z
Milošem, in mi rekel, da je treba napraviti napad na »II Popolo di Trie? ste«. Dal mi je pojasnila o legi prosto? rov; toda nisem razumel ničesar. Isti večer sva si Miloš in jaz — brez Ma? rušiča — ogledala prostore lista. Na? meravali smo izvršiti napad v pone? deljek. Bomba je bila v Miloševi hiši. Tisti večer sem se sestal z Milošem pred trgovino Oehler. Jaz sem nosil ča? sopise »Libertà« in druge liste iz Pari? za. Miloš je pod pazduho nosil bom? bo. Šla sva na Trg svete Katarine, ker pa so pred vhodom v poslopje stali razni ljudje in tudi dva karabinijerja, nisva vstopila. Šla sva po ulici Naza? rio Sauro, karabinijerja pa za nama, ne vem, s kakšnim namenom. Mislila sva, da kaj sumita.«
Predsednik: »Žal, da nista ničesar sumila.«
Obtoženec: »Potem sva šla po ulici Mazzini in San Lazzaro ter se povr? nila na Korzo, kjer sva se spet usta? vila pred Oehler j evo trgovino. Kara? binijerja sta še vedno hodila kakih 15 do 20 metrov za nama. Ko sta se ustavila, sta naju za hip pogledala in šla mimo. Tedaj sva vstopila v hišo »11 Popolo di Trieste« in sva šla na? vzgor po stopnicah. Ker so se zaslišali koraki neke osebe, ki je prihajala po stopnicah za nama, se nisva ustavila, v prvem nadstropju, marveč sva šla ne vem več ali v drugo ali tretje nad? strop j e. Medtem je ona oseba vstopila v urade lista. Toda neka druga oseba je prihajala po stopnicah navzdol. Te? daj sva položila bombo na okno.«
Predsednik: »Kdo jo je imel v onem trenutku?«
Obtoženec: »Medtem sem jo bil vzel jaz. Pustila sva iti mimo ono osebo, ki je bila stara žena. V tem je prišla neka druga oseba v prvo nad? strop j e in vstopila naravnost v pro? store lista. Tedaj sva se zavedla, da je prišel pravi trenutek. Ni bilo čuti nikakega šuma. Tiskarna ni delala. Na stopnicah ni bilo nikogar. Približala sva se vratom, tiskarne. Miloš jih je skušal odpreti. Ko pa sva videla, da ni mogoče, sva položila bombo v kot. Prižgala sva vžigalnik in potem odšla.«
Bidovec je še povedal, da je za po? sledice atentata zvedel od neke go? spe, ki mu je dejala, da so mrtvi in ranjeni. Začudil se je, ker je mislil, da v tiskarni ni nikogar, ker ni bilo slišati, da bi tiskarna delala.
Obtoženec nato pove, da je marca meseca prejel bombo, da bi jo vrgel na jugoslovanski konzulat, v slučaju da bi se požig šole na Katinari posrečil. Bombo je potem izročil obtožencu Pertotu. Obtoženec še izpove, da je bil član tajne organizacije, da je zažgal šolo' v Lokvi, da je izročil Marušiču 28 nabojev ekrazita. Na vprašanje žago? vernika odv. Zennara pove, da so ho? teli z napadom na »II Popolo di Trieste« razrušiti stroje in ne uredništva.
Po kratkem premoru stopi na oder Miloš, ki popolnoma potrdi, kar je iz? javil Bidovec o napadu na »II Popolo«.
Za njim nastopi Miroslav Pertot, trgovski vajenec v Bidovčevi trgovini. Ta je priznal, da je prejel od Bidovca
bombo, ki jo je skril v bližini. Taji, da bi bil član tajne organizacije.
Razpravo je predsednik zaključil ob 9. zvečer.
Četrtkova razprava.
V četrtek se je razprava otvorila ob 9. uri zjutraj in je s kratkim presled* kom trajala do sedmih zvečer.
Prvi je bi! zaslišan Marušič, 27 leten mladenič, ki je podal obširne izjave o delovanju tržaške »Borbe«, ki se v glavnem strinjajo z obtožbo. Izpove* dal je, da mu je Valenčič dal tri bom* be, pet samokresov in eno puško, kar jc on hranil v banki, kjer je služboval. Priznal je, da se je udeležil sestanka na gori Griži nad Sv. Ivanom, kjer so trije orjunaši, preoblečeni v miličnike, pozvali »Borbaše«, naj začnejo z aten* tati; orjunaše je poslal Albert Rejec. Marušič pove, da je on dal Bidovcu bombe, da izvrši napade. Na koncu zasliševanja se je Marušič obrnil na očeta ubitega Guida Nerija in ga pro* sil, naj mu odpusti.
Za njim je stopil na oder Alojzij Španger, mizar s Proseka. Ta prizna, da je bil član »Borbe«, da je prenašal pošto in denar med Gorico in Trstom, da se je udeležil požiga zabavišča »Lega nazionale« na Proseku. Taji, da bi bil sodeloval pri napadu na »II Po* polo di Trieste« in da bi bil pomagal milanskim protifaštistom pri prehodu črez mejo.
Sledi zasliševanje obtoženca Karla Rupla, ki pove, da je pomagal zažgati zabavišče na Proseku in šolo v Zgoni* ku. Udeležil se je tudi sestanka na gori Griži, toda ko se je sklepalo o tajnih načrtih, je moral oditi. Sprem* ljal je tri preoblečene miličnike do Komna; o ropu na pošti v Renčah ne ve nič.
Za njim stopi pred sodnike Ivan Obad, 241eten kmet iz Saleža. Pred* sednik mu pravi:
»Rupel vas obtožuje, da ste zažgali šolo v Zgoniku, ker je bila preje slo* venska, pa je postala italijanska. Kdo je šel po lestvi, ki ste jo vi držali?«
Obtoženec: »Štoka; jaz sem lestvo držal.« Obad pravi, da ni bil član
»Borbe« in da tudi letakov, ki jih je dobit, ni razširjal, marveč sežgal. Po* žig v Zgoniku je bilo edino dejanje, ki da se ga je udeležil.
Potem je prišel na vrsto 251etni mi* zar Marij Zahar iz Boršta. Ta je pove* dal, da ga je na sestanek na Griži po* vabil Marušič. Potrdi, da je skril v svo* ji hiši orjunaše, preoblečene v milič* nike; tem je pokazal stanovanje straž* nika Cureta. Predsednik ugotovi, da se je tisti dan, ko so Cureta v Borštu napadli, Zahar nahajal v Trstu.
Nato predsednik zasliši 231etnega Nikolaja Kosmača iz Zabrežca pri Dolini, ki popiše, kako se je izvršil na* pad na stražnika Cureta. Petaros Stanko je nanj streljal, on pa ne. Trdi, da se napada na stražnika Fonda ni udeležil.
Popoldne je bil prvi zaslišan Štoka Vladimir. Priznal je, da je bil član »Borbe«, da se je udeležil sestanka na gori Griži in požigov šol na Proseku in v Zgoniku, da je pomagal vzdrže* vati zveze med Gorico in Trstom. Za* nika pa, da bi bil razširjal letake, ki so prišli iz Pariza. Pove, da je bilo organizacijsko načelo »Borbe« to: »Kdor kaj izda, ga ubijemo!« Pripove* duje o pripravah za napad na Grazio* lija. Marušič potrdi, da je Štoki izr o* čil v ta namen bombo; Štoka je bombo nesel Španger ju na Prosek, ko pa atentata ni bilo mogoče izvršiti, jo je spet poslal po neki ženski v aktovki v Trst, in sicer Bidovcu. Štoka je bil, ki je dva dni pred atentatom na »II Popolo« prinesel iz Gorice Špangerju listek s tajno pisavo. Dala mu ga je Frančeškinova. Ta izjavi, da ji je listek izročil Logar, Španger pravi, da je bi* lo na listku pisano, naj pride kdo iz Trsta v Gorico.
Sledi Jožef Kosmač iz Zabrežca pri Dolini. Zanika, da bi bil po odhodu Stanka Petarosa prevzel vodstvo tajne celice v Dolini. Pravi, da mu ni bilo nič znanega o napadu na zakonca /vlarangou. Prizna, da so trije preoble* čeni miličniki prenočili v poslopju, ki je last njegova in obtoženega Ivana Kosmača.
Obtoženec Leopold Širca prizna, da
je izročil Bidovcu 28 nabojev in da. mu je ta dal tajne letake. Drugega ne ve.
Obtoženec Lavrencij Čač pove, da je bil načelnik tajne celice. Zažgal je šolo v Dragi. Marušič mu je dal nalog, naj nabijejo nekega gozdnega čuvaja, pa tega ni storil. Marušič vstane in potrdi, da Čač ni izvršil nobenega na* pada. V »Borbo« je vstopil, misleč, da je komunistična. Marušič mu je po» vedal, da je glavni odbor v Parizu.
Zadnji stopi pred sodnike Franc Va* lenčič, 331eten mož v sivi obleki, po* slov od ja Urbančičevega podjetja na Baču. »II Piccolo« poroča, da mu je bilo na obrazu videti, da ve, kakšna ob» sodba ga čaka. Mirno je priznal, da je trikrat z avtomobilom! pripeljal v Trst bombe in večkrat letake. Zanika, da bi bil framason in da bi bil on določil, kdaj naj se izvrši napad na »11 Popo* lo«. Bombe mu je izročil VadnjaL Ma* rušič potrdi, da je par dni pred napa* dom povedal Valenčiču, da se bo iz* vršil atentat na »II Popolo« in kdo ga bo izvršil. Valenčič je obtožbo proti sebi v glavnih točkah potrdil.
Predsednik je nato zaslišal oškodo* vane stranke ter vrsto prič, med njimi tržaškega kvestorja kom. Laine, gori* škega kvestorja kom. Modestija, ko* misarja drja Tortolanija in druge. Vojaški izvedenec polkovnik Pitassi Manella je poročal o sestavi bomb.
Potem je predsednik dolgo in mučno razpravo zaključil.
Govor državnega pravdnika.
Na peti in zadnji dan procesa, v pe* tek, je govoril glavni državni pravdnik Dessy. Iz obširnega govora navajamo le uvodne odstavke:
»Prišli smo sem, prešinjeni od lju* bežni za vse one, ki naj postanejo naši novi bratje, novi italijanski državljani v mejah, ki jih je Bog sam začrtal z lokom Alp, v mejah, za* črtanih od zgodovine. Prišli smo sem* kaj z dejanjem ljubezni do vseh brez razlike na kri in rod, brez vsake raz* like med državljani italijanske krvi in
V. ]. Križanovih«:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
Od tistega dne sta živela zakonca v nekem čudnem stanju. Divja, blazna in nenasitna strast je požirala Ramo, kar je kvarno vplivalo na njegovo' zdravje. Čutil je omotico, ostro bolečino v prsih in neko- mrzlično nestrpnost, ki ga ni ostavila niti pri bogosluženju v cerkvi. Noferurina podoba ga je spremljala povsod. ,
Noferura si ni znala razložiti te nagle izpremembe svojega moža. Daši je bila zadovoljna, da je mož od* govarjal njeni strasti, vendar ni občutila tiste sreče, po kateri je hrepenela. Obup, neka praznina in razni na* sprotujoči občutki so jo prevzemali, ko je bila v Ro* movem objemu. Nejasna postava nekega moškega se je sklanjala nad njo, a njegove oči so jo žgale kakor plamen.
Pod vtisom teh raznovrstnih občutkov in svoje strasti sta zakonca ostajala doma. Ta nenavadni pre* obrat j|e vse presenetil.
Roanta se1 ni mogla nikakor spoznati v tej izpre* membi. Tudi Nejta je trpela od ljubosumnja in ni mogla temu verjeti.
»Pravijo, da se je brezumno zaljubil v svojo ženo in da nikamor več ne zahaja. Ali veruješ to, Roanta?« je vprašala nekdaj Nejta prijateljico.
Mlada žena je zmajala z glavo in se nasmehnila.
»Bil bi pravi čudež, če bi se po petletnem zakonu zaljubil v to gosko, ki pie pozna sramu. Pa umiri se, Nejta, jutri zjutraj pojdem k njemu ter preiščem to temno zadevo in ti ga pripeljem.«
Naslednjega dne je Roanta zares šla k bratu. Ko sta bila sama, mu je očitala, da zanemarja Nejto.
»Kaj mi je za Nejto!« je zaklical razdraženo. »Ne morem je obiskovati, ko pa ljubim samo Noferuro. Šele zdaj sem spoznal, kaj je prava ljubezen. V njeni družbi občutim neka/j takega, česar ni mogoče razložiti: tako radost in srečo, ki: je dozdaj nisem poznal. V Nejtini navzočnosti pa sem ostal hladen in ravnodušen vkljub njeni lepoti!«
Roanta ga je poslušala z nemim začudenjem. Odšla je v skrbeh, ker si bratovega stanja ni mogla razložiti.
Doma je povedala Nejti, kar je videla in slišala. Rekla je:
novimi državljani slovanske krvi; in to je bil točen izraz našega najbolj notranjega čuvstva. Kdor pozna našo zgodovino, o tem ni mogel dvomiti. Zakaj naša zmaga za nas ni bila le zmaga, v kateri se je potrdila moč orožja, marveč je bila duhovna zmaga, je bila zmaga, ki je peljala in dovedla do uničenja političnega stališča, te* melječega na habsburški hiši, je bila zmaga, ki bi morala pripeljati do po* braten ja vseh ljudstev, ki so, zatirani po avstrijski politiki, slednjič z našo zmago dosegla svobodo in pravico in možnost, da oblikujejo svoje narode.«
Potem je državni pravdnik orisal razvoj Italije v povojnih letih ter opi* sai tedanje razmere v naših deželah takole:
»Tudi tu je bilo delo fašizma vidno; tudi tu so se trdo bojevali kakor v drugih delih države. Toda tu se je boj povišal v še bolj zapleten pojem: na* men je bil, streti vse, kar je ostalo habsburškega v prebivalstvu. Boj ni šel proti Slovanom, ki smo jih smatrali za brate; boj ni šel proti slovanskemu jeziku. Boj je šel samo proti tistim, ki niso mogli pozabiti preteklosti, ki je za vedno zašla, pa so mislili, da bo* do mogli vztrajati v delovanju, ki je pod vodstvom avstrijske vlade skuša* Io uničiti to, kar ni bilo uničljivo, nam? reč italijanstvo teh dežel.
Ko pa je oktobra 1922. fašizem pri* šel na vlado države, državha vlada, fa* šistovska vlada ni storila drugega kot da je v tej deželi pospešila plemenito delo pomirjenja, ohranjujoč vse, kar je bilo ohranitve vredno, prenavljajo vse, kar je bilo treba prenoviti, boreč se proti vsemu, proti čemur se treba boriti:	proti preostankom
habsburškega cesarstva. Slovanske šo* le se niso ne zatrle ne odpravile, slovanski tisk se ni ne zatrl ne odpravil: svobodno se je poučevalo, svobodno so izhajali časopisi v slovanskem jeziku. Vsa slovanska društva so se pustila živeti in se celo podpirala, ker se je mislilo, da bodo ti, ki imajo slavo, imenovati se italijanske držav* liane, četudi so druge krvi, doumeli duhovni pomen naše zmage.
Državna vlada je semkaj nakazala dobrote vseh vrst, v kolikor so dr* žavne finance dopuščale, ceste, vodo* vode, električno luč, zdravstvene na* prave, šole, vse je skušala napraviti in prenoviti. Osuševanja, podpore indù* strijam, da bi ne manjkalo dela in da bi julijske ladjedelnice ohranile pr* venstvo na Jadranu, ki je slava itali* janskega Trsta.«
Državni pravdnik je nadaljeval, da se je slovansko prebivalstvo zato vedno tesneje oklenilo dela državne vlade, kar so pokazale plebiscitne vo* litve. Le majhna skupina hujskačev kvari mladino in to je vlado prisililo, da je 1. 1927. razpustila društva.
Po tem splošnem uvodu je državni pravdnik utemeljeval obtožbo proti 18 obtožencem ter na koncu zahte* val, da se obtoženci kaznujejo s sle* dečimi kaznimi:
Slavko Bevk 7 let, Kosmač Ciril 5 let, Manfreda Andrej 9 let, Frančeškin Zofija 5 let, Pertot Mirko 7 let, Zahar Marij 5 let, Širca Leopold 4 leta, Čač Lavrencij 8 let, Kosmač Jožef 7 let, Kosmač Nikolaj 20 let, Štoka Vladi* mijr 18 let, Rupel Karel 20 let, Obad Ivan 20 let.
Za Alojzija Špangerja, Zvonomira Miloša, Ferdinanda Bidovca, Franca Marušiča in Franca Valenčiča pa je državni pravdnik zahteval smrtno kazen. (Iz odličnega občinstva se ču* jejo klici: Tako je prav! Nato pred* sednik opomni, naj bodo navzoči tiho. sicer bo dal dvorano izprazniti.)
Zagovori.
Prvi se je dvignil odvetnik Zennaro, ki je branil Bidovca, Miloša in Pertota. V uvodu je obširno slikal narodne borbe v Trstu in trdil, da so pred vojno Slovenci tržaške Italijane zati* rali in pobijali. Tudi sedaj, ko so pod Italijo, se Slovenci še borijo proti Italijanom. »Ko sem to povedal, go* spodje sodniki, začnem zagovarjati.« Predsednik odvetniku potrdi, da ima svobodno besedo. Odvetnik je nato razvil svoje obrambne razloge: Miloš in Bidovec sta nezrela mladeniča, za njuna dejanja je odgovoren Marušič,
ki je) tudi naročil atentat na »II Po* polo«. Pravi voditelji so na bili Vad* n j al, Rejec, dr. Sfiligoj in Jelinčič. Obtoženci tudi niso hoteli pomoriti ljudi, marveč le poškodovati stroje. Zato je branitelj tudi v imenu staršev zaprosil sodnike za milostno sodbo. Dr. Zennaro je govoril skoraj eno uro.
Za njim je vstal odv. Matosel*Lori* ani, ki je branil Obada, Kosmača Jo* žpfa in Manfredo. V obširnem uvodu, ki ga je pretrgal predsednik, je slikal svoja čuvstva in boj Slovencev proti Italiji v teku svetovne vojne. Nato je dokazoval, da Jožef Kosmač ni bil član »Borbe«; podčrtal je, da Obad ni sto* ril drugega kot da je zažgal šolo v Zgoniku, nenadoma zvabljen, bržda zato, da se s tem demonstrativnim de* janjem prebudi narodni duh v drugo* rodcih. Glede Manfrede pravi, da ni razvidno, da bi bil član tajne organi* zacije.
Odv. Bologna, ki je zagovarjal Ni* kolaja Kosmača in Špangerja, je glede Kosmača dokazal, da je bil ta orodje v rokah Stanka Petarosa; razven tega jc duševno manjevreden sin umobol* nega očeta. Glede Špangerja pa je od* vetnik dokazoval, da ni bil voditelj,1 marveč klepetav pismonoša med Go* rico in Trstom.
Odv. Kezich je branil 'Širco in Ma* rušiča. Glede Širce je dokazoval, da je povsem nedolžen. Marušiča je težko braniti. Branitelj trdi, da ta ni bil vo* diteli, ampak navaden član »Borbe«, ki je dobival povelja in jih moral izvr* ševati. Zagovornik je zaključil: »Imej* te usmiljenje s temi mladeniči, imejte čuvstvo pomilovanja, zakaj niste samo zato tukaj, da delite smrtne obsodbe. Nad nami vsemi je država in država mora prizanašati. Nad vsem naj gre milost, tista italijanska milost, hči rimske, ki je vi, Eksclence, tem ljudem ne morete odreči.«
Obtoženca Bevka in Valenčiča j c branil odv. Contreras. Obramba Va* lenčiča temelji na tem, da ni vedel, za kaj so bombe namenjene. Odv. Gian* nini je zagovarjal Cirila Kosmača, za katerega je radi mladosti in ker ni do* vršil nobenega zločina prosil opro*
»To vse j|e (silno- čudno in uverjena sem, da tiči za vsem neka skrivnost. Ali ga je ta zoprna ženska začarala ali pa je pod vplivom zlega očesa. Vendar pa vse to' mine. Tedaj spozna svojo zmoto 'in ljubil te bo bolj kakor kdaj poprej.«
Roanta pa je bila vznemirjena in prepričana, da jc Roma pod vplivom neke tajne sile. Zato je šla nekega dne v tempelj k bratu in ga prosila, naj ji pove, kaj se ie z njim zgodilo. Mladi mož je šel z roko preko čela in dejal:
»Prav imaš, Roanta. Z menoj 'se dogaja nekaj čud* nega. Notranji ogenj me požira, moje telo se mi zdi iz svinca in neka nestrpnost mi ne da pokoja.«
»Ubogi Roma! Očividno si pod vplivom nekega čara. Zberi -vso -svojo voljo, posvetuj se z modrijani ter se Poskusi zdraviti,« je rekla Roanta in kmalu šla.
Ko se je nekdaj Nejta čutila osamljeno in zapuščeno akor še nikoli, je prišel k njej Keniamun. Mlada žena
je posadila poleg sebe ter mu ponudila hladilne pi* Jace.
»Zakaj me tako poredkoma obiskuješ, Keniamun? 1 ^ dolgočasiš v moji družbi?« je vprašala v smehu. Mladi mož je odkimal z glavo,
»Nikakor, Nejta, toda ti si se docela izpremenila. Težko mi je prihajati semkaji z mislijo, da si me izrula iz svojega srca.«
»Motiš se, Keniamun! Poslušaj me brez srda in ne zahtevaj -od mene ljubezni. Česar nimam, ti ne morem dati. V ljubezen ne verujem več. Drago sem plačala iz* kušnjo, da je ljubezen nestalna. Ljubila sem in mislila, da sem ljubljena. Pai sem sc varala. Naj ti ne bo nič žal tega izdajalskega čuvstva. Sprejmi rajši.. .«
»Motiš se, Nejta. Če te je kdo prevaral, nimaš še pravice, obsojati pravo in globoko ljubezen, ki jo vzbu* jaš v drugem. Svobodna si, kajti Sargonov zločin te je oprostil 'spon,. Zakaj bi ne poskusila sreče s kom dru* giim?«
»Nisem svobodna, Keniamun,« je odgovorila Nejta. »Nerazrušljiva prisega me veže s Sargonom. Ko se vrne, ga isprejmem kot svojega moža.« Solze so jo posilile. »Tako -sem zapuščena!« je pristavila tiho.
Keniamun je povesil glavo. Čez nekaj hipov pa se je zopet vzravnal in stisnil roko mladi ženi:
»Hvala ti za zaupanje, Nejta. Skušal bom biti po* Štern. Hočem ti biti samo prijatelj, brat in zaščitnik, če me boš kdaj potrebovala. Zato pa mi obljubi, da mi
ščenje. Zagovornik slika Frančeškinom vo kot žrtev razmer: šla je za možem. Odv. Giannini je še stvarno branil Rupla in Čača.
Ob 7.35 zvečer je odv. Giannini kom čal svoj govor.
Razsodba.
Ob 10.35 so obtožence spet pripeljali v kletko. Te ure pričakovanja so jim pustile na obrazih vidne znake. Ob U.5 naznani podčastnik karabinijer? jev, da prihaja sodni dvor. Posvetom vanje sodnikov je trajalo 3 ure in 20 minut. Vstopi predsednik Cristini in nese v roki list z razsodbo. Predsed? nik prebere razsodbo. Obsojeni so:
Španger Alojzij na 30 let težke ječe; Štoka Vladimir na 20 let;
Kosmač Nikolaj na 25 let;
Rupel Karel na 15 let;
Čač Lavrencij na 15 let;
Obad Ivan na 10 let;
Manfreda Andrej na 10 let;
Bevk Slavko na 5 let;
Pertot Miroslav na 5 let;
Zahar Marij na 5 let;
Kosmač Jožef na 5 let:
Korže Frančeškin Zofija na 2Vz leti; Valenčič Alojzij na smrt;
Marušič Franc na smrt;
Miloš Zvonomir na smrt;
Ferdinand Bidovec na smrt, vsi štirje z ustrelitvijo v hrbet.
Kosmač Ciril in Širca Leopold sta bila oproščena.
Izvršitev obsodbe.
Časopisni urad »Stefani« poroča o usmrtitvi štirih obsojencev takole: »Bim dovec, Marušič, Miloš in Valenčič^ so Lili v petek okoli polnoči z močno stražo prepeljani v zapore. Obsojenci so takoj podpisali prošnjo za pomilo? ščenje in prebili noč brez spanja.
Ker poveljnik tržaškega armadnega zbora prošenj za pomiloščenje ni od? dal, so se izvršile priprave za usmrtim tov. Ob treh zjutraj so vsi obtoženci prejeli verska tolažila in nato so jih odpeljali na kraj, izbran za usmrčenje, na prostor zraven voj. strelišča, na, Bam zovici. Ob 5. uri je pod poveljstvom konzula Diamantija v popolnem redu
prikorakal 58. bataljon črnih srajc in sodniki izrednega sodišča, ki so bili določeni, da prisostvujejo izvršitvi obsodbe.
Konzul ukaže 600 črnim srajcam bataljona, naj naredijo četverokot, odprt na eni strani; podolž odprte stram ni so postavili stolice za obsojence. Četo za usmrtitev je tvorilo 56 črnih srajc, razdeljenih v štiri skupine. Obm soj enei so stopili iz avtomobila in prem peljali so jih do stolic; z njimi je šel duhovnik, ki je držal v rokah razpelo in molil.
Konzul Diamanti je stopil na sredo četverokotnika in z močnim glasom prebral celotno besedilo smrtne obm sodbe. Bidovec je prvi sedel na stoli? co, za njim ostali trije. Ob 5. uri 43 rnim nut je poveljnik čete za usmrčenje dvignil roko in jo naglo spustil in tisti hip so počile puške in obsojenci so bliskoma padli. Trupla so takoj zaprli v rak ve in jih prenesli na pokopali? šče.<c
Veleizdaj niški proces je trajal od 1. do 5. septembra v Trstu pred poseb? nim sodiščem za zaščito države. Konm čal se je s štirimi smrtnimi obsodbami in 12 obsodbami od dveh in pol do 30 let. Težka razsodba je izrečena in tudi že izvršena po obstoječih zakonih, kam terim smo dolžni svojo pokorščino.
Spričo veličastja smrti ne moremo reči kot krščansko besedo: Bog daj mrtvim večni mir in pokoj.
Ob svežem grobu štirih mladih živm ljenj, pa ne smemo zamolčati in ne mom remo spremeniti svojega jasnega kato? liškega načela o nasilstvih. Zločinsko nasilje smo vedno obsojali in ga bomo vedno obsojali, naj ga zagreši kdor? koli. Nravstvena načela veljajo enako za vse ljudi in za vse čase. Namen ne posvečuje sredstev. Umor je zločin, požig je zločin tudi tedaj, če je bil nam pravljen iz zgrešenega idealizma in iz narodnega namena. Ker ima to nravm stveno načelo vesoljstven pomen, zam to smo tudi politična nasilja vedno obm sojali. Tn temu svojemu stališču osta; nemo vedno zvesti.
Trdimo tudi, da bi morda ne prišlo do velikega procesa v Trstu, če bi imela oblastva večje zaupanje predvsem v tiste, ki so v ljudstvu že po svojem božjem poslanstvu nositelji katoliškem ga avktoritetnega načela. Toda kako naj ti zamorejo uspešno braniti držav? no avktoriteto, če se njihov ugled ruši in po neodgovornih elementih večkrat celo smeši. Očita se jim protidržav? nost, čeprav vrše le svojo veliko in težko dolžnost s tem, da so zvesti tudi svojemu slovenskemu ljudstvu. Trdim mo tudi, da bi bilo pri nas marsikaj spremenjeno, če bi oblastva odgovor? nim ter zrelim možem našega ljudstva poverila večje zaupanje in tudi dovolim la primerno javno udejstvovanje. Ta? ko pa je ostala mladina po večini prem puščena sama sebi in je šla svojo pot.
Slovensko ljudstvo živi na teh tleh že dolga stoletja in zavzelo je častno mesto med civiliziranimi narodi. Slo? venci so branili svojo narodno zavest, in svojo domačo kulturo, toda vedno brez političnih nasilstev. Slovenska narodna manjšina v Italiji ne more in tudi noče reševati svojega narodnost? nega vprašanja drugače, kakor le na zakonit način.
To smo bili dolžni povedati s kato? liškega in tudi s slovenskega stališča. Saj nam je največji slovenski genij France Prešern zarisal narodni prom gram v svojem veličastnem spevu, v »Krstu pri Savici«: »Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi! Da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi.« In že po svoji urojeni naravi so vprav Slovenci tuji nasprotnemu stališču, ki je vsebovano v prislovici »homo homini lupus« = »človek je človeku volk«.
Zgoraj izraženo načelo nam nika? kor ne brani tudi v današnjih razme? rah vztrajati pri svoji slovenski nam rodni ideji.
Vedno smo bili mnenja, da morajo biti naši otroci popolnoma zmožni dr? žavnega jezika. Ne poznamo pa nobe? nega razloga, zakaj naj bi oblastva ne dovolila tudi učenja in izpopolnje? vanja v materinem, slovenskem jezi?
zaupaš vse svoje bolečine, in dovoli mi, da Te smem obiskovati, te zabavati in deliti s teboj tvoje skrbi.«
»Soglašam z vsem, toda zaupanje mora biti oboje? stransko. Tudi jaz imam pravico vedeti za tvoje skrbi...«
Tako ista Keniamun in Nejta sklenila večno pri? jateljstvo...
Tisti čas je Noferura prejela poročilo, da je teta Saltata težko zbolela in jo želi videti. Noferura se je mo? rala odzvati. Roma pa, ki seni hotel niti za en dam ločiti od nje, je sklenil, da jo spremi v Memfis. Najela sta si majhno ladjo ter plula dan i;n noč po Nilu, da bi čimprej prispela tja.
Bila je že noč, ko sta se približala starodavnemu mestu. Roma se je počutil slabo in je bil tudi utrujen, zato je polegel in trdno zaspal. Noferura pa, ki je bila v silno razdraženem stanju in ki jo je notranji ogenj po? žiral, je sedela na sprednjem delu ladje, da bi jo sveži nočni zrak pomiril."'
Podprla je glavo z roko ter se zagledala v velikan? ske stavbe tempeljnov in palač, ki so se jalsno odražale v mesečini. Nenadoma je vzbudila njeno- pozornost rdečkasta luč, ki se je naglo pomikala po reki. Vstala je, da bi bol je vjdela, in teda j je spoznala velik čoln, ki je
bil krasno izdelan. Na njem je ležal pod baldahinom na blazinah neki moški. Srce mlade žene je začelo močno biti. Spomnila se je čudne Tuine zgodbe. Zagledala je memfijskega čarovnika; sfinga z ognjenimi očmi spre? daj je bila dokaz, da je to tista ladja. Obe ladji sta se naglo- približali druga drugi. Noferura se je sklonila na? prej, hripavo zavpila ter iztegnila roke. V mladem možu, ki j,e ležal na blazinah, je spoznala neznanega moškega, po katerem je hrepenela.
Pri- tem (vzkliku se je neznani mož vzklonil in uprl svoje oči v Noferuro, ki je težko dihala. Vstala je in sc pognala naprej, kakor bi hotela skočiti v Horemsebov čoln, morda pa je hotela zares v vodo, da bi pogasila v sebi ogenj, ki jo je žgal, skratka, padla je v vodo, med? tem ko jje tuja ladja naglo izginila v temi.
Neki veslač je skočil za njo, jo srečno rešil iz vode in jo nesel na prod. Roma je pritekel in se kakor blazen vrgel k ženi, prizadevajoč si zbuditi jo iz nezavesti. Pri? tekla je tudi Noferurina služkinja Akka, ki je spala na dnu čolna, ter pomagala po svojih močeh. Toda vsi na? pori so bili brezuspešni. Noferuro- so odnesli neza? vestno v hišo njenega strica.
H	(Dalje.)
ku. Priznavamo sicer, da se v nekate» ! no rešila naše zahteve prej ali slej. rih srednjih šolah poučuje slovenščin ! Živimo na staroslavnih rimskih tleh, to na. Naše narodne težnje so vladi pov» j to je na ozeml ju vekovitega naroda, ki sem znane. Izpovedane so bile v par» j je znal vladati tuje narodnosti kakor lamentìi in v raznih spomenicah na j noben drugi. Temelj njegove moči in vlado. Možno je, da po procesu tre» j njegove slave je slonel na pravičnem nutno ne moremo pričakovati izbolj» i in zmagovitem vladarskem načelu: šanja položaja, ker je padla na naše j »Suum cuique tribuere« = »Vsakemu ljudstvo 'senca, ki nas prikazuje pred j svoje!« Zato zaupamo, da bo Italija, javnostjo drugačne, kakor v resnici ! ki jje naslednica Rima, zibelke vsega smo.	j prava, tudi nasproti nam, svojim dr»
Toda v nas živi trdna vera in ne» 1 žavljanom slovenske narodnosti, pra= omahljivo upanje, da bo vlada ugod» i vična.
Poglavje iz svetovne vojne.
(Konec.)
Z velikim trudom je bil ta tajni ključ sestavljen že v mirnih časih. Imel je dva zvezka; prvi zvezek je obsegal veliko, debelo knjigo, a drugi zvezek je bil mnogo manjši. Veliki zvezek je obsegal v številkah posa» mezne abecedne črke, toda tudi cele besede so bile izražene v številkah, vsa velika knjiga je bila brez druge brez pomena. Drugi zvezek je vsebo» val določbe, kako naj se vsak dan v letu izpreminjajo osnovna števila, in dcer se je delalo to tako, da so se mo» rali vršiti še posebni računi z osnov» Oimi števili, a v raznih dneh z raznimi številkami, ki jih je navajala mala knjiga. Ti dve knjigi sta spadali tedaj 'ned tajne ključe, ki jih ni mogel nihče
razrešiti.
Aleksander Szek je kmalu sedel 'ned redkimi ljudmi, ki so noč in dan p ršili službo v strogo zavarovani spre» iemni postaji in sprejemali tajne dr» zavne brzojavke, namenjene za bru» Celjskega generalnega guvernerja. Ob; enem so morali te brzojavke prepisati v navadno pisavo po gori omenjenem ključu.
Kmahi po izbruhu vojne se je začel Angleški kapetan Trench zanimati za to brezžično postajo. To zanimanje V3 je postalo naravnost velikansko, ko ’e angleška poročevalska služba zve» da postaja sprejema tudi država ’ie brzojavke, sestavljene po na j ta j; nejšem ključu nemške vlade, za kate» [e§a so Angleži zvedeli po skrivnih mtih. Trench je velel svojim bruselj» j. im zaupnikom, naj poizvedujejo po Judeh. ki so zaposleni pri prepisova» *a*nbb brzojavk. Tako je zvedel mi za mladega Aleksandra Szeka.
. Angleška tajna služba je napela vse h l°cb da bi se natančno informirala o jn , ®m človeku, in je tako zvedela za n . ešk° mater. Stopila je v zvezo z J višjimi vojaškimi oblastmi in se j0 s'pt°va!a z njimi, kaj naj ukrene» §ej Admiral sir Reginald Hall je na» člo, iro sredstva, da je najel mladega Vrčii a v an-gleško službo. Kako je iz» mur *°’ 8e d<? danes ni izdal niko» pri:' ,?t°v° pa je, da se je obrnil na go 3 . Je Szekove rodbine in jih pre» SzZvri1, da 80 stopili v stik z mladim
cKom, yse tQ se mu je gotovo iz,
Pod/10 posrečilo. Aleksander Szek je Po> v mamljivim vabam angleške Ponn'eVa,Ine službe. Predlagal je, da žj v°Cl ukrade obe tajni knjigi in zbe» ez mejo na Holandsko. Znano je,
da je angleški vohunski urad to po» nudbo odklonil, kajti če Nemci zapa» zijo tatvino tajnih knjig, bodo gotovo svoj ključ izpremenili in vse dela bi bilo brezuspešno. Radi tega se je mo» ral Aleksander Szek vdati; ponoči, ko je sedel sam v sprejemni postaji, je pričel kopirati obsežni knjigi od za» četka do konca.
Ko je delo dovršil, je javil, da je bo» lan. Zdravnik je ugotovil, da so nje» govi živci uničeni, kar je bilo nazad» nje tudi resnično. Aleksander Szek je odnesel prepis tajnih knjig sam čez mej o" na Holandsko. Tiste čase je bila meja še zavarovana z žico, nasičeno z elektriko. A izumil je leseno napravo, ki jo je prevlekel z obroči navadnega kolesa; s to napravo je na nezavaro» vanem mestu razgrnil žico in zlezel čez mejo.
Od onega hipa pa nihče več ni slišal o Aleksandru Szeku. Gotovo je, da so prišle tajne knjige v roke sira Regi» nalda Halla takoj, ko jih je mladi Àv» strijec prinesel čez mejo. Od tega dne dalje, bilo je še davno pred vstopom Amerike v svetovno vojno, so zavez» niške države lahko vlovile in prečitale vse tajne državne brzojavke nemške države. Državni tajnik Zimmermann ni poslal svojega poročila pismenim potom poslaniku v Mehiko, ampak ga je strogo po določbah obeh tajnih knjig brzojavil mehikanski brezžični Postaji v Chapultepecu, ki ga je izro» čila poslaniku.
Nihče, niti nemške oblasti, ni slu» til, da sta prišli tajni knjigi v so» vražnikove roke. Javnost je zvedela o tem šele po vojni, ko so razpravljali listi v zavezniških državah o zadevi.
Usoda izdajalca Aleksandra Szeka je še danes nepojasnjena in popolno» ma neznana. Izginil je in ga še zdaj ni od nikoder več. Njegov oče je potrošil velikanske svote, da bi ga našel. Samo neznatno sledi je našel za njim in ta sled je vodila na Angleško. V tem so pričeli inozemski listi priobčevati ve» sti, ki so bile v zvezi z njegovim izgi» nulim sinom, in zadeva, mu je bila jasna. Pisal je admiralu siru Regina!» du Hallu obupno pismo in ga prosil, naj mu vendar pove, kaj se je pripeti» Io njegovemu sinu. Dne 3. maja 1921. je admiral odgovoril, da imena Alek» sandra Szeka ni nikoli slišal.
Če reč dobro premislimo, lahko uganemo, kako je mladi človek izginil. Ako bi bil Aleksander Szek ostal živ, bi bi] V nerazsodnem trenutku že med
vojno lahko izdal skrivnost, da je ukradel tajni knjigi in jih izročil An» gležem. Če bi bila nemška vlada zve» dela za vse to, bi bili knjigi brez po» mena, ker bi ju bili Nemci predraga» čili. Na ta način bi bili zavezniki iz» gubili najboljši pripomoček, da zmaga» jo v vojni. Skrbi so pa zanje popolno» ma v kraju, če Aleksander Szek umr» je, preden je svojo skrivnost izdal.
Angleški list »The Scotchman« je dne 21. novembra 1925. poročal, da je lord Balfour o priliki svojega preda» vanja govoril na edinburški univerzi o izdaji onih tajnih nemških knjig. Lord se je čudil, da nihče ni prejel na» grade za to izdajstvo, za to velikansko uslugo, ki je bila izkazana zaveznikom.
Književni pomenki.
Miklavž Bjedrich: Ponesrečena za» roka in druge povesti. Iz lužiške srb» ščine prevel France Bevk, Trst, 1930. Književna družina »Luč«. Tiskala tiskarna »Edinost« v Trstu. Str. 107.
O lužiških Srbih smo Slovenci prav malo vedeli. Znano je bilo, da so nekje v Nemčiji in da jih ni veliko. Za natančnejše poznanje se je brigal malokdo. Iz neznanja je izviralo mor» da tudi neko omalovaževanje, češ, kaj bi s ta» kun narodičem. Kulture gotovo nima prav iz» razite in v politiki tudi nič ne pomeni. Ko pa prebereš te štiri Bjedrichovc povestice, se pre» pričaš, da vsaj tisto o pomanjkanju kulture ne drži. Res Bjedrich ni pisatelj svetovne veli» čine, a vendar je umetnik, ker je v svojih po» vestih podal čisto svojstveni značaj lužiškega kmeta in iz njegovih povesti puhti vonj nje» gove domače grude. Najboljši črtici sta »Po» nesrečena zaroka« in »Stara jablana«. Bevk je vse štiri povesti prav lepo ponašil ter dodal še »Črtice o lužiških Srbih«, iz katerih izve» mo, da je Lužičanov danes še 180.000, da so ločeni po veri, narečju in državni pripadnosti (eni so na Pruskem, drugi na Saškem), da pa sc kljub temu prav krepko gibljejo in držijo. Imajo kakih 15 časopisov, tiskarne, knjigarne ter so tudi gospodarsko precej trdni. — Ta knjiga daleč presega tako po svežosti kot po notranji vrednosti drugi dve letošnji publika» ciji »Luči«.	a. k.
Ivan Mercina: Zvonoznanstvo.
Zbrani zvonoslovni spisi. Spisal —, knežji in nadškofijski kolavdator cerkvenih zvonov v gorski nadškofiji. Gorica, 1930. Samoza» ložha. Natisnila Katoliška tiskarna. Prodaja Katoliška knjigarna. Str. 76.
Ivan Mercina je znan kot najboljši slovenski poznavalec zvonov in vsega, kar je z zvonom v zvezi. Napisal je že knjigo »Slovenski pritr» kovavec« in mnogo zvonoslovnih člankov in razprav. Sedaj pa je zbral v posebni knjižici tiste članke, ki vsebujejo najvažnejše in vedno rabljiva navodila za ravnanje z zvonovi. Svoje korenito poznanje zvonov je g. pisatelj črpal iz svoje nadpolstoletne izkušnje in iz bogate« ga slovstva severnih narodov. — Knjiga je na» menjena vsem, ki imajo z zvonovi opravka, posebno cerkvenim predstojnikom, ključar» jem, cerkovnikom itd.
Došle knjige.
Ivan Cankar: La mia vita. Traduzione dallo sloveno, studio critico e note di Bartolomeo ■ ( alvi. »Mussol.nia«, edizione Paladino. 1930. Mantova. Anno Vili. Pag. 267.
Ciril Ivanov: Čuvaj Šuta in drugi spisi. Ti» skala in založila »Tipografia consorziale«. Prej »Edinost«. Trst, 1930. Str. 111. — Biblioteka za pouk in zabavo, IX. zvezek,
Kaj nam pišejo z dežele ?
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Velik praznik. — Veličastni dan proslave zlatomašiniškega jubileja preč. msgrja Arkota se bliža. V četrtek 18. t. m. bo minulo 50 let, od* kar je naš častitljivi jubilant daroval prvo sv. daritev. Dolgih 33 let iz te dobe je v vztrajnem, plodovitem in vsestransko uspešnem delu daroval Idriji, ki se ji je baš radi teh izrednih lastnosti splošno priljubil. Zato se zlatomašniškega jubileja s č. g. slav* Ijencem veseli in raduje brez izjeme vsa Idrija in ž njo okolica, ki ji je bil in ji je še najboljši duhovni vodnik in svetovalec. To dejstvo se bo samo iz* pričalo pri svečanostih, ki bodo v če* trtek 18. t. m. ob 9. uri in posebno še v nedeljo 21. t. m. pri glavni proslavi. Obakrat bo pri slavnostni sv. maši močan in dobro pripravljen pevski zbor izvajal mogočno Filkejevo mašo ob spremljavi orgel in cerkvenega or* kestra, h kateremu se je za to priliko z veseljem pridružil še orkester »Lira« in najboljši člani orkestra Delavskega godbenega društva. Vse najboljše glasbene moči iz Idrije se trudijo1, da res dostojno in zaslugam primerno proslavijo jubilej svojega duhovnega očeta in učitelja. Vsi Idrijčani in oko* ličani pa se bomo tega jubileja udele* žili in prosili Vsemogočnega, da nam preč. g. zlatomašnika ohrani prav do skrajnih mej človeškega življenja.
Lepa dobrodelnost. — Kro* jaški mojster Leopold Tratnik že dolge mesece boleha na kruti pljučni bolezni. Ker revež ne more delati in nima nikakršnih drugih dohodkov, je zašel s svojo 4*člansko družino v naj* večjo bedo. Bila je sicer skrita, kar je dostikrat še hujše, vendar so naši do* bri rudarji zanjo zvedeli in so, dasi ne lahko, otvorili na zadnji plačilni dan zbirko za ubogo družino. Vsi so' se odzvali in s tem vsaj za nekaj časa re* šili nesrečno družino, ki se vsem bla* gim darovalcem najprisrčneje zahva* ljuje.
Novi grobovi. — V petek je umrl vp. rudar Valentin Rupnik. — V hiralnici na Marofu je umrla Ma* ri ja Šinkovčeva, vdova brivskega mojstra. Obema Večni pokoj!
Novost. — Rudniška sirena, ki je vsaki dan oznanjala začetek in. ko* n ec dela in ki so jo slišali daleč okoli, je na prošnjo tamkajšnjih kurjačev prenehala tuliti.
Krnice pri Sp. Idriji. — (P o ž a r.) — V ponedeljek 1. t. m. ob eni uri pop. je na nepojasnjen način začel goreti novi moderni hlev posestnika Fran* četa Rupnika, Krnice št. 27. Gospo* dinja je bila v hlevu, možje v gozdu, otroci pa daleč proč od hleva, ko je nenadoma strašen ognjen plamen objel vse veliko ogrodje. Obveščeni so bili takoj gasilci v Sp. Idriji, ki so tudi kmalu prišli; takoj je bil na licu mesta tudi gospod župnik, ki je z dru*
gimi vred pomagal pri gašenju; prihi* tel je g. maršal, g. učitelj in vse polno ljudstva, da so pomagali. Rešiti hlev je bilo nemogoče. Zgorelo je precej nad 300 stotov sena, mnogo slame, mlatilnica in vse drugo gospodarsko orodje, ki je vredno nad 3000 lir. Eno telico, ki so jo zvlekli iz hleva, so mo* rali zaklati, zgorel pa je en prašič in več zajcev. Sploh je požar uničil vse, kar je bilo lesenega. Posestnik trpi ve* liko škodo, zavarovan pa je le malo. Le sreča, da je bilo to podnevi, dru* gače bi šla vsa soseska, ker se je že itak vnemala Petričeva hiša.
Godovič. — V nedeljo 31. m. m. se je težko pofiesrečil pri kolesarski vožnji 24*letni hlapec Alojz Kavčič. Nesreča je hotela, da sta zavozila sku* paj z nekim osebnim avtom. Sunek ga je vrgel na avto. Z ranjeno glavo' in nogo je bil prepeljan v idrijsko bol* nišnico.
Brkini.
Brkini. — Da ne bo svet pozabil na nas, se moramo spet malo oglasiti, pa tudi vest si moramo malo izprašati. Naši pridelki so žito in krompir. Mie* ko oddajamo v hrušiško mlekarno, a žal, da nimamo dobrih krav mlekaric. Eden naših glavnih dohodkov je tudi sadje. V dobri letini nam češplje pre* cej vržejo. Letos bo seveda drugače. To nas tudi uči, da bi morali gojiti žlahtnejše sadje. Prav tako bi morali organizirati tudi izvoz sadja. Drugo pereče vprašanje je izvoz oglja. Ker ni pripravnih prometnih sredstev, se ubogi kmet muči s prevozom oglja in tudi lesa v Trst kar po dva dni. Se* veda je zaslužek ob toliki izgubi časa malenkosten. Še dvoje je treba oni e* niti. Naši ljudje se še ne morejo' odio* čiti, da bi si uredili prepotrebne gnoj* nike. Pravtako je tudi še vse polno slamnatih streh. Ob požarih je vsa vas v nevarnosti, zlasti ker ljudje niso zavarovani. (V Korišču jih je šele malo.)
Iz Gor.
Tolmin. — (Letoviščarji. — Majhen ogenj. — Aretacija. — Nov g r o b.) — Letoviščarji so nas skoraj že vsi zapustili. Ustrašili so se jesenskega dežja. Velika suša je že bila letos po naših krajih. Posebno pri ajdi je kazalo zelo slabo. V soboto pa je nastala majhna nevihta in polja so se spet napojila. — Pred kratkim so naši gasilci prvič poskusili s svojim delom. Na Volarjih se je bil nekemu kmetu vžgal senik, a so gasilci prepre* čili, da 'se ogenj ni dalje razširil. — Pretekli teden so aretirali in zaprli Rudolfa Nuvolettija (p. d. Stužiče* vega) iz Tolmina, ker ga sumijo, da je poneveril precejšnjo svotico denarja. —• Pokopali so v nedeljo Marijo Jar* čevo (p. d. Tončkovo) iz Dolj. N. v m. p.!
Kanal. — (Neznan utopije* n c c.) — Med Kanalom in Bodrežem so pretekli ponedeljek potegnili iz
mrzlih valov Soče truplo neznanega človeka. Gre za 30 letnega mladeniča, čigar truplo je moralo biti v vodi že več tednov. Po sodni preiskavi so mrliča prenesli na tukajšnje pokopa* lišče.
Trnovo pri Kobaridu. — 17. avgusta smo imeli celodnevno češčenje Naj* svetejšega, ki je bilo izpostavljeno od osmih do treh poooldne. — Večina vaščanov je zaposlena pri grajenju ceste. Nekaj se že zasluži, a se tudi zapravi pri plesu in vinu.
Straža pri Cerknem. — Zadnjo ne* del jo v avgustu smo imeli običajno cerkveno slavje. Ljudje so prišli v obilnem številu. Na koru je prepeval domači moški zbor v popolno zado* voljnost ljudstva. Kljub veliki vročini so nekateri fantje napravili ples. Tiste lire, ki so jih vrgli proč, bi bili lahko prihranili za zimo.
Sv. Luci ja. — (Prvo s v. o b h a * j i 1 o.) — V nedeljo 31. avgusta so imeli naši otročički slovesen dan, ki jim bo ostal v vednem spominu. Že pred sončnim vzhodom je ubrano pri* trkavanje zvonov naznanjalo veseli dan. — Lepo število nedolžnih malč* kov je med sv. mašo pristopilo prvič k mizi Gospodovi. Obnašali so se prav pohvalno. G. župnik jim je prisrčno govoril, pevci pa so jim zapeli mod sv. mašo več prav lepih pesmic. — 29. p. m. je umrla 54*letna vdova Mari ja Golja. Pokojnica je bila dobrega srca, rada je pomagala ubogim. Tudi za kritje dolga novih orgel je pomagala prav vzglednoj N. p. v m.!
'Iz Vipavske doline.
Gaberje. — Umrla je užitkarica Čehovin Frančiška. Bilo ji je 86 let.
—	Poročil se je Turk Jože, št. 7, z Lojzko Tomažinčevo iz Bača. Na j bo* sta srečna! — Poti smo začeli poprav* ljati z robotami, kar je gospodarsko zelo pametno. Da bi se še občinske doklade znižale, katere so prej šle za ceste!
Šmarje. — Vse je že pridno na delu za okrasitev naše farne cerkve. De* kleta pletejo vence, fantje iz cele fare bodo postavili mlajem slavoloke. Na* brali smo že tudi precej prispevkov za streljanje s topiči.
Šturije. — (N e s r e č a. — Zvesti sluga.) — 8. t. m. sta se peljala na motornem kolesu Roman Vrtovec iz Vel. Žabelj in Zorko Dietz iz Sturi j proti Logu. Nasproti jima pride na kolesu Leopolda Hrobat iz Dobravelj. Kolesi sta trčili. Sunek je bil tako mo* čan, da je Hrobatovi zlomilo obe nogi, Dietz pa je dobil močne poškodbe na glavi. Vrtovec je ostal nepoškodovan.
—	Naš cerkovnik je stopil v pokoj-Zvesto je služil nad 40 let. Njegov na* slednik je Dore Krt el j.
Gradišče nad Prvačino. — Letošnji Mali Šmaren smo nraznovali prav le* po. Prvaški gospod je privabil zbor iz Prvačine, ki je prav lepo prepeval. Prav veseli smo jih bili. posebno soli* stinje. Takih obiskov si še želimo.
S Vogersko. — (Nesreča in o h * j č i n s k e poti.) — V soboto popol* dne se je pri cepljenju breskev nevar* no ponesrečil mlajši sin posestnika
Franca Beltrama. Pri delu je tako ne* srečno padel, da se je z nožem žabo* del v čreva. Zdraviti se bo moral par tednov. — Pretekli teden smo poprav* Ij ali z rabotami občinske poti. Precej smo jih popravili, ito d a še bi jih bilo treba1. Posebno pot, ki vodi iz Dom* brave do- cerkve, je potrebna gramo* za. Občinarji prosimo g. komisarja, da bi tudi občina kaj pomagala pri tej poti, ki 'služi trem občinam.
Slap pri Vipavi. — (Babja vera.)
—	Novi zvonovi so taki, da se odliku* jejo od vseh v Vipavski dolini. Vsi so jih veseli. Dobe se pa še tudi taki, ki mečejo krivdo zastran toče na nove zvonove. Govorili so celo, da bodo stopili k č. g. župniku, naj vzame zvo* nove dol, da ne bodo še drugo leto priklicali toče. Babjeverneži!
Iz goriške okolice.
Sovodnje. — (Usahli cvet.) — V Sovodnjah je umrla v torek zvečer gč. Milka Batič, uslužbenka pri Kat. tiskarni v Gorici. Kruta jetika ji je prtrgala nit mladega življenja v 23. letu. Pokojnica je bila izredno blaga dekle, neumorna delavka v krščanskih organizacijah in spoštovana povsod. Zagrebli smo jo med nebrojno jesen* s k O' cvetje, ob pretresljivem petju in prisrčnih molitvah v četrtek dopol* dne. Na j ji sveti večna luč!
Iz Reške doline.
Harije. — (Sadovi misijona.
—	Letina.) — Malo- pozni smo-, pa vendar je potrebno, da se oglasimo. Od 4. do 11. maja smo imeli sv. misi* j on. Udeležba je bila zelo obilna ; črez 2700 sv. obhajil pri okroglo 600 pre* bivalcih. Sadovi tega sv. misijona so še sedaj vidni. — G. župnik je usta* navil dekliško Mar. družbo. Sprejetih je bilo dne- 10. avg. 70 deklet in deklic. Dal Bog, da bi se h arijska Mar. d rož* ba lepo razvijala, njemu v čast in staršem v veselje. -— Lani smo imeli vse polno sadja. Letos pa ni niti enega sadu. Seno in otavo- smo- spravili pod streho. Zal, da je seno- tako po ceni. Krompirja in fižola je srednja letina, žita je manj od lani in je tudi slabše.
—	V torek zvečer je začelo biti plat zvona. Vsa vas je hitela gledat, kje gori. Ogenj je bil ria Sorah. Gorela je neka ograja. Kdo jo je zažgal, se ne ve. — Naši fantje so se precej po* boljšali po -sv. misijonu. S. daj se več tako' ne čuje tisto kruljenje- v nočni tišini kot nekdaj. Pri okrasitvi cer* k ve za sv. misijon in -sprejem v Mar. dr. so se nekateri fantje zeio- potrudili. Vsa čast jim !
Bistrica. —- (Slovo. — J a v n a d c 1 a.) — Ta teden se bo poslovil od nas kaplan g. Milan G rij, ki je preme* sčen v Moščenice. Upajmo, da bomo kmalu dobili naslednika. — Občinski urad- -se je s 1. septembrom preselil v Lp skoraj sezidano občinsko- palačo. Za zgradbo izplačana glavnica se bo ouplačala z najemninami. Deloma pa tp že krita z davki šneperške gra* «cine. Vendar bi se morda pri zidanju palače dalo kaj prihraniti za prepo* tiebni vodovod za Bistrico in Trnovo.
Z deli za stanovanjske hiše častnikov in podčastnikov se je že pričelo. Na druga javna dela pa nestrpno čakamo, ker bo letos prav malo zaslužka z lesom in sadjem.
Iz Brd.
Vipolže. — (C crkveni s h o d.) — V nedeljo dne 7. t. m. smo prazno* vali god cerkvenega zavetnika sv. Egi* dija. Jako pohvalno se moramo izr a* ziti o našem cerkvenem zboru. Zaliva* 1 ju jemo se našemu vrlemu organistu za njegov trud. Škoda, da zaradi dežja ni bilo procesije. Vršila se je radi tega vsa slavnost v cerkvi, kar‘Se že dolgo ni zgodilo v naši vasi. — Letina ne kaže preveč dobro. Krompirja smo imeli jako malo; grozdja bo pa kaka polovica radi toče. Grozila nam je še suša, vendar je še o pravem času pri* šel potrebni dež.
S Krasa»
Zgonik. — (Letina. Bros* n j a.) — Tudi letos nismo imeli nič kaj dobre letine. Edino trta obeta obilno trgatev. — Dva meseca sta minula, odkar nas je zapustil č. g. župnik Peter Butkovič, katerega smo vsi radi imeli. Obračamo se na prevzvišenega s prošnjo, da bi nam kmalu poslal stalnega duhovnika. Sedaj opravlja pastirsko službo č. g. župnik iiz Repen* tabora.
Merče. — Suša nam je precej pridel* kov pobrala. Tudi v gostilnah se to pozna. Notri so ob nedeljah le taki, ki kaj postrani zaslužijo, potem pa »ma* dona j o« do noči. — 4. t. m. so imele vaške klepetulje svoje zborovanje. Bile -so tako razgrete, da je bilo za eno potreba celo mrzlih polivov.
Iz Istre.
Kubed. — Že dolgo se nismo oglasili v listu. 'Koruza kaže dobro in trta obeta po nekaterih krajih še bolje kot lansko leto. Samo da bi nam Bog dal lepo vreme. Paša je obilna, a živine nimamo zadosti; lansko leto- smo sko* ro vso- prodali. Z gospodarstvom gre* mo navzdol, kajti živina je za kmeta glavni vir dohodkov. — Naš pevski zbor jo je dozdaj prav dobro rezal, zadnje čase- pa so se pevci nekam spuntali. Vedno so bili na dobrem gla* su in zato upamo, da se bodo tudi zdaj kmalu sporazumeli. — Občinskega zdravnika prosimo, da hi pregledal naš vaški vodnjak in ugotovil ali od* govarja zdravstvenim predpisom. Na* pajališčc je treba očistiti.
Petrinje pri Klancu. — V nedeljo 17. avgusta smo imeli blagoslov nove* ga vodnjaka. Blagoslovil ga je č. g. dekan Piščanc. Vodnjak ima prostora za 200 kubičnih metrov, eno sósalko in eno pipo. Vaščani smo tega vodnja* k a zelo veseli.
Olkzto w svet»
Združene države evropske.
8. septembra se je v Ženevi sestal glavni odbor Zveze narodov k svoje* mu 60. zborovanju. Istočasno so sc zbrali v Ženevi zastopniki vseh evrop* škili držav razen Rusije in Turčije, da se ustno- pomenijo o Briandovem na* Črtu evropskih združenih držav. Pri* šli so zastopniki 27 držav, ki so v po* ned c! j ek imeli tajno sejo, na kateri so sklenili, da bodo to zadevo spravili na dnevni red prihodnjega občnega zbora Zveze narodov. O omenjenem Briandovem načrtu smo že pisali ob* širnej-e. Briand ga je predložil evrop* skim vladam, ki 'so se vse izrazile zanj. a vsaka s kakim pridržkom. Za sedaj je, kot smo videli, razprava pre* ložena za nekaj mesecev. Mogoče je, da jo bodo odlagali toliko- časa, dokler ne bod-o načrta čisto- pozabili.
Preobrat v Argentini.
Zadnjič smo pisali, da so v nekate* ri h južnoameriških državah hudi ne* miri. Posebno napeto je bilo v Argen* tini, kjer je opozicija delovala z vsemi sredstvi, da bi vrgla predsedni* k a republike Irigovcna. To se ji je tudi posrečilo. 5. septembra je Iri* go v en odstopil za dobo dveh mese* cev. Predsedniške posle je prevzel dotedanji podpredsednik Martinez, ki je v Buenos Airesu, glavnem mestu Argentine, proglasil obsedno stanje. Martinez ni dolgo vladal. Uprla sc mu je vojska in moral je odstopiti. Na čelo nove vlade je stopil general Uri* bum, čigar prvo delo je bilo, da je raz* pustil kongres (državni zbor). Potem je dal zapreti mnogo nasprotnikov.
Bivši predsednik Irigoven se je radi osebne varnosti zatekel v vojašnico 7. pešpolka v La Plati. Uriburu je izja* vil, da je Irigoyen popolnoma prost. Po cestah so bili nemiri in izgredi, v katerih je padlo 22 ljudi in bilo nad 250 ranjenih. Sedaj pravi vlada, da je zopet povsod mir.
Nova turška stranka.
Turški politik Fcthy bey je ustano* vil novo stranko pod imenom »Libe* ralno*republikaniska stranka«. Nova stranka je močno nacionalistično po* barvana in se upira prodiranju tujega kapitala v deželo. Baje je novi stranki naklonjen tudi predsednik države.
Nemško volilno gibanje.
V nedeljo 14. septembra se bodo vršile volitve v nemški državni zbor. Zaključeno bo nadvse živahno volilno gibanje. Stranke prirejajo volilne sho* de — samo narodni socialisti so jih baje priredili več tisoč — in v volilno službo je stopila tudi tehnika. Sociali* s ti so- najeli več letal, ki letajo nad Berlinom in drugimi večjimi mesti. Radijski aparati so že skoro zastarelo agitacijsko sredstvo. Stroški so seveda velikanski. Izračunali so, da bo socia* liste stal vsak glas 60 stotink marke (nad dve liri in; pol), če bodo dobili to* lik o glasov kot zadnjič. Meščanske stranke pa potrosijo skoraj šest lir za glas. Kandidatnih list je 24, kan di da* tov pa nekaj nad 5000. Pri zadnjih vo* litvah je bilo 35 list s 6.209 kandidati. Strankarska razcepljenost je torej manjša kot zadnjič. Ponekod je bil volilni boj zelo vroč. Shodi so se k on* čavali s pretepi. Vlada je zato odredila,
da smejo biti v zbor ovalnih dvoranah samo taki stoli, ki so na tla pritrjeni. V bližini takih dvoran ne smejo točiti piva, ker se vrčki sijajno lahko meče* jo. Prepovedani so tudi korobači. —
Vse napeto čaka, kakšen bo izid. Sli* ; šijo se paj že zdaj glasovi, da bo vlada j najbrž morala razpustiti tudi ta par» ’ lament, kajti mogoče je, da ne bo spo» j soben za uspešno delo.
Kaj se sliši po svetu.
Trpežno kolo.
Neki angleški dnevnik je vprašal svoje bravce, koliko časa je dvokolo uporabno. Eden izmed bravcev je po» vedal, da ima kolo že več kot 29 let. Ko ga je kupil, je pritrdil nanje števec za razdaljo. Do danes je z njim prevo» zil 80.000 kilometrov, a je še vedno dobro. Stalo je pa takrat 362 lir.
Nepovabljeni gostje. Nenavadni gostje so te dni obiskali neko znano pariško 'slaščičarno. Pri» letel je namreč roj čebel, ki so naglo začele srkati razpostavljene sladkari» je. Prišli so gasilci, da bi odgnali ne» povabljene goste. A ti so kar naprej praznovali gostijo. Šele čez par ur je prišla obupani gospodinji dobra misel. Odprla je vse ventilatorje, ki so slad» kosnede čebele odgnali.
Drzni sleparji.
V	Ferrari sta hotela pri »Banca Po» polare« dvigniti dva moža, Olindo Or» sini in Marij Joli. od njune vloge, ki je baje znašala 56.706.90 lir, visok zne» sek. Pri točnejšem pregledu vloge se je pa izkazalo, da znaša ista v resnici sa» mo 6.40 lir. Vknjižba 56.700 lir je bila ponarejena. Ko so hoteli sleparja pri» jeti, se je Orsini postavil z revolver» jem v bran. Pri tem se je samokres sprožil in krogla! je zadela sleparskega tovariša Jolija, ki se je mrtev zgrudil: Orsini j a so nato spravili pod ključ.
Divji prašiči na Dolenjskem.
V7 gozdovih v okolici Kočevja so se v zadnjem času zelo namnožili divji prašiči, ki povzročajo kmetom mnogo škode na poljih. Da se nadloga iztrebi, bodo po tamkajšnjih loviščih v krat» kem priredili velike love z gonjači.
Različne žalosti.
V	Evropi nosimo v znak žalosti obleke črne barve. Črna barva pome» ni izgubo življenjske luči in temino v grobu. Če kdo umrje na Kitajskem, se sorodniki oblečejo v belo, ker ta bar» va po njihovem predstavlja čistost Tajnikovega življenja. V Egiptu velja za žalno barvo temnorjava, kakor je barva odmirajočega jesenskega listja. Prebivalci v Sibiriji žalujejo po kom v sinji barvi, češ, rajnik je odšel v nebo. A bes inči se pa oblačijo za po» greb v sive halje, ker je siva tudi bar» va zemlje, v katero se rajnik vrača.
Po čem je zverjad?
Te dni je izšel v Nemčiji cenik di» vjih zveri za 1. 1930. Tu izveš, da stane ena žirafa okoli 45.000 lir, nekaj boljši kup so nilski povodni konji, nosorog velja okoli 80.000 lir, polovico te svo» te slon. levi najboljše vrste pa gredo za majhen denar. Za 10.000 lir ga že dobiš. Včasih je bil kralj puščave naj» dražja zverjad, ko so pa živinski zdravniki dognali, da se levi tudi v kletkah dobro množe, je cena levom padla. Razume se, da se za ta cenik zanimajo pred vsem živalski vrtovi in cirkusi, iz radovednosti pa nemara še marsikdo drugi.
Ukradeni roman.
Te dni je stopila v Varšavi v tram» vaj gospodična z ročno torbico. Na» enkrat začuti v gnječi, da ji je nekdo potegnil torbico iz rok. Ko se ozre, že ni bilo več nobenega blizu, Okraden»
ka, poljska pisateljica Irena Zarzicka, je šla na policijo javit, da so ji ukradli torbico z rokopisom novega romana »Tabor«.
Naslednji dan je pisateljica prejela od neznane roke pismo : »Cenjena gospica! Pomislite, kako sem se za» čudil, ko sem v Vaši torbi našel tako lep roman. Prebral sem ga do konca. Nočem Vam delati škode, za to sem pripravljen vrniti roman, če mi izpla» čate 500 zlatov. Prinašalcu tega pisma dajte odgovor. Policiji pa nikar niče» sar ne javite. — Z odličnim spošto» vanjem. Tat.« Drugi dan je prišel de» ček s pismom, kjer lopov piše, naj da pisateljica dečku 500 zlatov in čez 1 uro bo imela svoj rokopis. Zarzicka je brž obvestila policijo, ki je šla za dečkom, ter je res našla na dogovor» j enem mestu tatu s torbo in rokopi» som. Razume se, da je oboje vrnil brez odškodnine.
1800 žensk izginilo.
V Seini (reka, ki teče skozi Pariz) so našli razkosano žensko truplo. Ob tej priliki je pariško policijsko pred» sedstvo sporočilo listom, da je v teku zadnjega leta iz Pariza in okolice iz» ginilo 1800 žensk razne starosti, o ka» terih ni sledu.
Za norčave ljudi.
Svet je norčav, ženski še bolj. Ker mora svojo notranjo puščobo in brez» delico s čim nadomestiti, so se vrgli na zbiranje las slavnih umetnikov, izbi» tih zob boksarskih mojstrov ali kosov barvilnih svinčnikov kake filmske zvezde. To zapackano drobnjav hra» ni j o kot svetinjo in jo kot veliko skrivnost zaupajo najožjim dušam.
To moderno duševno razpoloženje, ki vidi v teh rečeh svetinjo, je izrabil neki pariški lasuljar. Razstavil je šop sivih las in spodaj postavil napis: »Kodri največjega duha sedanjih ča» sov Bernarda Shawa. (Ta je angleški pisatelj cinik, ki pa ni nikakor naj» večji mož stoletja). Pariške dame so plačale za kodre bajne cene. Neki ke» mik pa je kodre preiskal in dognal, da je to navadna — pasja dlaka.
Ubogi aligator.
Na Alzaškem živi neki kapitan Charles Wall, ki se bavi z od go jo aligatorjev (neke vrste krokodilov). Mož lovi ob ameriškem veletoku Mis» sissipiju jajca aligatorjev in jih v po» sebnih električnih pečeh izvali. Na dan pridejo ljubke, majhne živalice 10 do 15 cm dolge. Imajo že prav ostre, iglaste zobke in so podobni ku» ščarjem ali martinčkom. Stanejo pa po 117 lir eden. Kapitan Wall ima v svoji čredi 120 repov; med njimi so tudi po tri in pol metra dolgi kroko» dili, stari 300 do 400 let, in stanejo okoli 6500 lir. Kupujejo jih pa tovar» narji za ženske čeveljčke in torbice.
Dragi zlatniki.
V	Frankfurtu ob Meni v Nemčiji se je zadnjič vršila velika dražba starih novcev. Nekdo si je v svojem živ» 1 j en ju naredil lepo zbirko najraz» ličnejših vrst denarja. Po njegovi smr» ti so zbirko prodali. Kupcev je bilo mnogo. Nek zlatnik, ki je bil skovan
l.	1701., je nekdo kupil za 18.000 lir. Po tri tisoč lir je bilo pa več zlatnikov.
Iznajdljiv tat.
V	Chicagu so zaprli 16 letnega tatu Lovreta Freea, ki je pri svojem delu imel to posebnost, da je vsakega, ko» garje okradel, prisilil, da je slekel hlače, Tako ga ni mogel zasledovati. Najrajši je napadal trgovine z enim samim uslužbencem. Nadobudnega Lovreta imenujejo vsi »hlačni bandit.«
Smo res iz opice?
Kdor bere o različnih neumnih pr» venstvih bi res utegnil misliti, da smo. Ni to opičje: g. N. N. iz Pittsburga je dosegel prvenstvo, ker je v 36 minutah pojedel 125 kolačev, gospodična M. N. je prva v plesu, ker je brez prestanka plesala 130 ur, mladenič A. B. je junak lakote, ker je prestal 1 teden brez jedi. In o vseh teh prvenstvih pišejo listi na dolgo in široko in še z debelimi na» slovi in podnaslovi. Kdor vsega tega ne bere, mu pravijo, da ima zastarele nazore.
Da so res iz opice, pa potrjuje naj novejši sport iz Amerike. V državi New Jersey je 150 ljudi (vsi so prizna» ni kot možgansko naravno razviti) sklenilo, da bodo čim več časa na dan prebili sede ali čepe — na drevesih. Ta novost je neki ženski tako ugajala, da čepi. z dvema otrokoma že 26 dni na neki veji.
Kaj pravite k temu?
Lehninski samostan.
Letos je minilo) 750 let, odkar so ustanovili samostan Lehnin pri Berli» nu. V njem so prebivali belo oblečeni meiiihi cistercijanci, katere so v pro» testantskih bojih v 16. stoletju pregna» li. Velikansko premoženje in posestvo se je polagoma gubilo in drobilo in sa» most a n bi bil bržkone zapadel pozabi, ako bi 1. 1617. dva kmeta ne bila našla v podstrešju cerkve zazidanih več vrednostnih predmetov, starih knjig m rokopisov, med njimi tudi zname» nito lehninsko prerokovanje, ki govori o usodi nemške države in nemške via» darske hiše. Prerokba napoveduje ko» nec in propad nemške vladarske dru» zine (mišljena je hohenzollemska hi» ša.) Pruski kralji so se za prerokbo zelo zanimali in naročali zgodovinar» jem, naj jo razlagajo njim v prid. Po svetovni vojni so vsi trdili, da se je prerokba izpolnila, kajti Nemčija je izgubila kralja.
mo 2 do 3% modre galice. Za oči* ščenje kletnega poda je najboljša vroča voda, dodamo tudi zgoraj nave# deno količino modre ali zelene galice. Tla operemo.
Ko so prostori tako očiščeni, je naj« bolje, če jih zapremo in zažgemo v njih nekoliko žvepla (nekoliko trak« cev). Tako uničimo v kleti različne trose glivičnih bolezni, predvsem plesni.
Orod je.
Orodje: grozdni mlin, stiskalnica in drugo, mora biti tudi očiščeno. Kdor je orodje zanemaril, ima sedaj vse zarjavelo-. Potrebno je, da ga očistimo
Kako popraviš in pripraviš vinsko posodo, čitaj v prihodnji številki.
Snet na koruzi.
Vse polno snetljivih gob visi na ko« ruznih steblih, ki prej ali slej omaga« jo. Zrnja ni, četudi bi se snetoba ne razvila na klasu, temveč na zastavici ali kje na steblu.
Gobe je treba odstraniti s celo ra« stlino vred, vse skupaj pa sežgati. Moti se, kdor hoče snet tako uničiti, da vrže gobo na gnojišče, steblo pa vrže kravi. Tako snetljivost širimo. Najmanjši črni prašek iz gobe zado« s tuje, da bo drugo leto koruza zopet
Oirgatve.
Dokolekovanje menic »in bianco«.
Pred časom smo poročali v »Novem listu,« da se je zvišala menična pri« stoj bina. Kdor ima menico »in bian« co,« ki je bila izdana pred 31. julija 1930., naj jo nese registrskemu uradu, da jo dokolekuje. Menice in bianco je treba dokolekovati do 31. decem« bra 1930.
Za invalide.
Invalidno udruženje (Corso Vitt. Em. št. 33., Corica) javlja vsem invalidom, da so na raz« polago službe poštnih selov v sledečih krajih: Brestovica (letna plača 2620 lir), Log (1800 L), KozanasVipolže (2340 L), Gojače«Vrtovin=Kam« "je (3390 L), Grudenca (1200 L), Sv. gora (2710 E), Dornbcrg (2540 L), Opatjeselo (3510 L), Ravnica (1700 L), Šlovrenc (2100 L), Kojsko (1620 L), Selo pri Kobaridu (1200 L), Trnovo pri Kobaridu (1130 L), Tolmin (4. okraj, 3450 L), Vrtojba (2150 L), Srednja vas (1880 L). — Pojasnila sc dobe pri omenjenem udruženju.
Kvaternica na Gradu pri Mirnu.
V nedeljo po kvaternem tednu dne 21. sep« tembra bo na Gradu običajni vsakoletni cer« t v eni shod. Prilika za sv. spoved od sobote po« Poldne naprej. V nedeljo ob 10. uri slavnostna pridiga in nato slovesna sv. maša. Popolni ods ptistck za vse, ki ta dan prejmejo sv. zakra« mente in pod navadnimi pogoji.
Cerkveno vodstvo na Gradu.
Gospodarstvo.
Trg Smalli pridsite.
Gorica, 10. septembra:
Sadje: grozdje (žlahtnimi) 90 do 100, rebula 120, palestinka 180, hruške 180 do 200, češplje (bosanske) 120 do 150, jabolka 120.
Zelenjad: fižol v stročju 35 do 40, vrzote 100, -koče 50 do- 60, paprika 80, solata 40, kumarice 50 do 60, jajčevec (melancane) 80, špinača 50 do 80.
Krompir 30 do 40, jajca 50, maslo H id o 12.
o uLvxvivnmi j./ci i j eni,	ivijli. jzci
remo z vročo vodo, kateri dodamo 5% sode (na 10 litrov vode po pol kg sode). Kdor je svoje orodje lepo na« mazal z oljem ali drugačno mastjo, ima orodje nepokvarjeno, a olje in mast je treba odstraniti. To dose« žemo, če orodje operemo z vročo vo« do in sodo (5% ).
Posoda.
Pri stiskalnicah ne sme priti mošt v dotiko s surovim železom, ker bi po« tem vino lahko rjavelo. Če se je lak odluščil ali če dno sploh ni lakirano, ga sami lakiramo z lakom, katerega napravimo takole: v pocinjeni bakre« ni posodi raztopi 500 gramov kolofo« ni j a (colofonie), potem dolij 100 gra« mov lanenega olja in 400 gramov ter« pentinovega olja (aqua ragia). Zmesi dodaj še eno ali drugo črno barvo in namaži s suho cunjo obrisano železo.
Nove cevi in čreva moraš dobro oprati z vročo in potem še z mrzlo vodo. Nove cevi in čreva najprej rabi za mošt in šele potem za vino. Ci« kaste, kislate cevi in čreva moraš oprati z vročo vodo, kateri si dodal 5% sode. Plesnjiva čreva večkrat operi z raztopino vode, v kateri si raztopil 5% apnenega bisulfita (bisol« fi-to di calce).
Bednje, orne, brente, brent a če in koše operi z vročo vodo, kateri si do« dal 2% sode, potem pa še enkrat z vodo, v kateri si raztopil 5% rnetabi« sulfita.
snetljiva. Zato pa je treba gobo sežga« ti, in sicer preden se je na polju raz« počila in svoje trose razširila po njivi, kjer bodo prezimili in spomladi na« padli rastoča stebelca. Zato v ogenj s snetljivimi stebli. Le tako boš prema« gai snetljivost, katere je letos precej.
Letošnja vinska letina.
Po zadnji številki lista »L’Italia vi« nicola ed agraria«, glasila državnega podtajnika poslanca Marescalchija, posnemamo, da bo letošnja trgatev za eno osmino manjša kot lanska in da bo dala 36 milijonov hi vina nasproti 41 milijonom v lanskem letu.
Pri krmljenju konj
pazi na to, da krmiš najprej seno, po« tem konja napoji in končno mu daj ovsa. Grobo krmo, kot je slama, po« kladaj zvečer.
Soba 1 eno posteljo se odda. Trst, via Tiziano 2/11., vrata 15.
Knjigovodja za nekaj ur dnevno, gre tudi na deželo. Ponudbe po tržaško podupravo.
Pridno >n pošteno dekle išče kakršnekoli službe. Naslov pove uprava.
Karbidno luč za cel° hišo prodam za vsa« kc ceno, ker imam električno. Lampe, Monte« nero d’ Idria.
Hiša na državni cesti tik Ajdovščine, z go«-stilniško koncesijo, hlevom in nekaj zemljišča se radi selitve proda. Za pojasnila prašajte na naslov: Hiša 24, Montenero d’ Idria.
Trst, 9. septembra 1930.
Sadje: hruške 200 do 240, jabolka brutto p. netto 160, grozdje 80, 100, 240, fige 120, češplje b. p. n. 160.
Zelenjad: radič 50 do 250, zelje 50, solata 80, sciatica 140 do 160, melan« j-ane 140, fižol v stročju 80,'za kozico J40 do 160, bučice 140 do 150, špinača '00, naša 140, paprika 120, blitva 80, Besa 50, paradižniki 40 do 50.
Krompir 45.
JE LI VSE V REDU ZA PRIHODNJO TRGATEV?
Priprave za trgatev delimo v tri sku« Pine. V redu morajo biti prostori, orodje in posoda.
Prostori.
Večkrat so prostori krivi, da se vino pokvari. Zato bi morali v vsaki kleti pred trgatvijo pobeliti vse stene apnenim mlekom, kateremu doda«
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO
KI USNJE OHRANI, OMEČI = IN OSVETLI. ---------
Izdelek tnrdke „SIDOL company*4 - Trst. eia della Fonderia 3.
Shranjevanje tropin.
Opozarjamo vse vinogradnike, da smejo držati doma tropine le do 15. novembra. Po imenovanem roku sme* jo biti tropine:
1.	le v zalogah žganj aren, torej pod kontrolo finančnih nastavljencev, ki bodo skrbeli, da bodo tropine res tudi porabljene,
2.	pomešane s krmo (otrobi, reza? nico, senom, itd.),
3.	zelo kisle ali drugače pokvarjene,
4.	osušene ali
5.	premešane z živinsko soljo, in si* cesi z najmanj 1 kg soli na kvintal tropin.
Kdor bo po 15. novembru imel rie? pokvarjene tropine doma, bo kazno* van.
Cena medu in voska.
Radi splošne svetovne gospodarske krize so padle tudi cene vosku in me* du. Največ medu prihaja danes iz Amerike in iz Rusije, ki sta vse trge preplavile z nizkimi ponudbami. Arne* riški med ponujajo danes po 2.30 do 5 lire za kg, vosek pa ima srednjo ce* no 10 do 14 lir za kg. Pri nas so cene nekoliko višje.
Zakaj bom sejal zgodnjo pšenico?
Sejal bom vrste Damiano Chiesa, Mentana, Villa Glory, Ardito zato, ker:
1.	mi dajo v splošnem višji pridelek kot domače ali druge poznejše vrste; zgodnja pšenica tudi tako kmalu ne poleže kot pozna;
2.	žito lahko očuvam pred točo ali neurjem, če ga spravim s polja 10 do 20 dni prej ;
3.	lahko sejemi zgodnjo pšenico tudi še novembra meseca, dočim mora druga biti v zemlji že oktobra. Do takrat pa mogoče nisem še obral vse koruze in zelja;
4.	uči izkušnja, da se med zgodnje vrste pšenice vsejana detelja bolje razvije kot posejana med pozne, pri katerih se dobi prvo leto le ena pičla košnja, dočim dobimo pri zgodnjih dve.
1 o so razlogi, ki bi morali vsakega kmetovalca prepričati, da seje zgod* nje vrste pšenice in ne poznih.
Žanje v vinogradu ...
Šel sem in videl, da je žela v vi* nogradu; žela pa je plevel izpod še ne ostaranih trt, na katerih pa je bilo bore malo grozdja; tudi poganjki niso bili baš bohotno razviti, temveč bolj krmižljavi.
Zastonj je vsako zvijanje! Kdor hoče imeti močne trte z obilnim pri* dclkom, mora trte negovati; mora jih okopati vsaj dvakrat v letu. Na noben način ne zadostuje povleči enkrat plug*osipalnik skozi vrste trt, ker se razvije plevel kaj kmalu. Kjer pa je plevel, tam ni pridelka, posebno pri trti.
Tista žena je sicer žela, a trgala ne bo.
Mobilizacija čebel.
Ali bo vojna? Ne, temveč ajda cve* te in kjer so velika ajdova polja, tja vozijo čebelarji svoje čebele na pašo. V noči od 13. na 14. avgusta je peljal
poseben vlak z Gorenjske nad 20 va* gonov panjev s čebelami na razna a j* dova pasišča. Še večja armada pa je šla na štajerska ajdova polja. Pri tem se je pa opazila strategična napaka, da je bilo na nekaterih krajih zbranih preveč armad, na drugih pa jih je pri* manj kovalo.
Pri nas mobilizacija čebel ne doseže takega obsega, vendar pa prepeljejo naši muharji marsikateri voz čebel na Kras, kjer je razširjena ajda. Seveda se strategične napake delajo tudi pri nas.
Hočeš saditi breskve?
Če sc hočeš resno pečati z breskva* mi, potem sc zavedaj, da zahteva ta sadna vrsta predvsem mnogo lju* bežni, potem pa poznanje rastline, njenih potreb in sovražnikov. Brez tega ne gre, rajši jih ne sadi.
Pravila za molžo na Danskem.
Za molžo imajo na Danskem sle* deča pravila, po katerih bi se morali ravnati tudi naši živinorejci, da bodo imeli več uspeha. Z nepravilno molžo lahko* pokvariš kravo. Pravila so na Danskem pribita v ondotnih hlevih in enako bi morala biti tudi pri nas. Vsak naš živinorejec naj ®i jih vsaj dobro zapomni.
1.	Krava je živa stvar, ki čuti kakor človek. Lepo ravnanje s kravo otaj* šuje molžo in donaša več mleka.
2.	Z vajo se vime popravlja. Zato je treba dobro izmolzavati, da se vime bolj razvija in da dobimo boljše mie* ko, zlasti če pomislimo, da ima zadnje mleko največ tolščobe. Zadnje kaplje so sama .smetana.
3.	Molzi dobro! Seske objemaj s cc* lo dlanjo, mleko pa krepko iztiskaj od zgoraj navzdol, ne pa samo s tem, da Vlečeš na seskih. Molže ni vstav* ljati, dokler ni mleko pomolzeno do zadn je kapl je. Pred molžo in po molži božaj kravo, ker ji to ugaja.
4.	Čistota pri molži. Posoda za mol* žo mora biti popolnoma čista. Pred molžo in po indizi umi roke; do* | klor molzeš, morajo biti roke suhe. Cist in snažno oblečem moraš biti tudi ti!
5.	Zdravje vimena. Če zapaziš na vi* menu kake rane ali poškodbe ali pa če vidiš, da je mleko redko ali kaj iz* premen j eno in si sam ne znaš poma* g ati, je prav, da se posvetuješ s pa* metnim sosedom in da pokličeš, če treba, živinozdravnika.
6.	Čas molže. Z molžo je pričeti zmeraj točno ob istem času; če imaš več krav, jih moraš mlesti zmeraj v istem redu.
No've postarvi.
PREKLIC OPOROKE.
Prejeli smo o tem predmetu razna vprašanja. Da ne bomo pismeno odgo* varjali, razložimo v »Novem listu«, kako se po italijanski postavi lahko prekliče onoroka.
Bistvo oporoke je v tem, da jo mora oporečnik svobodno napraviti. Vprav zaradi tega je tudi dovoljeno že na* p ra vij eno oporoko kadarkoli prekli* ca ti. Čl. 916. civ. zakonika določuje, da se oporečnik tej pravici ne more niti odreči in je vsak tozadevni pogoj ali dogovor brez veljave. Oporečnik mora imeti seveda pravno sposobnost, če hoče preklicati oporoko.
Kako prekličeš oporoko na izrazit način?
1. Z novo oporoko, ki vsebuje izrecno izjavo, s katero zapustnik pre* klicu j e svojo prejšnjo oporoko. Za* pomniti si je treba, da je mogoče pre* klicati javno in tajno notarsko opo* roko z novo lastnoročno oporoko. Pri* mer: Peter Podgornik je bil slab in je zato napravil notarsko oporoko dne 30. okt. 1929. Pozneje je ozdravil ali sc premislil in skesal in bi rad preklical notarsko oporoko. To lahko stori, ne da bi imel kakšne stroške. Naj vzame kos papirja in nanj naj napiše tele besede: Preklicujem svojo oporoko, ki sem jo napravil pri notarju dne 30. okt. 1929. Čenovan, dne 30. dec. 1929. Podgornik Peter. Z zasebno listino ni mogoče drugače preklicati oporoke Zasebna listina mora odgovarjati vsem zahtevam lastnoročne oporoke, drugače je vsak zaseben preklic opo* roke brez veljave.
ZAHVALA.
Oh bridki izgubi naše ljubljene
FRANČIŠKE SEVER.
ki nas je za vedno zapustila dne 25. avgusta v najlepših mladih letih, se prisrčno zahvaljuje* mo za vse sočuvstvovanjc, katerega smo bili deležni. Posebno zahvalo dolgujemo vlč. g. župniku Dominiku Janežu, potem pa g. nad* gozdarju Knežaureku, vsem domačim fantom in dekletom, posebno' tistim iz Marijine družbe ter vsem, ki so pokojnico obiskovali in jo spre* mili na zadnji poti, darovali cvetje in nas tolažili.
Bukovje, 5. septembra 1930.
Žalujoča družina Sever.
Zahvala.
Za vse sočuvstvovanjc in vso ljubezen, ki smo jo bili deležni ob smrti naše pre*
ljube mame
Kristine Premru,
se, vsem najsrčnejše zahvaljujemo. Na j toplejšo zahvalo izrekamo zlasti domačemu g. župniku č. g. Janezu Kovaču za tolažbo v poslednjih urah, g. zdravniku dr ju S. Pavlici za ves njegov trud, č. duhovščini za spremstvo na zadnji poti, družbam, društvom, pevcem in vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da sc še zadnjič poslovijo od naše drage, mile mame. • Ponovno srčna hvala vsem za vse, Bog vam najobilneje povrni!
Št. Vid pri Vipavi, 9. septembra 1930.	Žalujoči ostali.
2.	Na izrazit način, lahko prekličeš vsako oporoko tudi s tozadevno izjavo pri notarju v navzočnosti štirih prič. Preklicno izjavo mora zapustnik podati sam osebno pred notarjem in štirimi pričami in ne; more tega opra? vila izvršiti po pooblaščencu.
Kakor je oporoka lahko pogojna, istotako pogojen je lahko tudi preklic oporoke. Če se pogoj, od katerega je odvisen preklic oporoke, ne izpolni, je preklic brez veljave in prvotna oporo? ka ostane v veljavi, če je preklic od? visen od pogoja, ki je protinraven, protizakonit ali nemogoč. »Preklicu? jem oporoko, v kateri sem imenoval svojega sina Ivana za dediča, če se ne loči od svoje žene.« Tak pogoj bi bil protizakonit in zato je preklic brez veljave in Ivan ostane kljub preklicu dedič.
Preklic oporoke je neveljaven, če je Vil napravljen pod odločilnim vpli? vom znatnih razlogov.
3.	Vobče je mogoče preklicati oporo? ko na več načinov, v prvi vrsti z novo oporoko, ki vsebuje oporočne določbe, katere so nasprotne oporočnim do-loč? barn v prvotni opOroki. V tem primeru je treba smatrati za preklicane in zato za razveljavljene oporočne določbe prejšnje ali prejšnjih oporok, ki se po zapustnikovi volji ne strinjajo! z opo? ročnimi določbami zadnje oporoke. Če so pa vse določbe prejšnjih oporok v nasprotju z oporočnimi določbami zadnje oporoke, SO' iste vse razveljav? ljene. Nasprotstvo med določbami je pa lahko stvarno ali pa odvisno od zapustnikove volje. Primer: Vinko Vodopivec je zapustil v prvem testa? mentu svoje zemljišče sestri Ivani. Pozneje je napravil drugo oporoko in zapustil isto zemljišče svojemu bratu Andreju. Tu gre za stvarno' nasprotje, oba, sestra in brat ne moreta dobiti zemljišča, dobi ga lahko le sestra ali le brat; v našem primeru ga dobi brat, ker mu je bilo zapisano v zadnji opo? roki.
Drugi primer: Janez Laharnar je napravil dve oporoki; v prvi je imeno? val svojega sina Ivana za dediča; v drugi pa svojega sina Jakoba. V tem slučaju ne moremo govoriti o stvar? nem (materijalnem) nasprotstvu obeh oporok, kajti prav lahko mogoče je, da je hotel Janez Laharnar imenovati oba svoja sinova za dediča; mogoče pa je tudi, da je hotel sina Ivana iz? ključiti od dedovanja.
Tretji primer: Matija Gradnik je zapisal v prvi oporoki svoji hčerki Mariji hišo »na klancu« št. 205; v dru? gi oporoki ji je zapisal hišo »ob br-egu« št. 305; tudi v tem primeru ni govora o stvarnem nesoglasju, kajti hči Mari? ja bi lahko in zelo rada dobila dve hiši. V našem primeru je torej mogoče, da je hotel M. Gradnik zapustiti svoji hčerki obe hiši, istotako pa je tudi niogoče, da je želel, da dobi hči Ma? rija le hišo št. 305. Kako naj se torej v podobnih slučajih, ko ne gre za stvarno (materij alno) nasprotstvo med raznimi oporokami, ugotovi prava in 2adnja zapustnikova volja? Tu ni mo? goče dati splošnega pravila, ker v na? Prej ni mogoče poznati zapustnikove
volje. Zato je treba v vsakem poSamez? nem slučaju to voljo šele ugotoviti. V prvi vrsti mora služiti v ta namen opo? roka; če pa. oporoka sama ni zadosti jasna, da bi se zapustnikova volja ugo? to vila, se ista lahko izpriča tudi z dru? gimi listinami in drugimi dokazi. V dvomu pa se je treba, odločiti za to, da ni nasprostva med oporokami in da zaradi tega ni bila preklicana prva oporoka. V dvomu torej lahko velja? jo določbe raznih oporok, če se nas? protstva med njjimi ne da z vso goto? voštjo dokazati.
Pametna določba.
Člen 921. določa, da ostane preklic prejšnje oporoke v veljavi, čeprav bi se ne mogla izvršiti poznejša oporoka, s katero je zapustnik preklical prej? snjo oporoko, kar je v poznejši opo? roki imenovani dedič ah volilojemnik (legatar) umre, ali ker je za dedova? nje nesposoben ali; ker se je odrekel dediščini ali zapisu.
a) Zapustnik molče lahko tudi pre? kliče oporoko, če jo na en ali drugi na? čin uniči, če jo n. pr. prečrta, izbriše, raztrga, zažge. Če pa uniči oporoko tretja oseba ali če se oporoka slučajno uniči ni govora o preklicu, čeprav bi zapustnik za to zvedel in čeprav bi ne napravil druge oporoke. Zato je mo? goče vedno dokazati, da je oporoko uničila tretja oseba ali da se je le slu? čajno uničila in zahtevati, da se inter? I venirani osebi priznajo pravice, ki ji i pritičejo po oporoki.	1
Nove velike pošiljke blaga za jesenski čas pr! tvrdki M ECOHDffllfi FSliiilEE
Trst - Piaoa Ponier-osso M. 5
Mušola iz bombaževina .	. po L 3.50,
blago iz bombaž., dvojne viš. od 1. 3.90 naprej, blago volneno za površnike
150 cm visoko . . . . . od L 10. — naprej, blago s četverokotnimi risba?
mi za halje..............od L 3.50 naprej,
mušola volnena v vseh barvah od L 8.50 naprej, panama beli in barvan .	. .od L 3.50 naprej,
popolili, zelo fin, za srajce . od L 3.50 naprej, fianchi (Lawn Tenis) v vseh
barvah ..................od L 2.30 naprej,
frštanjast pike za srajce . . od L 3.50 naprej, Orleans volneni za halje .	. od L 4.50 naprej,
cajh za hlače v dvojni višini od L 7.90 naprej,
madapolam .................od L 1.70 naprej,
platno »Madonna«, težko .	. od L 2.50 naprej,
platno za rjuhe.............odi.	3.90naprej,
platno za rjuhe dvojne višine od L 2.90 naprej,,
jajčna kožica..............od L 2.75 naprej,
brisače iz pristn. lanu, meter od L. 2.75 naprej.
Bogata zaloga brisač: gobastih, bombaževi? nastih, lanenih, nogavic, majic itd. po cenah brez konkurence.
Zoltani! xrirawnik
dr. Robert Hlaoafy
« TRSTU,
SE JE PRESELIL villico CHFI0UGGB 80/81.
0b sredah in sobotah erdfnhc v pesTOjm
GRAN RIBASSO
na
K ORNI! 13.
SE PRIPOROČA CENJENIM ODJEMALCEM
ZA OBILEN OBISK
V NA NOVO ZALOŽENE TRGOVINE Z J
RODBINA ^
	TL
	K
	X
ÈÈÈL pžSžgSagž	
!	
u
9
NAGROBNE SPOMENIKE
iz najtrdnejšega kraškega kamna iz lastnega kamnoloma, ki kljubuje vsem vremenskim neprilikam, izvršuje PO ZME$]NlH CENAH
GUSTIJ4,
^EPEHTABOR (Monrupino,) pošta OPICINA.
Na željo pošilja raznovrstne načrte in cene proti povrnitvi, brez obveznosti za naročilo. Po dogovoru postavi spomenik sam na mesto.
m
m
*
m
M "
m
m
m
m
m
#x
m
m
,JÌIBÌ1ZZIMI BEL POPOLO"
L. CHIECO.
MANUFAKTURA
TRST, GORICA,
Piazza Garibaldi 1.
Via Mazzini S.
jrej via Municipio).
RAZPRODAJAMO
ZflDOcČDCn ose BLAGO P ZALOGI FD POLOMIH CENAH!!! Oskrbite se pravočasno ! ! !
TRST,	GORICA,
Piazza Garibaldi .
Via Mazzini štev. 8.
(prej vla^Municipio)
Vprašanja io odgovori. !
Vprašanje št. 631: V zalogo pšenice so pri« : šli metulji. Kako jih uničim? - Odgovor: Ali ste citali v 28. št. »Novega lista« članek »Žetev : in žitna shramba«? Čitajte! Metulj, katerega omenjate, je prav nežen metuljček žitnega mo» lja, ki pa kljub svoji nežnosti napravi veliko škodo. Uničite ga kot je opisano v zgoraj na* vodenem članku.
Vprašanje št. 632: V stanovanju opažam ste» niče. S čim jih uničim? — Odgovor: Najprej čistost, snaga, red. Prekuhajte, oziroma prepa« rite vse pohištvo, posteljnino in perilo, v za« prtih prostorih pa razplinite mnogo Hita (do« bito vi drogeriji) ter jih pustite zaprte vsaj ne« kaj ur. Čei pa je hiša stara in ima slabe zidove in stare podove, boste uničili stenice samo, če hišo zažgete, ker je ne morete skuhati v vroči vedi.
Vprašanje št. 633: Kupil sem staro hišo, ki je imela že nad 100 let poseben stranski vhod. Sosed mi sedaj prepoveduje ta vhod. Ali je opravičen? — Odgovor: Ne, če jei bil dotičm stranski vhod v rabi več kot 30 let.
Vprašanje št. 634: Sosedovi orehi delajo ve« lik» škodo na moji slamnati strehi. Ker noče sosed dobrohotno odsekati dotičnih vej, vpra« šam, če ga lahko k temu prisilim? — Odgovor-Če segajo veje na Vašo streho, ga lahko pri« silite s tožbo, da orehe o-bseče .
Vprašanje šl. 635: Mati je umrla lansko leto pri starejšem bratu, kjer je bila dolgo bolna. Brat pravi, da mi ne pritiče nič, ker da je imel velikanske stroške z materjo. Ali imam pra« vico do dedovanja? — Odgovor: Pravico do dedovanja imate, a samo po sebi se razume, da morate tudi Vi sorazmerno prispevati k vzdr« ževanju matere.
Vprašanje št. 636: V več lekarnah sem vpra« šal po navadni brinjevici, kadulji, kolmežu, nia« terini dušici, pljučnici itd., a nikjer jih nisem dobil. Imam knjigo, ki pa nima slik. V kateri lekarni bi dobil zgoraj imenovane rastline? — Odgovor: Navadna brinjevica je navadno bri« nje, katerega je pri Vas še preveč. Če hočete spoznati imenovane rastline, si naročite pri Katoliški knjigarni v Gorici knjigo »Zelišča v podobah«; v njej so barvane slike rastlin, ki jih želite. Večina jih je pri Vas.
Vprašanje št. 637:	Med vojno je bila na«
pravi jena cesta črez moje zemljišče. Odškod» nino mi ni nihče plačal. Po vojni občina dotič# ne ceste ni vzela v svojo posest, ker je ne rabi, sedaj pa jo rabijo le nekateri posestniki. Ali jo lahko zagradim? — Odgovor: Če si ni pri» lastila ceste ne občina ne dežela ne vojaška ob« last, lahko zagradite cesto, seveda le kolikor pride v poštev Vaše zemljišče. Iz previdnosti pa napravite to v sporazumu z občino.
Vprašanje št. 638: Moja hiša meji na sose« dov vrt. Ali lahko napravim okna v tistem zi= du, ki meji na vrt? Ne želim železnega omrež« ja. — Odgovor: Okno lahko napravite, toda le z železnim omrežjem. Odprtine v mreži ne smejo biti večje ko eden decimeter.
Vprašanje št. 639: Kupil sem motor na 4 šti« rimesečne obroke. Sedaj zahtevajo od mene tu« di obresti. Ali sem jih dolžan plačati? — Ocf« govor: Če se niste pri pogodbi obvezali plačati obresti, jih trgovec ne more zahtevati.
Vprašanje št. 640: Sosed je pri električni na» peljavi postavil brez moje vednosti droge sre« di mojega travnika. Ima li pravico? Ali mu lahko zabranim? Ali mi pritiče odškodnina? — Odgovor: Brez Vašega dovoljenja ne bi smel sosed postaviti drogov. Sicer pa Vam mora plačati primerno odškodnino. Najbolj pametno je, da izročite zadevo odvetniku.
NAJTRDNEJŠE P0HIŠT80
68$ ZAJABJlCEHO
PO NAJNIŽJIH CENAH
dobiti: v tosami
G. BIECHER
TRST — Via deli’Istria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi.
Zelo važno za skrbne gospodinje in krčmarice!
Aluminijeva posoda na vago po 25 lir kg.
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo raznovrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Veliki popustil
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
1	Tvrdka Teod. Hribar - Gerlcsa, |
2	CORSO G. VERDI št. 32.	j|
priporoča svojim stavim odjemalcem domače In inozemsko blago vseh f$i «g, vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in 0 platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
" Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst m vse «2* KS potrebno za njihovo popolno opremo.
H BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, g
iewiaBBeaaBeMaaaeaiaBMiee8i®$8miis
Vprašanje št. 641: Sem vdova in mati 10 otrok, katerih eden živi v Jugoslaviji in ima tamkajšnje državljanstvo. Ali bi lahko dobila kako družinsko podporo ali dosegla znižanje davkov? — Odgovor:	Prošnjo za podporo
lahko napravite preko prefekture na načelnika vlade. Pravice do znižanja ali oproščcnja ne» katerih davkov pa nimate, ker niso vsi Vaši otroci italijanski državljani.
Vprašanje št. 642: Občina mi je naložila 50 lir davka na skupinski delež. Ker mi pa delež ne nosi 50 lir, sem hotel prepustiti istega občini, pa noče oi tem ničesar slišati. Ali mi lahko na» pravijo rubež tudi na druge parcele? — Odgo» vor: Napravite na občinske davčno komisijo prošnjo, da Vam davek zniža. Občina lahko zarubi tudi drugo' Vaše premoženje, še po» sebno premičnine.
Vprašanje št. 643: Ali bi lahko tukaj vpoko» jeni učitelj dobival pokojnino v Jugoslaviji, če, se preseli tja iz važnih družinskh razlogov? — Odgovor: Vpokojeni učitelji lahko dobivajo pokojnino v inozemstvu, če imajo zato upravi» čene razloge. Prošnjo je treba vložiti na pre» f ek turo. V prošnji mora biti navedeno, da dobiva vpoko j enee pokojnino od »Direzione Generale della Cassa Depositi e Prestiti« v Rimu, in sicer preko deželne zakladnice. Isto» tako mora biti v prošnji omenjeno, kako naj se pokojnina izplačuje: ali preko pristojnega ita» lijanskega konzulata v inozemstvu ali preko posebnega pooblaščenca v kraljevini. Poobla» ščenec mora seveda imeti zato notarsko poobla» stilo.
Vprašanje št. 644: Iz raznih krajev prejema» mo vprašanja, ali sme občina predpisati 40 in še več lir davka za psa čuvaja? Da ne bo treba vsem pismeno odgovarjati, priobčujemo v »Novem listu« tale Odgovor: Občina ne sme za psa čuvaja predpisati več ko 20 lir. Če pred» piše več ko 20 lir za psa čuvaja, je treba naj» prej v roku 20 dni rekurirati na občinsko davčno komisijo; če občinska komisija rekurz zavrne, je treba napraviti priziv na deželni upravni odbor (Giunta Provinciale Ammini» s trativa) istotako v roku 20 dni.
Vprašanje št. 645: Katere določbe so veljavne v italijanski armadi glede plačevanja stano» vanj in škod nastalih tekom orožnih vaj? Ne» kateri trde^ da plača davkarija, drugi, da plača občina? —• Odgovor: Najemnino za stanovanja plača občina, ki dobi ta denar od vojaškega poveljstva. Odškodnino za škodo, ki je bila povzročena ob priliki vojaških vaj, pa izpla» čuje posebna častniška komisija, ki pride na lice mesta takoj po dokončanih vajah. Če se ne morejo oškodovanci sporazumeti s komisijo, lahko zaprosijo za povišanje odškodnine pri »Ufficio Fortificazioni« v Vidmu ali v Irstu.
Lahek motor, 175 cm3, znamke M M.
ki lahko vozi brez dovoljenja in brez tablice, za šport in velike ture, se proda na obroke. Po» rabi zelo malo bencina. — Vprašajte za cenik. ■— Edini zastopnik je U. Barbolini. — Delavni» ca je v Trstu, Viale Regina Elena, št, 27.
1'a teden je izšla
»DRUŽINSKA KUHINJA«.
Sestavila Marta Uršičeva.
Ta nova, 500 receptov obsegajoča knjiga stane PET LIR.
______ Katoliška knjigarna v Gorici.
| Ortoped N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 32., IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE
IC I K, 13
BREZ OPERACIJE.
Bolni na kili se lahko z zaupanjem obrnejo :ia osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno prioravo za zdrav. Ijenje.
Nova izvirna izjava.
Podpisani se je prepričal, da je zdravljenje z ortopedičnimi aparati N. BECCHI iz Turina zelo dobro in uspešno.
Vsaka kila, še tako velika in navidezno ne» ozdravljiva, se odstrani in se niti deloma več ne pojavi po rabi aparata BECCHI.
Podpisani bo vedno predpisoval omenjene aparate, ker je prepričan o dobroti in splošnem uspehu, ki ga imajo pri bolnih na kili.
Dr. KARL BORTOLOTTI, Trst, 4. julija 1930. (Vili).
Opozarjamo, da bodo ortopedi N. Becchi in njegovi pomočniki prišli v naslednje kraje:
v GORICO; v nedeljo 5. in ponede» ljek 6. oktobra v hotel »Angelo d’ Oro«,
v Čedad; 7. oktobra, v hotel »Trieste«, v Kormin: 8. oktobra v hotel »Leon Bianco«,
v Tolmin: 9. okt. v hotel »Modrijan«, v Idrijo: 10. oktobra v hotel »Didič«, v TRST: vsako nedeljo in v soboto 11. oktobra na Corso Vitt. Eman. III. štev. 41, I. nadstropje, v Portogruaro: 16. oktobra v hotel »Bompan«,
v Tržič: 17. oktobra v hotel »Cervo«, v PULJ: 18. okt. v hotel »Miramare«, v Zader: 19. oktobra v hotel »Bristol«, na Mali Lošinj: 20. in 21. oktobra v hotel »Italia«,
na Osor: 22. okt. v hotel »Obssirto«, na Cres: 23. oktobra v hotel »Adria«, v Moščenice: 24. oktobra v hotel »Ar» manda«,
na REKO: v soboto 25. in nedeljo 26.
oktobra v hotel »Rojal«, v Labin j: 27. oktobra v hotel »Monte Maggiore«,
v Pazin: 28. oktobra v hotel »Roma«.
N. B. — Da se izognete pomoti, izrežite ta oglas in ga prinesite s seboj.
r
TOLMIN
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
Izveiban na klinikah naDnsiajuin v Monekovem (na Bavarskem)
s p rej erri«
v Tolminu vsako soboto iti uedeljo (pri dr ju Bussiju), j^v forici druge dneve v tednu (vìa Dante 10).

JOK KRIK JEZA TRMA
momvmi
Evo kako sprejme vaš otrok J zdravila posebno pq ricinovo j olje.
Odvajalni čokoladni bonbon ARRISA, katerega smatrajo j otroci za slaščico, je edino j sredstvo, katero pozdravijo j otroci s ploskanjem, nasmehom in z izrazom veselja.
A RR1BÀ je edino čistilno sredstvo, ki učinkuje v resnici dobro. Dajte ga vašim otro kom in vzemite ga tudi vi ker koristi miudirn In starim.
M
L 0 50 komad
gm
ČISTILNI ČOKOLADNI SC
V TRSTU, nOVil^TRME miEV
(25) »CONCORRENZA CALZATURE,« (25)
(TEKMA ČEVLJEV),
Nekaj primerov našega	HI JE LAST IZDELOVALCEV SAMIH,
PRVENSTVA V ZNIŽANJU:
moški čevlji, zelo močni, šivani iz črne telečje kože lir 39.— par,
moški čevlji, nizki, zelo močni, šivani, iz rumene telečje kože lir 49.— par,
moški čevlji, težki, z lesenimi žebljički, iz črne kravje kože lir 44. par,
ženski čevlji, črni, zelo močni, šivani, z usnjato peto lir 32.. par,
ženski čevlji, iz rumene telečje kože in svetlega ševro, z usnjato peto lir 45. par, ženski čevlji v najmodernejših barvali in veliki izberi, z usnjatimi in lesenimi petami p<» lir 29.—, 33.—, 35.— par.	.
Razveu tega Imamo v zalogi veliko Izbero čevljev za otroke go cenah, ki pobijalo vsako konkurenco.
Valuta — tuji denar.
Dne 10. sept. si dal ali dobil za
1 dolar	19.07 lir
1 angl. funt	92.80 »
100 dinarjev	33.85 »
100 šilingov (avstr.)	269.80' »
100 čeških kron	56.67 »
100 nemških mark	454.90 »
100 švic. frankov	370.60 »
100 franc, frankov	74.97 »
100 belga	266.50 »
Beneške obveznice	76,05 »
»Consolidato«	80.95 »
Loterijske številke
dne 6. septembra 1930.
Bari	25	53	49	1	33
Florenca	23	30	73	58	31
Milan	41	88	20	65	60
Neapolj	8	40	77	53	13
Palermo	78	44	73	11	21
Rim	85	60	73	22	6
Turin	57	9	59	79	2
Benetke	39	71.	15	75	10
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 14. sept.: Materija, Cer» k no, Sv. Križ na Vipavskem.
Ponedeljek, 15. sept.:	Motovun,
Čezsoča, Dornberg.
Torek, 16. sept.: Slivje pri Kozini, Barban.
Sreda, 17. sept.: Nabrežina, Za»
gorje.
Četrtek, 18. sept. : Buzet.
Sobota, 20. sept.: Vipava, Bazovica.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik HOBEE1T BER£»
SP,HEJ EMA kol doslej
raMe nedeljo pri
drjii Serjunu v Tohmem,
ostale dni pa
^ GCSRICIj Copsa 3©.
IZJAVA.
Obžalujem besede, ki sem jih rekla g. Antonu Pucelju dne 23. maja v Sol» kanu.
Jožefa Boštjančič.
a	ZDRAVNIK
dr. fireslc Adalberto,
mladi
(starejši sin),
sprejema vedno v svojem ambulatorlju v aomei.
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak Tiskala KatoliSk» tiskarn» v Gorlai, jRtva fiasurt** 9tev. ute
	,m® «ss»	i*«	e»	m	Vsaka beseda slane 50 stol., debelo tiskana i liro,	j g »OT „,|s	__ __.jg	—— S	najmanj 5 Ur..— Na vpraianja brez znamke ne od-	IS |Em «pfc jgSSj	JOTgdlgj	Kg	govarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite	IB B m H<§5#el H BJtaSIBflBiltóBBfls peaudbe nll odgovore v zaprtem ovitka, n» katere» m	*“	je navedeno geslo.
	Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera1 oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver» di 13, Gorica, (nasproti novega zelenjadnega
trga)._______________________________________
j Gramofone, gramofonske plošče (tudi j slovenske), fotografske potrebščine na drobno 'S in debelo dobite v knjigarni Wokuiat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
Gospodinjstvo v župnišču prevzame vdo» va z materjo za samo hrano in stanovanje; obe voljni obdelovati zemljo. Naslov pri podupra» vi v Trstu.
Neveste pozor! 2 omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, umivalnik z ogledalom in nratnorjem, vse iz trdega lesa, 2 žimnici iz 30 kg volne, 2 vzmeti, vse za lir 1890. Tapet» nik, zaloga pohištva Jelerčič, Torrenova di Bisterza. Naročila se sprejmejo tudi pri po« družnici v Postojni, zraven cerkve.
Radi selitve razprodajam po znižanih cenah šivalne in kmetijske stroje; stiskalnice (preše), grozdne mline, pluge, brane itd. — Franc Saunig — Gorica, via Carducci 25.
Ivan Kacin, tovarna orgel, Gorica,
Piazza Tommaseo 29. Najstarejša in najbolj zanesljiva tvrdka, kjer dobite harmonije že za 700.— lir, prvovrstne pianine za 3500.— lir, ventilatorje za orgle za 2500.— lir. — Zahte« vajte ceniki
Dva vajenca za čevljarsko obrt sprejme čevljarski mojster Anton Bratuž, Idrija. Va» jenca morata sama skrbeti za hrano.
Gnjati (pršute) s slanino kupi v vsaki množini po najvišji dnevni ceni L. Komel, Go« riea, trg sv., Antona 5.
Dva dijaka ’n enega gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. Gorica, via Formica 3/1.
Zadruga v Dobravljah bo prodajala na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 14. t. m. ob 15. uri razno' kletarsko orodje (sito, sesal« ko in dr. ter sej alko). Vinsko posodo pa po do» govoru.	(
Proda Se hiša z 12.000 metri zemlje ali pa tudi posamezne parcele. •— Rcmškar, Sv. Križ« Cesta 114 (Ajdovščina).
V vlaku na progi Ronki»Trst se je izgubil dne 8. septembra ženski površnik. Kdor ga je našel, naj sporoči upravi »Novega lista« proti nagradi.
Majhna vila z zemljiščem in vrtom se od«
| da v najem. Gorica, via Buffolini, prej via ! Campi 20.
i Pohištvo dobro ohranjeno kupim. Ponud» be na upravo lista.
POSnEIHHLMlKI
O > H	CENIL	I *
5E	za (55 litrov na uro 410’- l.	* M
<	za 120 litrov na uro 510 — L,	
O Z H	JUST UŠAJ,	c H R
ti ti	Sonca,	S I
IO	Piazza delia Vittoria 4.	
50 NAJBOLJŠI IN KLJUB TEMU NAJCENEJŠI
Zemljišča 'n gozdne parcele prodam iz proste roke. Michieli, Razdrto pri Postojni.
Motor na bencin 16 HP, ki se da Preu<
rediti z majhnimi stroški v motor na nafto, se ugodno1 proda. »Pckatete«, Villa del Nevoso.
Išče SC kmečko dekle, pridno in pošteno, ki bi se razumelo nekoliko na kuhinjo in go« stilno na deželi. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava lista.
Ciklamni! Dospeli so mi gomolji perzijskih ciklamnov. •—■ Just Ušaj, Gorica.
Stiskalnico (Prešo) v popolnem	stanju
proda Ludvik Kumar, grajski oskrbnik Kojsko.
HHDHUUJE SE IfEDMO
VELIKA RAZPRODAJA vsega poletnega blaga pri tvrdki
5. LEVI, Trieste, sia S. Lamre I.
Madapolam........................à
Platno	»Madonna«	.	.	.	.	à
Platno	»Irlanda«	.	.	,	.	à
Širting	»Milano«	.	.	.	.	à
Sirting	»Sposa«	.	.	.	.	à
Platno za rjuhe visoko 150 e m	.	.	à
Dovlas za rjuhe visoko 150 cm	.	.	à
Dovlas težji.....................à
Svila za perilo..................à
Svila za obleke .	.	. od L 3.30
Prtenina na meter .	.	. à
Prtiči...........................à
Brisače platnene na meter .	.	.	à
P opel in za srajce .	.	. od L 3.—
Velika izbera perila za neveste Posteljna pogrinjala . .od L 11.—
Ca j h za moške hlače .	. od L 6.—
in vse drugo po zelo nizkih cenah.
Za krojače so posebni popusti.
Pazite n* številko!
1.80 2.— 2.50 2.50
2.90
3.90 4.40 5.80
1.90 naprej L 4,— L 0.90 L 2.90 naprej
naprej
naprej